Po konfiskaciji lista druga izdaja. W Tilu C3LR5ILO SlOVm^KKR DELF\V5T\;f\T7g Izhaja vsak «. petek. •» (JredniStvo in upravništvo V Kopitarjevih ulicah štev. 2. rtaročnina znaSa: celoletna . . K 3'— poluletna . . „ 1‘50 fetrtlctna . . „ 0’75 Posam. štev. „ OiO no pripravimo. Naj pribite na zborovanje tudi somišljeniki iz krajev, kjer že ni izobraževalnih društev! Na svidenje 25. avgusta na Jesenicah, na taboru slovenskega prosvetnega dela! Odbor »Slovenske krščansko socialne zveze«. Na Jesenice! Odbor »Slovenske krščansko-soci^lne zveze«, je sklenil, da združi letošnje glavno zborovanje »Zvezinih« društev z otvoritvijo »Delavskega doma« na Jesenicah in z desetletnico jeseniškega - Katoliškega delavskega društva«. Slavnosts e vrši v nedeljo, dne 25. avgusta, la dan hočemo pregledati dosedanje svoje delo in še bolj izpopolniti slovensko izobraževalno organizacijsko delo. Na noge vsa naša društva po vseh slovenskih deželah, na noge vsi sode-lovalci pri izobraževalnem delu! Dne 25. avgusta prihitite na Jesenice vsi, ki ljubite resno delo za domovino in ob velikem zboru slovenskih katoliških izobraževalnih društev dajmo obenem z veliko udeležbo častno priznanje jeseniškemu delavstvu, ki je bilo vedno v prvih vrstah naše organizacije in ki ima mnogo zaslug z a krepki razvoj slovenske delavske organizacije ! Društva naj pridejo s svojimi zastavami in pevskimi zbori. Nobeno naše društvo naj 25. avgusta ne ostane doma! Društvene odbore prosimo, naj takoj tekom prihodnjega tedna podpisanemu odboru nazna- N D Tl O 3 hil (D 3 O N 3 •3 O 3 hil (D 3 O iiio svoio udeležbo, da pravočasno vse potreb- »Hvala Bogu. da si nehal, meni se je že »Gospod sodnik, če zamerite ali pa ne, vo Česnik. Dogodba iz noči. (Konec.) V zvoniku je odbila ura polnoč. Po trgu so peli fantje. Bila je prijetna pomladna noč, kakršne so le noči na jugu, kjer puhti moč in rast iz narave. Gospodična učiteljica je zazdehala. »Langweileg ist es, und dieses. dumme Lied!« Vstal je tedaj v svetem navdušenju mlad učitelj Mali in začel s pijanim glasom: »Slavna gospoda! Naš narod je majhen, ali doher in vreden življenja. Lahko postanemo še veliki, saj pravim, samo narod je treba dvigniti na višji kulturni nivo. Ali slišite, gospodje, to pesem? To je fantovska pesem. Pa je lepa . . .« Učiteljica pl. X. ga je pogledala z ostrim pogledom, da se je zbal in sedel. zdehalo,« je pripomnil tovariš Sušeč. Gospod sodnik je skadil dolgo smodko in menil: »Gospodje, čas je, da odidemo. Pošteni ljudje smo. zato ne smemo biti čez policijsko uro v gostilni.* Notarju se je skremžil obraz v poreden nasmeh. »Pojdi, pojdi prijatelj, saj se poznamo. Če že s paragrafi uganjaš' neslane burke, pa vedi. da se glasi §11: »Pij dalje!« lo je namreč paragraf vseh poštenih pivcev in ti si eden izmed tistih.« Jezik se mu je zapletal in napol je spal. ko je to govoril. »Notar, tiho! § 13 pravi: »Jezik za zobe!« Sodnik je govoril s povdarkom te besede. Tedaj se je okurajžil še pisarček, ki je ves čas molčal in le pil, in ga je imel že zadosti pod kapo. »Gospod sodnik, če zamerite ali pa ne, eno bom rekel. Veste, to je tako, če hočemo po pravici govoriti. Vi imate ženo. No pa saj ni nič hudega. Čevlje sezujete in frak slečete zunaj pred vratini, potem se prikradete notri kot miš, pa vas ne bo čula.« »Dobra je ta, saperlot! Saj gospod sodnik že dela menda tako dolgo!« je dodal učitelj Sušeč, in vsa družba se je smejala, g. sodnik je pa migal z glavo kot patriarh Abraham. »Čenčure ste vsi!« »Apropos, Herr Richter! Was haben Sie gesagt? Une impertinence! Jaz grem, pa vidimo se še.