CINKARNAH
(ftasiia CikkatM CeCje
Leto III. C e 1 i e, 28. novembra 1956 Štev. 6
Ko je leta 1941 tako neslavno končala stara Jugoslovanska vojska, je že v nekaj dneh potem pričela rasti nova odporna sila ljudstva — partizanska vojska, ki je doprinesla velik delež k urejevanju svetovnih odnosov. Nekateri si tega niso želeli, ker so hoteli ohraniti staro oblast, stare razredne odnose v katerih bi bil še nadalje delovni človek izkoriščan na račun velikih profitov. Taki elementi so se vezali z okupatorjem, na vsakem koraku ovirali pravično borbo ljudstva in se aktivno udeleževali v pobojih lastnih bratov.
Drugi pa, ki so imeli globoko vero v svobodo in zmago pravice, so bili podprti z veliko voljo naroda do borbe in njegovo pripravljenostjo na največje žrtve. Teda to ni bil slučaj niti rezultat spontanih teženj posameznih ljudi ali krajev. Predvsem je prišla v polni meri do izraza načelnost s katero je vodila naša partija borbo proti neljudskemu režimu v stari Jugoslaviji, neustrašenost komunistov, ki so preživljali pred vojno hude ure v zaporih in nri zaslišanjih ter organizacijske izkušnje, ki jih je imela partijska organizacija iz dobe svojega ilegalnega dela. Zato so prvim borcem — komunistom kmalu sledili novi, ki jim je bilo več do svobode kakor do suženjske pokorščine okupatorju. Nastajale so čete, odredi, brigade, ustanavljali so se ljudski odbori in vedno več sovražnih enot je bilo vezanih na naše ozemlje. Ostali naredi so začudeni spremljali veliko borbo in revolucijo pri nas. Sovražnik je vedno bolj divjal in pošiljal vedno večje okrepitve na naše ozemlje, svobodoljubnim narodom pa je postajala naša borba simbol njihove lastne osvoboditve. Svet je vedno bolj spoznaval jugoslovanske partizane in patriote ter moral priznati položaj, ki so ga ustvarili s svojim orožjem. To priznanje ni bilo lahko priborjeno. Bile so potrebne ogromne žrtve.
Na kočevskem zboru — od 1. do 3. oktobra 1943 je bila izvoljena 40-članska delegacija za drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu, katera je
Na četrti seji je delavski svet sprejel program investicijskih del in, investicijskega vzdrževanja. Na tem zasedanju so bile sprelete tudi spremembe in dopolnitve tarifnega pravilnika. Delavski svet je izvolil člane komisij, kot sledi:
1.	Stanovanjska komisija: Pevec Jože, Kisovec Rihard ter Jus Franc.
2.	Komisija za ekonomska in finančna vprašanja: Macuh Karl, Stojan Stefan in Cajhen Jože.
3.	Komisija za družbeni plan in vsklaje-vanje proizvodnje: Kunej Franc, Haas Hinko, Kovač Mišo in Polak Anton.
4.	Komisija za investicijska in vzdrževalna dela: Jakop Ivan, Tratnik Viktor, Pusto-slemšek Branko in ing. Raspotnik Jakob.
5.	Komisija za organizacijska vprašanja: Deržek Avgust, Lužar Ivan, Grabar Franc in Gorenjak Ivan.
6.	Komisija za kadrovska vprašanja: Marinček Matija, Colja Nada in Potočnik Alojz.
7.	Komisija za prošnje in pritožbe: Žele Pavel, Nedoh Radovan in Snajder Jože.
Na peti seji je bilo sklenjeno, da sklene kolektivno življenjsko zavarovanje ter so
zastopala slovenski narod in njegove težnje na tem velikem zasedanju — prvi skupščini nove Jugoslavije.
Tov. Tito je dejal v svojem govoru na zasedanju v Jajcu: »Potrebno je bilo preliti potoke dragocene ljudske krvi, potrebno je bilo, da je desettisoče naših najboljših sinov dalo svoje življenje v teku dvoletne neenake borbe s sovražnikom, da si je resnica o dejanskem položaju v Jugoslaviji utrla pot v svet. Najbrž še ni nikdar tak majhen narod tako mnogo žrtvoval, da bi prepričal svetovno javnost, da je kri, ki je prelita v Jugoslaviji njena kri a ne kri tistih nesramnih izdajalcev katerih voditelji še vedno uživajo gostoljubnost v zavezniških državah.« Govor in poročilo vrhovnega komandanta NOV so navzoči delegati skrbno poslušali in soglas io odobravali.
Na zasedanju niso bili sprejeti le daleko-sežni sklepi, temveč predvsem ukrepi, ki so ustrezali stanju kakršno je ustvarila borba, in so ustrezali številu in moči naših vojaških enot, volji in željam milijonov delovnih ljudi, ki so na vse načine doprinašali delež k zgodovinskemu razvoju nove Jugoslavije. Sprejeti odloki so bili temelj nadaljnje graditve oblastnih organov in so po zgodovinski doslednosti pripeljali po osvoboditvi k realizaciji Marksovega načela: »podjetja delavcem!«
Če so dajali sklepi sprejeti na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu novega poleta naši osvobodilni borbi, potem nam pregled 13-let-nega dela, ki je zrastel na teh temeljih daje novih in novih pobud, da še trdneje primemo za delo, da še odločneje gradimo socializem, kajti le socialistična demokracija in socialistični odnosi morejo zajamčiti tisto, zakar je padlo ICO tisoče partizanov in samo ta pot nas bo vodila do življenja, kakršnega so predvidevali odloki sprejeti na zgodovinskem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. 11. 1943 leta.
potrdili osnutek premijskega pravilnika s popravki.
