Delni celibat učiteljic Amandman k finančnemu zakonu, ki grozi uzakoniti delni celibat učiteljic, ni le razburil vrstc učiteljic, temveč je vzbudil tudi pozornost in komentarje v širši javnosti. Izvztmši slovenskih časopisov, ki so se omejili več ali manj samo na registracijo zadevc, se s tem vprašanjem pečajo v daljših razpravah skoro vsi hrvaški in srbski listi. Stališče, ki ga zavzemajo, je povsem enako stališču naše organizacije in učiteljic samih. Utemeljitve tega stališča so tako tehtne in prepričevalne, da bodo morale pri objektivni presoji najti odziv na merodajnih mestih in povzročiti temeljito korekturo predlagane rešitve fcega vprašanja. S posebno vnemo in odločnostjo se proti sprejemu tega amandmana zavzemajo v posameznih učiteljskih društvih učiteljice, med katerimi se je začel v zadnjem času feministjčni pokret živahno širiti. Najbolj se poudarja dejstvo, da omejevanje pravic do možitve učiteljic ne zadeva le učiteljski stan, temveč spada v vrsto splošnih socialnih vprašanj in omejuje državljan ske pravice učiteljic. V učiteljskih vrstah je mnogo učiteljic, ki so poročene z neučitelji. Že 6edaj so na svojih dohodkih zaradi tega prizadete. Novi amandman pa jih potisne v učiteljice drugega reda nasproti učiteljicam. ki se omože z učitelji. Po vsem upravičena je trditev, da bi se iz enakih vzrokov lahko uvedel celibat za učitelje, ki se poroče z neučiteIjicami! Po sedanjem besedilu amandmana bi se okrnjevale pravice enih v dobro drugim, ki so istega stanu in kvalifikacije. Posebno poglavje tvori vprašanjc, ali bo amandman prinesel zaželjeni uspeh, t. j. ali bo mogel ublažiti vzroke, zaradi katerih je bil predlagan! Predlog zanj je povzročilo veliko število brezposelnih učiteljskih abiturientov, ki čakajo že leta in leta na službo. Predlagatelji pričakujejo, da bo dobršno število učiteljic raje zapustilo službo, ko da bi ne stopilo v zakon z neučiteljem . Ako postavimo tem pričakovanjem nasproti drug vzrok, t. j. zakaj službujejo učiteljice tudi kot zakonske žene, sc nam bo jasno pokazala zgrešenost nameravanega amandmana. Ni ne kaprica ne pohlep, ki prisili učiteljice, tla ostanejo v večini primerov v službi tudi po omožitvi, temveč neizprosna socialna potreba. Ponajveč se učitcljice poroče z državnimi uradniki. Kdaj je državnemu uradniku mogoče vzdrževati družino? Uradniku z maturo komaj po 20 letih službe. z akademsko izobrazbo pa komaj po 15 letih. Obema torej po 40. letu starosti! ako mu seveda uspe dobiti službo koj po dovršenih študijah. Ali vkljub temu bi bil amandman več ali manj razumljiv, ako bi bile naše šole prenatrpane z učiteljstvom in bi se za dogleden čas nikjer ne pokazala potreba po otvoritvi novih in po razširjenju starih šol. Pa je to stanje povsem nasprotno! Minister prosvete je v svojem poročilu poudaril, da je v naši državi nič manj ko 233.000 otrok, ki vobče ne obiskujejo šole, četudi je zanje obvezna. (Poznamo tudi v naši banovini primere, kjer cele vasi že leta in leta ne pošiljajo svojih otrok v preoddaljene šole.) Ako računamo po 100 teh otrok na vsakega učitelja, bi bilo tedaj neobhodno potrebno nastaviti takoj 2330 novih učiteljev. Ako bi pa upoštevali moderne zahteve pedagogov, bi se to število moralo vsaj podvojiti! To pomeni, da bi učiteljstva primanjkovalo! Oglejmo si sedaj amandman tudi s te strani! Z uvedbo delnega celibata in morebitne zaposlitve brezposelnih na mestih z neučitelji poročenih učiteljic. bi se število otrok brez pouka prav nič ne zman.jšalo, ker bi brezposelni le zavzeli po poročenih učiteljicah izpraznjena mesta. Še hujše: Marsikatero tako mesto bi se za delj časa sploh ne moglo zasesti, ker bi primanjkovalo kredita! V amandmanu je namreč izrecno poudarjeno, da se bo odškodnina v iznosu enoletne ali polletne pkče za poročene učiteljice morala izplačati iz istih proračunskih kreditov, iz katerih prejema učiteljstvo svoje plače in doklade, dokler se ne vneee v proračun za to potrebni kredit. Vsaj pol leta bi se tedaj v največ primerih noben učitelj ne mogel nastaviti na izpraznjenih mestih. Število otrok brez pouka bi rastlo, namesto da bi se krčilo. Z delnim celibatom učiteljic bi ne bilo povoljno rešeno vprašanje krize. v vrstah brezposelnih učiteljskih- abiturientov tudi 5e bi amandman dosegel, da bi se učiteljice zaradi možitve odpovedale službi. Povoljna rešitev tega vprašanja se bo dosegla le tedaj, ko se bodo našla sredstva za kreiranje novih učiteljskih mest z otvoritvijo novih šol in z razširjenjem že obstoječih, kjer je za to potreba. Le tako bo mogla hoditi naša kultura vštric z drugimi narodi Evrope. Ne bo odveč, če se pri vprašanju delnega celibata vprašamo: Kaj pa če ne bo prinesel pričakovanega uspeha in se učiteljice zaradi socialnih razmer raje ne bodo omožile ali le v majhnem številu? Ali ni logična posledica takega neuspeha, da je prihodnje leto priča- kovati nov amandman. ki bi celibat razširi! tudi na drugi del učiteljic, ne da bi dal možem možnosti vsaj prilično stanu primerno vzdrževati svoje družine? Vprašanje naše šole in nezaposlenih učiteljev je postalo problem. Rešitve zanj je treba iskati drugje, ne pa v okrnjenju državljan- skih pravic enega dela uradništva, posebno tedaj ne, če so rezultati takega okrnjenja več kot dvomljivi! Zelimo, da bi še v zadnji minuti prodrla tudi na merodajnih mestih zavest. da je tak način reševanja tega problema zgrešen. — bič —