« Jezno je vstala in odšla. Klicali so jo nazaj, a ni prišla. Pocedile so se pisarčku Tomažu solze po licu radi nje . . . Plačali so in se počasi izgubili. Domov grede si je mislil sodnik: »Pojdite vsi skupaj hudiču v . . . ! Pa se ne bi človek smejal svojim karikaturam . . . Okno v svet. ZVEZINO ZBOROVANJE NEMŠKIH KRŠČ.-SOCIALNIH DELAVCEV NA ŠTAJERSKEM. Preteklo nedeljo so zborovali krščanskosocialni nemški delavci štajerski v Donavicu. Pečamo se z zborovanjem, ker je tudi precej slovenskih delavcev v tej organizaciji. Predsedoval je shodu zaslužni krščansko-sočialni poslanec Schoisvvohl, delavec. £veza ima nastavljenega svojega tajnika v Ljubnu, Gold-bacherja. Poročal je, da je imela »Zveza« 14 sej. Po okrajih je bilo 14 posvetovanj. Izvedeno imajo namreč poleg osrednje svoje »Zveze« tudi še organizacijo po okrajih. Preteklo leto so ustanovili sedem novih delavskih društev. Glede na pravno varstvo je posredovala »Zveza« v 121 slučajih. V zvezi je bilo 31. decembra 1906 50 društev s 51.35 člani in sicer 4535 delavcev in 250 delavk. Po poklicu je bilo 1600 gozdnih delavcev, 835 kovinarjev, 567 poljedelskih delavcev, 109 zidarjev, 457 rudarjev, 70 steklarskih delavcev, 107 občinskih delavcev, 297 obrtnih delavcev, delavcev raznih poklicev 493. Shodov so priredila društva 570, sej 315 in 71 diskuzijskih večerov. V Gradcu in v Donavicu so imeli dobro obiskane soc. kurze. »Zveza« izdaja svoje glasilo »Der Arbeiter«. List je pridobil lani 1000 novih naročnikov. Delovanje sosednje nam nemške delavske organizacije je poučno i za nas. Snujejo se nova delavska društva, naročniki njihovega delavskega lista nepričakovano naraščajo. Pridno delajo naši nemški štajerski delavski somišljeniki. Učimo se dela od njih, ki žive v vednih bojih z zelo močno socialno demokracijo. Na delo i mi, da ne zaostanemo za njimi! Slape pri D. M. v Polju. Dne 14. t. m. smo se udeležili s tukajšnjim našim društvom izleta v Idrijo. Videli smo ob tej priliki precej zanimivih prizorov, ki se vedno in povsod ne vidijo. Predvsem gre hvala onim gospodom, ki so preskrbeli, da smo si ogledali rudnik in pa žgalnico. Zahvalimo se pa tudi našim idrijskim sotovarišem delavcem, ki so bili z nami tako ljubeznivi pri razkazovanju in nam razlagali, kaj da delajo in kaj da napravijo. Predvsem smo pa hvaležni opičjim idrijskim potomcem, ker so oni pokazali svoio veliko oliko. Zares je bil ta dan zgodovinskega pomena za nas. Ko smo prišli k vam in smo videli, kako je hotelo vse ljudstvo pokazati svojo izobrazbo, pokazali so seveda svoio izobrazbo tudi socialni demokrati. Res, mislili smo, da vidimo, kako se guncajo »afne« v Afriki. Smilili ste se nam! Tako ste zaostali v izobrazbi za »atnami«. Saj smo jih videli že več, a takšnih strašnih afen pa le še nismo videli, kakorštie so idrijske. Res. da smo veseli, ko vsaj imeli priliko, opazovati organizacijo idrijskih afen, nam in naši stvari v korist. Zato pa še enkrat, prav prisrčno se vam zahvaljujemo na vaši »afnarski« ljubavi. Vsi naši agitatorji nas ne morejo tako prepričati, kakor pogled na idrijske »afne«, kako ve-licega pomena, da je afnarska idrijska socialno-demokraška organizacija za delavstvo. Kakor-šna stranka, taki poslanci. Zato so pa vaši poslanci bežali povečini iz zbornice, ko se je šlo za stomilijonski ustanovni zaklad za zavod o splošni starostni podpori! Vpliv kadenja na bolezni. Ubogi tobakov dim! Koliko hudega se ti očita, kako da škoduješ zdravju. In nihče noče priznati, da vplivaš tudi ugodno na človeške? zdravje. Osobito si pa hud sovražnik tistim sovražnikom človeškega telesa, ki jim pravijo z učeno ptujo besedo