Na šesti seji je DS razpravljal o izvršitvi polletnega družbenega plana za leto 1956. Na tem zasedanju so sprejeli pravilnik o nagradah. Oziraje se na to, da se komisija za plače pri ObLO Celje ni strinjala s tekstnim delom, je DS ponovno pretresal predlagane spremembe tarifnega pravilnika ter jh je osvojil. Ker se je pokazala potreba za spremembo norm v valjarni, je DS potrdil spremembe norm. Odobrili so tud j nekaj novih delovnih mest.
Na sedmi seji je DS razpravljal o razstavi, ki jo je priredila Cinkarna. Obširneje so na tej seji rapravljali o obveščanju delovnega kolektiva o sklepih DS in upravnega odbora. DS je sklepal o novih delovnih mestih v keramiki. Načelno so tudi obravnavali delo v obratni ambulanti.
V času od zadnjega poročanja je imel upravni odbor sedem sej. Tekoče so obravna-tali operativne plane in izvršitve le-teh. Prav tako so obravnavali mesečne bilance. Upravni odbor je na teh sejah sprejemal osnutke premijskega in nagradnega pravilnika.
Obisk komisije HTZ in osebja obratne ambulante v tovarni „Iskra“ v Kranju
Na povabilo komisije HTZ »Iskra« Kranj smo dne 12. 7. 1956 z osebjem obratne ambulante obiskali omenjeno tovarno, da bi iz prakse tega podjetja izkoristili njihove izkušnje v pogledu varnosti dela. V spremstvu zastopnikov podjetja smo si ogledali delo v vseh obratih omenjene tovarne. Specifičnost dela v Iskri je zelo različna od dela v naši tovarni, zato so tudi faktorji, ki vplivajo na varnost pri delu, drugačni in nam ne morejo služiti za primerjavo. Vendar če upoštevamo, da se je ta ogromen objekt razvil iz že prej obstoječe tekstilne industrije v podjetje s povsem novo dejavnostjo in da danes ustreza vsem zahtevam sodobne organizacije dela in s tem v zvezi tudi varnosti pri delu, moramo priznati, da je bilo tu mnogo storjenega.
Tehnična zaščita strojev je zagotovljena v vseh oddelkih, saj so to večidel moderne strojne naprave z vsemi že vgrajenimi zaščitnimi napravami. V pogledu higienske zaščite pa moram posebej poudariti oddelek za galvanizacijo, kjer je vprašanje ventilacije bilo najbolj pereče vprašanje v tovarni. Danes je ta problem rešen z adaptacijo modernih ventilacijskih naprav, kjer regulirajo odvod strupenih plinov, dovajanje svežega zraka, odstotek vlage in termične razlike v prostorih, Ta preureditev je delo domačih konstruktorjev in je bila izvedena z najmanjšimi možnimi sredstvi. Dobro rešujejo tudi problem invalidov pr; delu, saj proces dela ne zahteva fizičnih naporov, posebno pri serijski proizvodnji ne. Analizi nezgod posvečajo veliko pozornost, kar jim je dalo že dobre rezultate. Tako so n. pr. v oddelku za točno uravnavanje relejev za telefonske naprave s podrobnim psihološkim študijem odstranili živčna obolenja, obenem pa za več kot 190 odstotkov zvišali proizvodnjo.
Po ogledu vseh obratov smo imeli z zastopniki njihovega podjetja, z varnostnim tehnikom in šefom obratne ambulante sestanek, na katerem so bile iznešene izkušnje in problemi pri vršenju službe HTZ, preventivne in kurativne službe ambulante ter podobno. Obratna ambulanta posluje v posebej zgrajeni stavbi, ki je bila prvotno namenjena otroškim jaslim, pozneje pa adaptirana za preventivno službo. Ta preureditev z vso potrebno opremo je stala 14 milijonov din, kar je krilo podjetje iz viška plač. Ambulanta posluje kot samostojna ustanova z zdravni-kom-šefom ambulante, dvema sestrama, dvema administratorkama za ambulanto in službo HTZ, dentistom, zobnim tehnikom, z dvema sestrama za zobno ambulanto in snažilko. Razpisano pa je še mesto za zdravnika splošne prakse.	•
Po omenjenem sestanku je naša skupina zapustila podjetje z zelo ugodnim vtisom in z mnogimi izkušnjami, ki so jih dobili pri svojem delu tovariši iz »Iskre«.
Janko Ločičnik
Na sedmi seji so odobrili plan zaščitnih sredstev. Na 11. seji so obravnavali komercialno poročilo ter investicijski program za superfosfat, na 13. seji pa probleme obratne ambulante in osamosvojitev ambulante. Na 14. seji je bil izvršen pregled premij za mesec avgust ter so ugotovitve pri izračunu obširneje obravnavali.
Važnejši sklepi DS in upravnega odbora
Ciulcauiac
Delo mladine
IN NJENI PROBLEMI
Če hočemo pravilno oceniti delo mladine v našem kolektivu, ie potrebno, da se seznanimo tudi z njenimi problemi, ki se vsak dan ponavljajo na delovnih mestih v organizaciji.
Največji problem mladinske organizacije je v tem, da nima primernih prostorov, kjer bi se sestajala in kjer bi se ji lahko nudilo razvedrilo, .kot n. pr. igranje šaha, čitanje knjig, dnevnega časopisja in podobno. To bi bilo predvsem nujno za mladino, ki se vozi na delo z vlaki in avtobusi. Sedaj je ta mladina prisiljena čakati na prevozna sredstva po čakalnicah ali po gostilnah, kjer je prepuščena sama sebi. Z ureditvijo mladinskega kotička pa bi to potikanje odpadlo. Mladino bi bilo laže pritegniti v organizacijo, ker bi bila dana možnost, da se ji tudi nekai nudi, kar sedaj ni mogoče. Prostor za* tak kotiček je bil predviden v prostorih sindikalne podružnice, kjer je zaradi stanovanjske stiske sedaj stanovanje in tako ne služi svojemu namenu. Razumljivo je, da se stanovanjski problemi ne rešujejo čez noč, vendar bi bilo. nujno potrebno, da se stranki, ki tam stanuje, dodeli stanovanje, prostor pa uredi za mladino. O tem se je že mnogo govorilo, vendar je ostalo vse na mrtvi točki. Organi, ki so odgovorni za delo mladine, naj storijo vse potrebno v tej zvezi.
Težak problem je finančno vprašanje. Organizacija nima razen minimalnega deleža od članarine nobenih dohodkov. Ti zadostujejo samo za kritje najnujnejših potreb, kakor za korespondenco in podobno. Na organizacijo izletov, ki bi jih mladinska organizacija finansirala iz lastnih sredstev, ne moremo niti pomisliti. Ker so pri 'vzgoji in delu z mladino zaželeni izleti in srečanja z mladinskimi organizacijami drugih kolektivov, bi bilo potrebno, seveda v kolikor je to mogoče, da se za prihodnje leto dodeli mladinski organizaciji dotacija v mejah razpoložljivih sredstev. To vprašanje naj bi proučili ljudje, ki so odgovorni za mladinsko delo v našem kolektivu. Denar, ki bi ga izdali za potrebe mladine, ne bi bil zavržen.
Posebno vprašanje je politično delo z mladino. Temu se pri nas ne posveča dovolj pozornosti, čeprav imamo precejšnje število ljudi, ki bi lahko s svojo politično razgledanostjo mnogo prispevali k dvigu politično ideološkega dela z našo mladino.
Letos je bilo na tem polju storjenega zelo malo. V začetku leta je bil ustanovljen klub mladih proizvajalcev, ki je imel nalogo dvigniti strokovno, politično, ideološko in splošno izobrazbo mladine. Predavanja so se pričela, vendar je delo zaradi neodgovornosti odbora, ki je bil izvoljen na občnem zboru tega kluba, ostalo pa mrtvi točki.
Mislim, da je še čas posebno sedaj v zimskih mesecih, da se delo kluba poživi in da se predavanja, ki so bila predvidena, organizirajo sedaj.
Razen navedenih imamo v naši organizaciji še mnogo drugih težav, kot je na primer plačevanje članarine. Mnogi mladinci ne izpolnjujejo najosnovnejše dolžnosti, da bi vsak mesec poravnali članarino.
Če pogledamo v sedanje vrste mladine, bomo ugotovili, da je največ takih mladincev, ki niso zainteresirani na delu v organizaciji. Mnogi izmed njih so poročeni. Razumljivo je, da svoj prosti čas uporabljajo v druge namene.
Dotok mladine v mladinsko organizacijo je zelo majhen, ker je tudi majhen dotok mladine v kolektiv.
Sedaj pa še o delu mladine.
Naš mladinski komite je v letošnjem letu imel osem rednih sej, na katerih je razpravljal v glavnem o že omenjenih problemih, ter o organizacijskih vprašanjih.
Organiziranih ie bilo več športnih tekmovanj v šahu, streljanju in nogometu. Na teh tekmovanjih je naša mladina žela lepe uspehe. V večini srečanj z drugimi mladinskimi kolektivi so naše ekipe zmagale. Sodelovali smo v »Tednu mladine celjskega okraja« pri »Paradi mladosti« ter športnem tekmovanju v počastitev obletnice SKOJ v Preboldu.
Razen tega sodeluje naša mladina še v organizacijah izven tovarne, tako pri »Partizanu«, »Svobodi« in Počitniški zvezi.
Ugotovljeno je, da dosedanja organizacijska oblika ne ustreza oblikam dela z našo mladino. Zaradi lažjega dela in boljše povezave med mladino v posameznih obratih bi bilo priporočljivo, da se za prihodnje leto izvolijo nekakšni pododbori, po zgledu sindikalne organizacije. S tem bi bilo delo mladinske organizacije bolj smotrno in bolj organizirano. Razen tega bi bilo na ta način pritegnjeno k sodelovanju večje število mladine. Po drugi strani pa bi bili razbremenjeni člani komiteja, ki so do sedaj nosili na svojih ramenih vse delo organizacije, kar je seveda popolnoma nepravilno.
Potrebno je tesnejše sodelovanje s SP. V bodoče naj bi se udeleževal sej komiteja ZK in izvršnega odbora SP tudi predstavnik mladine. Po drugi strani pa bi se imeli mladi ljudje priliko usposabljati za bodoče partijske in sindikalne funkcionarje, saj bodo nekoč zamenjali ljudi, ki danes delajo na tem polju. Temu bodo kos le, če bo takoj storjeno vse, kar je v tem pogledu potrebno.