bakterije. O tobakovem dimu in o njegovem vplivu piše dr. Arnold, da učinkuje tobakov dim uničevalno na tiste bacile, majhne živalice, ki povzročajo difteritis: vratnico. Bacili se ne množe, ali vsaj jako počasi. Nekoliko manj vpliva tobakov dim na one bacile, ki so vzrok Ftusu. Osobito pa zavira tobakov dim razvoj tiste tako razširjene živalice, ki ji pravijo »Ba-cdlus coli« in ki povzroča gnojenje. Dr. Arnold trdi, da zamori tobak gotovo v ustih celo vrsto škodljivih bacilov. Med brati in sestrami. Ljubljana. (V e d e ž e v a 1 k a.) Izobražena dama-vedeževalka prorokuje na podlagi kart sedanjost, prihodnjost in preteklost posameznikov izborno v vseh zadevah, bodisi pri ljudeh ali živini. Daje nasvete v najbolj zavozljanih stvareh. Na razpolago vsak dan od 8. zjutraj do 8. zvečer. Marija Fabian. Ljubljana, Karlovška cesta š. 8., I. nadstropje. — Take listke razdeljujejo po Ljubljani. Fabianova je gotovo vedeževala županu Hribarju, ker pusti take oslarije razdeljevati po Ljubljani. Najbolj fejst je pa, da stavi ljudi v eno vrsto z živino. Smo radovedni, če dobi kaj ričeta ta »izobražena« dama. Ljubljana. Ker nam je ■ poslala nazaj »Unionova« ljubljanska kavarna naš list, polagamo to kavarno in sploh celo podjetje našim somišljenikom na srce. Pripomnimo le, da mi lista kavarni »Union« nismo vsiljevali in so ga sami naročili. Reklamo pa zna delati res »Union« s takim postopanjem in pa s svojo pasje slabo izvedeno postrežbo v kavarni in restavraciji. Pijanci in dečki spod 17 let stari smejo pri nas delati kar hočejo. Dne 15. rožnika je dijak Armbruster iz 6. realke v Idriji, po enournem živinskem tuljenju na opomin neke osebe, da naj gre spat, ker je ura polnoči ter naj da mir spečim, vrgel že pripravljen kamen skozi okno v prvo nadstropje naravnost k postelji soproge Strempflnove. K sreči je kamen ni zadel, le zdrobljena glaževina je bila natresena po celi sobi. Na ta smrtnonevarni napad ob pol 12. uri ponoči skoči Stempfelnovka iz postelje k oknu, da vidi, kdo je bil ta zločinec, kateri pa je bil njej dobroznani Armbruster s. svojim kolegom Adolf Lapajnetom, ki sta postopala pred hišo, ter se oglasi Stempielpova, da že pozna rogo-vileža- Nato pa prfde mestni redar Sedej ter vpraša, kaj se je zgodilo. Nato se vrne Stemp-felnova k počitku, a ni mogla zaspati od strahu. Dne 17. rožnika pa pride v sobo Stempfelna trebušni odvetnik z zločincem in s svojim sinom z očali, da bi se poglihal za storjeno škodo in smrtno nevarnost. Ker je pa ta dijaški odvetnik dobro zvit in z mnogimi obljubami bi! kos, pregovoriti Stempfelnovko proti odškodnini za prestani strah, škodo in smrtno nevarnost za 40 kron, vpraša nato Strempfelnovka, če res dobi 40 kron, da če gre ustaviti tožbo, ker je bila namreč že ona tožbo vložila, nato reče trebušni odvetnik: če jaz rečem, potem ni dvoma. Nato je šla Strempfelnovka na postajo orožnikov prosit, da bi se tožba ustavila. Orož-ništvo ji odgovori, da to ni mogoče, ker je dejstvo kriminalično. Dne 26. rožnika je bila pri sodniji prva zaslišba in 3. malega srpana je bila tožba rešena in je bil zločinec Armbruster sodnijsko oproščen. Sedaj se pa ne ve, komu je dal trebušni dijaški odvetnik tistih 40 kron, ki jih je 17. rožnika Sfrempfelnovki zagotovil. — Ko je pa Strempfelnovka vprašala g. sodnika, s kakim vzrokom da je Armbruster oproščen, je dobila odgovor, tQ' Vas nič ne briga, in zakaj je kamen vrgel v hišo? Ker je bil pijan. Torej pijanec sme delati, kar hoče. — Dne 21. malega srpana zvečer je šel po cesti fant Karol Hrovat z dvema svojima tovarišema mirno proti domu. Nasproti pride več mladih