Branko Pustoslemšek
Mnogo enostavnejše pa je vprašanje preskrbe z rudninskimi snovmi. Tu je potrebna samo smotrna strokovna in kombinirana uporaba gnojil. Važno se je pri tem ozirati na lastnosti zemlje in na potrebe posameznih rastlin. Paziti je treba, da ne gnojimo enostransko samo z enovrstnim gnojilom, pa čeprav nam preiskava zemlje pokaže potrebo predvsem po enem hranilu. Kot že omenjeno, pri nas sorazmerno najbolj primanjkuje fos-fora. V tem primeru smo popolnoma upravičen; kot začetni ukrep uporabiti fosforno gnojilo. Vendar ne smemo pri nadaljnjem gnojenju ostati samo pri fosforju. Fosforno gnojilo bo prav gotovo pvzročilo povečanje pridelka. To tem bolj, čim bolj določena kmetijska rastlina rabi fosfor. Toda z večjim pridelkom se poleg fosfora porabi tudi več dušika, kalija, kalcija itd. Zato mora prej ali slej enostranskemu gnojenju s katerim koli elementom slediti še gnojenje z ostalimi potrebnimi hranili. Pri tem je potrebno seveda že več strokovnega znanja, čeprav to še ni nikakšna učenost. Temelje znanja o prehrani rastlin morajo dobiti že otroci v šoh. Jasno, da mora učiteljski kader imeti o teh stvareh popolnoma jasne pojme. Prav gotovo pa bo moral naš sleherni državljan razmisliti, da mora v velikem prehodu našega zaostalega kmetijstva k napredni, večji in socialistični proizvodnji do določene mere dojeti in spoznati tudi kmetijska vprašanja in vprašanja, ki se kmetijstva posredno tičejo. Kajti od kmetijske proizvodnje, je v veliki meri odvisno blagostanje vsega prebivalstva.
Prav zato je tudi važno, da se vsi člani delovnega kolektiva Cinkarne preko svojega lista »Cinkarnarja« spoznajo z osnovnimi problemi kmetijstva, predvsem pa z veliko vlogo svojega podjetja, ki jo preko proizvodnje superfosfata vrši v službi kmetijstva.
Omembe vredno je tudi dejstvo, da ima marsikateri delavec ali uslužbenec Cinkarne doma svoj vrtiček alj svojo njivico. Morda goji kokoši, zajce, kozo ali katero koli drugo domačo žival. Koliko več in boljše bo lahko pridelal, če bo pravilno gospodaril ter pravilno uporabljal gnojila. In končno, ali ni to velik delež k boljši prehrani in zdravju prebivalcev mest in industrijskih naselij, da ne govorimo o vseh drugih ugodnih vplivifi, ki jih takšno izvenpoklicno izživljanje nudi tistim, ki hočejo na ta način krepiti svoje telesno jn duševno zdravje.
Tudi Cinkarna hoče, ne samo s proizvodnjo in prodajo superfosfata, prispevati svoj delež k prosvetljenju vseh članov svojega kolektiva pa tudi vseh drugih kmetovalcev in nekmetovalcev, ki čitajo naš list, s skromnim obravnavanjem vprašanj iz kmetijstva, predvsem tistih, ki se tičejo uporabe gnojil. Z enakim namenom smo se tudi odločili, da po vsej naši domovini organiziramo mrežo poskusnih gnojenj, s katerimi hočemo ugotavljati in dokazovati uspešnost uporabe gnojil. Poudarek dajemo našemu proizvodu su-perfosfatu, seveda vse v mejah upravičenosti njegove uporabe.
Letošnjo pomlad smo na hitro obiskali 20 kmetijskih gospodarstev socialističnega in privatnega sektorja. Izbrali smo raznovrstne, zlasti za določeno področje pomembnejše kmetijske rastline. Določili smo površino izbranih parcel in brezplačno dodelili ustrezajoče količine gnojil- Hkrati smo vzeli vzorce zemlje, za katere nam je Hmeljarski inštitut v Žalcu napravil podrobne analize. Na podlagi teh bo naše delo v bodoče lažje, kar bo tudi strokovno bolj utemeljeno in upravičeno. Analizo vzorcev smo dostavili vsem lastnikom poskusnih parcel in jim hkrati nudili vso strokovno razlago o stanju prehranbenih snovi v njegovi zemlji in o potrebnih ukrepih. Dali smo tudi navodila za pravilno uporabo gnojil tako pri poskusu kakor tudi na splošno.
Pri prvem pregledu smo že ugotovili prve uspehe. Povsod brez izjeme (točni podatki bodo še objavljeni), so bili rezultati ugodni, če že ne presenetljivi. Ker so bile večinoma poleg gnojenih parcel puščene tudi negnoje-ne, sta bila razlika in uspeh še očitnejša. Parcele so bile označene z vrsto in količino porabljenih gnojil. 2e sama demonstrativna stran poskusov je torej uspela. Ko pa bomo
PRISPEVEK CINKARNE za pospešitev kmetijske proizvodnje
Morda izgleda neverjetno in nemogoče, da ima Cinkarna opraviti s kmetijsko proizvodnjo. Velik industrijski kombinat, vendar ne pospešuje kmetijstva, vsaj neposredno ne. In vendar ni tako. Sirom vse naše države, posebno v njenih izrazito kmetijskih področjih, je poznana celjska Cinkarna s svojim proizvodom — superfosfatom.
Superfofat je najbolj znano in verjetno tudi najbolj uporabljeno fosforno gnojilo pri nas pa tudi drugje po svetu. Večji pomen mu daje v naš; deželi še dejstvo, da v vseh naših sicer zelo raznolikih tipih zemlje, v glavnem primanjkuje ravno fosforja. Ce ugotavlja kmetijska znanost, da je fosfor skupaj z dušikom in kalijem osnova rastlinske rudninske hrane, je vloga superfosfata še večja. S superfosfatom nudimo rastlinam fosforno kislino v hitro topni obliki, to se pravi, da začno pognojene rastline ob zadostni prisotnosti
zemeljske vlage dano gnojilo takoj izkoriščati.
Morebiti bi kdo vprašal: zakaj pa sploh trosimo v zemljo toliko gnojil? Saj bomo vso zemljo pokvarili! Takšne pripombe slišimo od nevednih in neizkušenih ljudi. Tem je treba. povedati, da rabijo rastline za svojo rast in rodnost poleg sonca, vode in zraka še rudninsko hrano. Nekaj te je že v vsaki zemlji, nekaj je dodajamo s hlevskim gnojem, vso ostalo pa, ki je potrebna za dosego normalnih in rednih pridelkov, morajo rastline s človekovo pomočjo dobiti od drugod. Z vsemi agrotehničnimi ukrepi in merami priganjamo rastline k vse večji rodnosti in večjim pridelkom. Sonca ne zmanjka, problem vode se po potrebi rešuje spet na drug način (z obdelavo, kolobarjem, namakanjem, melioracijami, gnojenjem z organskim gnojem itd.). Tudi zemeljsko zračnost uravnavamo z raznimi ukrepi.
2 CitJcachKU
to še poudarili s številkami, ko bodo ugotovljeni povečani pridelki za razliko z ne-gnojenimi parcelami, bomo zagovorniki uporabe gnojil še v lažjem položaju.
Kaj torej hočemo doseči s takšno akcijo? Predvsem kar najbolj učinkovit pripomoček pri spoznavanju uspehov, ki bodo s poskusi doseženi. Z njihovimi rezultati se bo s pomočjo izvajalcev poskusov in preko kmetijskih zadrug prav gotovo seznanil širši krog sosednih kmetovalcev. Zanimanje za gnojila bo večje, kmetje bodo bolj segali po strokovni literaturi, obisk strokovnih predavanj se bo povečal, skratka, strokovna raven našega kmetijskega proizvajalca se bo s tem zboljšala. Če bomo dosegli že samo to in če ne upoštevamo še vseh ostalih posrednih in neposrednih koristi, ki bodo s tem nastopile, bo naš namen dosežen in celjska Cinkarna bo v bližnji prihodnosti lahko ponosno ugotovila, da je tudi ona prispevala svoj delež pri povečanju in pr; izboljšanju kmetijske proizvodnje.
Slika 1
Takšna je bila krmna pesa sorte ekendorf na eni izmed naših poskusnih parcel (DERMASTJA JOŽE, Zavrh štev. 1, p. Medvode), že v prvem mesecu pa soditvi. Seveda je bilo vsestransko poskrbljeno za njene zahteve. Velika zasluga gre vsekakor gnojilom, katere smo
trosili V naslednjih količinah:	superfosfat
400 kg na ha, kalijevo sol 400 kg na ha, čilski soliter 200 kg na ha. Obilen pridelek kvalitetne krmne pese gotovo ne bo izostal. Kaj pa to pomeni pri izboljšanju,danes tako pomanjkljive prehrane živine, bo vsakdo razumel. Več gnojila — več krme — več mleka, mesa in končno gnoja, ki bo omogočil boljše gnojenje za večje pridelke v prihodnje. Nekje moramo začeti in najenostavnejše je, da začnemo z uporabo gnojil, če hočemo pospešiti kmetijsko proizvodnjo.
Slika 2
n>uga slika nam kaže, kakšna glavnata solata (ledenka) se da pridelati, tudi na njivi in ne samo v vrtu, če ji nudimo vsega kar rabi. Poleg hlevskega gnoja, ki je bil že jeseni, je dobila še: superfosfata 400 kg na ha, kalijeve soli 200 kg na ha, nitromonkala 100 kg na ha.
Takšnih in podobnih slik bi lahko objavili še več, skoraj pri vseh naših poskusih na raznih kmetijskih rastlinah je slika podobna. Fotoreporter žal ni bil povsod prisoten. Ko bomo ugotovili pridelke, bo slika Pred nami.
Razvoj kemične industrije v Jugoslaviji
Predvojno obdobje
Če zasledujemo razvojno pot kemične industrije pri nas, vidimo, da poseduje ta panoga industrijske dejavnosti razmeroma bogato tradicijo. Prve elektrokemične in elek-trotermične kapacitete v Evropi so zgrajene na teritoriju naše države (Elektrobosna Jajce 1897), proizvodnja kromovih soli je osnovana 1860, a s proizvodnjo žveplene in solne kisline so v Hrastniku pričeli leta 1860. Proizvodnja sode v Lukavcu datira cd leta 1894.
V	začetku 20. stoletja takratna kemična industrija ni zaostajala za svetovnim povprečjem, niti po velikosti, niti po tehnoloških procesih. V obdobju med 1900. in 1918. letom so bili položeni temelji industrije karbida in cijanamida (»Dalmacija« Dudi Rat 1912, tvornica dušika Ruše 1916). Leta 1906 je bila osnovana »Zorka« Subotica in »Danica« Koprivnica, ki sta pričeli s proizvodnjo žveplene kisline in umetnih gnojil.