cestnih pobalinov, med njimi tudi Rafael Kosmač ter brcne Hrovata in ga začne zmerjati z žaljivimi besedami, Hrovat, ki ie miren fant, se ni hotel prepirati, še manj tepsti, ter gre molče naprej, misleč, saj vem, kje je pravica, ter vloži tožbo proti Kosmaču in tudi priče naznani. Sodnija povabi dne 30. malega srpana tožitelja, zato-ženca ter tudi priče, da bi pričevale proti Kosmaču zavoljo cestnega napada in razžaljenja časti. Sodnik pa hoče kar naravnost spoditi vse skup ter reče, da takega fantka pri 17. letih ne more še soditi, da je premlad, Hrovat pa reče, da če je dosti star za zmerjati in brce dajati, je tudi za kaznovati; in potem šele določi sodnik, da plača zatoženec tožitelju en zamujeni šilit v znesku 1 K 40 vin., vsake kazni je pa popolnoma prost. Torej mladeniči pri tej starosti, le udarite se, saj ste prosti sodnijske kazni! — To je nauk, ki ga pridigajo naša sodišča! Iz Idrije. Josip Rupnik, Strojarski mojser in načelnik obrtno-bolniške blagajne, se je zahvalil v zadnjem »Napreju« v imenu celega odbora tistim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je tombola dobro uspela, ozmerjal pa je črnovrško občino, da je glede prireditev Idriji mnogo hvale dolžna (radovedni smo za kaj), in ni niti ene tablice prodala, isti načelnik je pa pozabil ozmerjati sobratca Kristana, ki je več hvale dolžan, ker kar je bilo priprave pri tomboli, je odbor le v mokraškem konzumu kupil, ker je on na ravno isti dan, ko se je tombola vršila, vabil vs.e sodruge v Logatec na prvo konferenco sodrugov državnozborskega votivnega okraja Idrija-Logatec-Cirknica-Vrhnika. Torej, liberalci imajo vso drugo mero za demokrate kakor za klerikalce. Kočevje. Ne obešamo sicer radi na veliki zvon, kar naredi naše strokovno društvo, a ker socialni demokratje delajo ko sraka, ki si je izposodila pavovo perje, moramo resnici na ljubo povedati sledeče: Delavcu Zupanu je zmečkalo reko. — Kdo je bil kriv, bomo že še enkrat osvetlili. — Revež je potreboval podpore. Ker je v socialno-demokraško kaso vplačeval, se je obrnil na društvo za podporo, a hodil je od Dularja do Krakeria in zopet nazaj, a vselej isti odgovor: kasa je prazna. Dular pa je kunštna glava. Iz blagajne mu niso mogli dati, zato so kar meni nič tebi nič sklicali sejo biatovske skladnice. Ko so pa zvedeli, da iz bratovske skladnice ne more ničesar dobiti, so kar sklenili, ne da bi našega odbornika obvestili, kon-zum mora dati podporo. Na predzadnjem shodu socialnih demokratov se je pa Dular že hvalil, koliko je dobrega že storil ih omenjal ravno ponesrečenega delavca, da mu je 011 pridobil o podporo. Naše je seveda to jezilo, ker je bilo popolnoma neresnično. V nedeljo pa je bila seja konzuma. V konzumu je večina naša, zato je tudi od naših društvenikov odvisno, kaj se sklene. Socialni demokratje bi se gotovo maščevali, ko bi bil naše delavec prosil podpore, saj jih dobro poznamo. Toda pri nas vidimo v vsakem delavcu svojega sotrpina, zato smo glasovali za podporo 28 kron, katero bo tudi v resnici prejel. Toliko naj pride v svet, da jih spoznate! Vemo, da bodo šli takoj tožit na višja mesta, toda naj delajo kar hočejo, ž njimi smo opravili. Mi pa ostanemo na istem stališču, kot smo si ga zastavili ob ustanovnem shodu, da hočemo s poštenimi sredstvi delati za prospeh naših društvenikov. — V ljubljansko hranilnico smo odposlali 120 kron društvenega premoženja. Kršč.