Medtem ko je težka kemična industrija dobila svoje obrise konec 19. stoletja ter v prvih dveh dekadah 20. stoletja, se je predelovalna kemična industrija pričela razvijati v dobi med obema svetovnima vojnama. Takrat je nastala večina tovarn milarske industrije, industrije barv ;n lakov ter druge tovarne predelovalne industrije.
Struktura kemične industrije tistega časa je bila takšna kakor so to diktirale takratne gospodarske razmere. Podjetja so, kar se velikosti tiče, varirala od delavnic, laboratorijskega obsega pa do podjetij, v katera je bilo investirano na desetine milijonov predvojnih dinarjev.
Faktorji, ki so v dobi med obema vojnama vplivali na razširitev obstoječih obratov in osnovanje novih kapacitet kemične industrije, so v glavne naslednji:
1.	Formiranje novega ekonomskega področja in prekinitev političnih in ekonomskih zvez z industrijsko razvitimi deželami bivše Avstro-Ogrske monarhije.
2.	Splošni razvoj gospodarstva zaradi vsestranske konjuktuurne v prvi dekadi te dobe.
3.	Urbanizacija in ustvarjanje novih administrativnih centrov, ki sta imela za posledico aktiviranje gradbene dejavnosti, ki je zopet stimulirala nastanek novih sektorjev kemične industrije (n. pr. barve, laki itd.).
4.	Zaščitne carine so prav tako mnogo doprinesle k razvoju kemične industrije.
V	tsm obdobju so nastale nove kapacitete za proizvodnjo žveplene kisline, superfosfata, modre galice in sredstev za zaščito rastlin. Skoraj celokupna naša industrija premaznih sredstev, tiskarskih barv, suhih barv in pigmentov je v tej dobi dosegla svoje današnje dimenzije. V tem času so nastala tud; nekatera večja podjetja milarske (Osijek, Sarajevo, Kotor) ter kozmetične industrije.
Dinamiko razvoja kemične industrije do leta 1938 ilustrirajo podatki popisa industrijskih podjetij, ki je izvršen istega leta in ki je prikazan na spodnji tabeli.
Zgoraj navedeni podatki se nanašajo na tovarne, ki spadajo po današnji statistični nomenklaturi v panogo 120, kakor tudi one, ki jih statistika evidentira v drugih panogah • (plinarne — 112, predelava nafte in saj — 113, predelava gume — 123 in predelava plastičnih mas).
Iz te statistike razvidimo, da je do konca 1918. leta bilo osnovanih 37.4% podjetij kemične industrije in v njih investiranih 55.7% od celokupnega investiranega kapitala v kemično industrijo do leta 1938. Od leta 1918 do 1938 je bilo osnovanih 62.6% tvornic s 44.3% investiranega kapitala. Ta primerjava nam kaže, da je bil med dvema vojnama intenziven razvoj malih podjetij z razmeroma nizkim investicijskim kapitalom.
Po različnih sektorjih kemične industrije je bilo število tovarn leta 1838 naslednje. Tabela na 4. strani.
Po grupah investiranega kapitala je bila razdelitev podjetij takale:
Grupa kapitala		Štev. pod.
do 300.000 din		38
od 300.000 do	500.000 din	14
od 500.000 do	1,000.000 din	25
od 1,000.000 do	3,000.000 din	37
od 3,000.000 do	5,000.000 din	20
od 5,000.000 do	10,000.000 din	20
od 10,000.000 do	25,000.000 din	11
od 25,000.000 do	50,000.000 din	5
od 50,000.000 do	100,000.000 din	3
preko 100,000.000 din		2
neznano		66 v
skupno		241
Iz razpoložljivega statističnega materiala, ki je deloma tu prikazan, se vidi, da je po naši sedaj veljavni statistični praksi v letu 1938 bilo v kemični industriji 193 podjetij ali 4.5% od skupnega števila podjetij atakratne industrije. Kapital teh podjetij je znašal 476,000.000 din ali 3.9% od celokupnega kapitala industrije. Če vzamemo kot merilo investiran; kapital v razne industrijske panoge, je bila kemična industrija na 8. mestu. Pred njo so bile živilska, elektrogospodarska, tekstilna, lesna, kovinsko predelovalna in metalurška industrija. Vrednost ustvarjene proizvodnje leta 1938 je znašala 570,000.000 din alj 3.6% od celokupne ustvarjene vrednosti jugoslovanske industrije.
Značilen je bil za to obdobje izredno močan vpliv tujega kapitala v kemični industriji. Težko je bilo v tem času najti večje ali pa po svoji proizvodnji važnejše podjetje, ki ne bi bilo v večji al; manjši meri vključeno v interesne sfere tujih koncernov ali kapitalnih skupin. Tako so n. pr. »Elektrobosna« Jajce, »Dalmacija« Dugi Rat, tvornica dušika Ruše, »Zorka« Sabac in Subotica, tvornica sode v Lukavcu itd. bili direktno ali indirektno v sestavu inozemskih koncernov. Predelovalno industrijo so tudi v glavnem kontrolirali tujci, tako n. pr. milarsko industrijo »Schicht«, industrijo barv in lakov »I. G. Farben« itd.
Ta situacija bi se dala prikazati takole: % kapitala od celotnega kapitala popolnoma ali pretežno jugoslovansko	41.92%
popolnoma alj pretežno tuje	52.64%
Ta odvisnost od tujega kapitala je, poleg drugih činiteljev, odločevala o značaju kakor tudi o razvoju kemične industrije, ki je bil prilagojen interesom izven naših meja. Tako (Nadaljevanje na 4. strani)
Letnica osnovanja	Število tovarn	%	Kapital v 000 din vsota	%		Instalirana energija KS	%	
do leta 1858	4	1.6	105.892	9.0	403	0.7
1859—1868	8	3.2	37.635	3.2	292	0.5
1869—1878	9	3.8	20.413	1.7	378	0.7
1879—1888	10	4.2	48.348	4.1	431	0.8
1889—1898	22	9.5	321.042	27.0	14.220	25.5
1899—1908	14	5.8	41.136	3.5	734	1.3
1909—1918	23	9.5	78.678	6.7	6.507	11.6
1919—1928	80	33.0	380.277	32.5	4.459	7.9
1929—1938	58	24.0	69.555	5.9	2.555	4.5
brez podatkov	13	5.4	75.545	6.4	26.081	46.5
Skupno	241	100.0	1,178.5^11	100.0	56.060	100.0
Črnka e*tae
Sektor kemične industrije
Število
tovarn
Kepital v 000 din
Vredni st proizvodnje v 000 din
(Nadaljevanje na s 3. strani) so n. pr. karbid, ciaoamid, ferosilicij, sodo itd. v glavnem izvozili, predelovalna industrija pa se je bavila s predelavo uvoženih polizdelkov. Zato je bil v tej dobi zelo močan uvoz nekaterih kemikalij, kot n. pr. anilin-skih barv ter kemikalij za tekstilno, usnjarsko in druge industrije. Karakteristika takratnega uvoza in izvoza je bila ta, da se je uvozila cela vrsta kemičnih proizvodov, izvozili pa so se produkti iz tovarn, ki so bile z namenom, da pokrivajo potrebe inozemskega tržišča. Ta kratek opis nam daje precej nepopolno sliko tedanje kemične industrije. Vendar pa iz njega lahko razvidimo, da je ta industrija sestajala iz niza tovarn, kj so bile le po svoji velikosti in strukturi kapitala zelo raznolike. Nekatera večja podjetja so se po svoji tehničn,- opremljenosti lahko primerjala s tovrstnimi podjetji v tujini. Kljub temu, in pa še dejstvu, da so obstajali pogoji za razvoj kemične industrije, je le-ta morala deliti usodo industrije nerazvite dežele ter je bil njen razvoj omejen zaradi ozkosti domačega tržišča in splošnega pomanjkanja kapitala.	Ing. Boris Makarovič
Rešitev nagradne križanke „CC“
Vodoravno: 1. litopon, 8. modra galica, 15. Istra, 20. Zofija, 21. arije, 22. nula, 24. Ig, 26. KS, 27. od, 28. surovi cink, 33. pa, 34. ki, 35. N RS, 37. Erjavec, 39. Jonec, 40. gorje, 41. krn, 42. kolut, 43. Vače, 44. kan, 46. redek, 47. oba, 48. ek, 50. mat, 52. SZ, 54. Oto, 55. vokal, 56. katran, 59. dim, 60. kalo, 62. rov, 63 sir, 64. on, 65. bo, 66. oves, 67. no, 68. Rim, 71. iridij, 75. lan, 77. prof, 79. ata, 80. LO.
81.	La, 82. Krn, 84. Ra, 85. Al, 86. ose, 88. harfe, 89. Ariel, 91. topol, 92. KS, 93. obsuto, 98. oksidirati, 103. Adi, 104. da, 106. cinkova pločevina, 107. Et, 1C9. il, 110. debelo, 112. bariton, 115. autotipijske plošče, 116. ananas.
Navpično: 2. iz, 3. tok, 4. ofset plošče, 5. pi. 6. ojoj, 7. nada, 8. manever, 9. or, 10. dis, 11. rjujem, 12. Aero, 13. Leica, 14. Arno, 15. in, 16. superfosfat, 17. tla, 18. Ra, 19. cinkov prah, 23. cinkovo belilo, 25. grobo, 29. on, 30. vek, 31. Ig, 32. Kr, 34. kreton, 36. slak, 38. Ca, 41. kdor, 45. nominativ, 48. eksil, 49. Kairo, 51. ar, 52. skopa, 53. zavrl, 57. tri, 58. noj, 59. dol, 61. Leo, 69. Itaka, 70. Mars, 72. dleto, 73. ia, 74. priklop, 76. ar, 78. Kopa,
82.	krop, 83. neso, 87. sodi, 90. lično, 93. obet, 94. bili, 95. snop, 96. uk, 97. oves, 99. DE, 100. ribe, 101. Ana, 102. tara, 104. DS, 105. pet, 107. eta, 108. ton, 110. du, 111. bo, 113. in, 114. Na.
Žrebanje je vršil Uredniški odbor Cinkar-narja, žreb pa je vlekla tov. Prislan Vida. Žreb je določil naslednje:
1.	nagrado v znesku 2.000 din prejme tov. Perc Jože.
2.	nagrado v znesku 1.500 din prejme tov. Jeram Jakob.
3.	nagrado v znesku 1.000 din prejme tov. Drole Pepca.
Uredniški odbor je prejel 112 rešitev.
Daši križanka ni bila preveč težka, je bilo potrebno izžrebati trinajst številk, da so bile med njimi tri pravilne.
Srečnim dobitnikom čestitamo, ostalim pa želimo srečo pri reševanju bodočih križank.
Težka kemična Žveplena kislina Solna kislina in sulfat Modra galica Umetna gnojila Kalcinirana in kavstična soda Potaša in kalijeva gnojila Karbid in cijanamid Vodno steklo Elektroliza klora Komprimiranj plini Ocetna kislina
Destilacija premoga in katrana
Smole, voski in masti
Voščeni proizvodi in sveče
Apreturna sredstva
Kolomaz in maziva
Klej in želatina
Milo in glicerin
Barve in laki
Mineralne barve
Pigmenti
Terpentin in kolofonija Pirotehnični proizvodi Kozmetika
Desinfekcijska sredstva
Eterična olja in pred. zdrav, rastlin
Opijevi alkoloidi
Vinska kislina
Kemično tehnični proizvodi
Gospodinjski praški
Črnilo
Fungicidi in insekticidi Farmacevtski proizvodi Serumi
Skupno panoga 120
Aluminijev oksid
Mineralna olja in destilacija lesa
Destilacija nafte
Plinarne
Destilacija lesa
Destilacija škrilcev
Industrijskih saj
Zveplenke
Celuloza
Galanterija umetnih smol
Kavčuk in guma Pnevmatike Gumijasta obutev Plinske maske Galanterija gumija Tanin
Druge veje
Šahovski turnir »tedne cinkarne«
V dneh od L do 9. oktobra je organizirala sindikalna podružnica Cinkarne šahovski turnir v okviru športnih prireditev »TEDNA CIKARNE«. Turnir je bil predvsem name-
4	5.382	2.511
6	31.166	10.449
3	—	3.168
9	11.375	51.266
5	36.053	15.823
5	37.456	56.287
1	1.850	539
3	82.677	62.637
2	770	795
1	28.037	6.755
17	26.383	13.559
1	2.200	1.649
2	10.116	11.893
14	11.738	32.863
5	2.226	5.892
2	380	5.202
3	290	1.158 •
2	21.614	26.568
26	82.638	99.393
15	16.949	50.764
7	8.620	5.791
6	16.434	26.130
1	673	228
1	725	1.623
4	2.346	8.034
8	l.p40	2.050
2	2.375	3.140
1	700	1.400
7	'3.263	8.194
2	2.310	824
1	176	1.067
5	2.640	68
13	16.720	9.604
6	9.102	23.349
193	476.448	570.393
2	7.746	16.240
2	7.296	2.631
5	324.260	141.715
13	73.316	45.286
2	160.642	51.777
2	606	8
2	5.100	750
3 .	30.525	47.325
1		14.164
1	3.200	—
3 1 1 1 2	16.967	85.299
	4.500	61.557
	4.442	1.546
6	63.449	68.056
48	702.073	536.354
241	1,178.521	1,106.747
njen igralcem metalurških in rudarskih kolektivov LRS. Zal to ni uspelo, saj se je od povabljenih odzval le inž. Cisar iz »IMPOLA« v Slov. Bistrici. Tako se je turnirja poleg mojstrov Puca iz Ljubljane in Bertoka iz Zagreba udeležilo devet igralcev iz Celja v večini srednješolcev. Turnir je vsaj s te strani dosegel svoj namen, saj je med temi mladinci eden dosegel celo I. kategorijo (Janežič).
Kakor je bilo pričakovati, se je vodila borba za prvo mesto med obema mojstroma. Bertok je v odločilni partiji premagal svojega tekmeca Puca. Tudi naš inž. Vrhovec je izpolnil pričakovanja, uvrstil se je na tretje mesto s točko manj od zmagovalca oziroma pol točke za drugoplasiranim. Le utrujenost po napornih tekmah v Francij) ga Je ovirala, da ni dosegel še lepšega uspeha. Slednje velja tudi za Mišuro, ki je presenetljivo zaostal na sedmem mestu.
Končni vrstni red je razviden iz priložene tabele.
Turnir je vodil Hojnik Milan, ki je svojo nalogo zelo dobro opravil.
TABELA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA »TEDEN CINKARNE«
Udeleženci		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	2	Točke	Mesto
1	Bertok Mario	■	1	A,	14	A	1	1	1	1	1	1	1	9 14	I.
2	Puc Stojan	0	c	1	A		1	1	l	1	1	1	1	9	II.
3	Vrhovec inž. Slavko	14	0	■ *		1	A	1	1	1	1	1	1	8 14	III.
4	Draksler Zvonko	A	14	'■		1	14	14	14	14	1	14	14	6 14	IV.
5	Janežič Karel	a	'A	0	0	■	14	1	14	1	14	14	1	6	V,—VI.
6	Cisar inž. Stefan	0	0	*	A	A	■	14	1	1	14	1	A	6	V.—VI.
7	Mišura Andrej	0	0	0	14	1	14	■	1	14	1	1	1	5 14	VII.
8	Kitak Srečko	0	0	0	14	A	0	0	■	14	1	1	14	4	VIII.
9	Stegenšek inž. Klemen	0	0	0	A	0	0	14	14	■	14	14	14	3	IX.—X.
10	Snajder Jože	0	0	0	0	A	14	0	0	14	■	14	1	3	IX,—X.
11	Ratajc Ciril	0	1°	0	A	A	0	0	°	14			14	2	XI,—XII.
12	Jazbec Jože	0	0	0	A	0	14	0	14	14	0	1 14	■	2 14	XI—XII.
Skupno
ŠAH
Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Stadler Janko — Izhaja mesečno — Tiska Celjska tiskarna
p,-771
vfcirf