-socialna tobačna organizacija. Ljubljana. (Krivica.) Rač najbolj je žalostno, ako zapusti delavka tvornico, ko še omoži in jo potem zadene bridka izguba, da ji umre mož. Revica z otroci, zapuščena, da preživi sebe in otroke, je prisiljena, da ti vbere zopet pot v tobačno tvornico. Razbito življenje, žalostne skomine ti prinese seboj. Mislil bi ši kdo, da sprejmejo tako revico nazaj z odprtimi rokami. A temu žalibog ni tako. Neka megla se ti bere na obrazih naših delavk. Imamo srce me i za tujo bol. In zato nas jako žalosti, ko vidimo, da takim vdovam revicam nakazujejo najslabša delaj Novosprejetim delavkam se’ nakazuje boljše delo, tem revicam, ki so jih prevarale izkušnje življenja, ti pa nakazujejo najslabša dela, taka dela, ki jih niso bile navajene pred leti. To ni pravično. Ne. Je celo krivično, dasi morebiti v smislu preperelih predpisov. Podpore so delili te dni. Prav nič nimamo zoper tiste, ki so dobili podpore. Privoščimo jim. A pri tem opomnimo, da je bilo prezrto veliko število zelo potrebnega našega delav-sva. Ravnateljstvo naj si izposluje večjo vsoto za podpore, če sedanja ne zadostuje. Saj razpolaga glavno ravnateljstvo z ne naprej vidnimi izdatki. Blagajniško poročilo krščanskn zveze tobačnega delavstva avstrijskega za čas od 1. aprila 1907 do 30. junija 1907. Dohodki: V blagajni dne 1. aprila 1907 4833 K 90 h, 42.724 tedenskih doneskov 8544 K 80 h, 400 vpisnin 160 K, povračilo posojil 200 K, krajevne skupine 147 K. 56 h, zaostalo v letu 1906 238 K 72 h, list 8 K 5 h, razni 2 K 28 h; skupaj 14.135 K 31 h. — Izdatki: Bolniške podpore 5924 K 51 h, porodniški prispevek 581 K 14 h, krajevnim skupinam 808 K 86 h, najemnina, razsvetljava 144 K 90 h, plača 390 K, list 288 K 22 h, tiskarne 22 K, agitacija 102 K 18 h, pisalni sroj 240 K. nazaj Ottakringu 41 K. stvarni upravni stroški 67 K 51 h, knjige in časopisi 8 K, bolniška blagajna 17 K 83 h, povračilo skupini Ottakring 37 K 37 h. delegacije, seje, vožnine 43 K, zaostanki krajevnih skupin 53 K 54 h, razni 19 K 89 h. Blagajniško stanje dne 30. junija 5345 K 36 h. Prometna zveza. Delavsko zavarovanje. Izšla je izmed železničarjev želja, naj bi podali razlago o avstrijski postavi glede na nezgode. Sklenili smo. da ustrežemo tej želji. A ko smo premišljevali vso stvar, zdelo se nam je potrebno, da razpravljamo o vsem vprašanju delavskega zavarovanja. Potrebno se nam zdi to tembolj, da razpravljamo o tem vprašanju pravkar zdaj, ker je le še vprašanje kratkega časa, da se uvede v Avsriji splošno starostno zavarovanje. Obenem pa sili čimdalje bolj na površje vprašanje, da se sploh preosnujejo vse postave pri nas, ki govore o delavskem zavarovanju. Izkusiva je namreč dokazala, da kakor vsako človeško delo, tudi dosedanje avstrijske postave o delavskem zavarovanju niso popolne. Željam delavstva, da se preosnujejo postave o delavskem zavarovanju, se nova ljudska zbornica pač nikakor ne bo mogla ustavljati. Zavarovanje tvori danes že samostojno znanost z obširnim slovstvom. Zavarovalna znanost ji pravno strokovnjaki. Pri nas Slovencih se o tem vprašanju ni še veliko pisalo. Imamo sicer slovensko besedilo v slovenskih (izda'jah državnih zakonikov, a razlage nimamo. Izdajajo sicer tudi razne blagajne svoja pravila, a vseeno tudi to nikakor ne zadostuje, da se pozna v polni meri obseg in pa da se razumejo postavna določila. Razprave popolne pa še nimamo. Tu pa tam nahajamo pač posanme odlomke, ki so raztreseni po listih. Svojčas je »Glasnik« pričel v svojem zadnjem letniku objavljati obširno razlago o delavskem bolniškem zavarovanju. A ker je list prenehal, seveda' tudi ni mogel pisatelj nadaljevati načrtane si nadaljnje razprave. Zavarovanje iina namen, da obvaruje škode delavca in njegovo rodbino, ko si ta ničesar prislužiti ne more. V potrebi se pa nahajajo prizadeti: 1. ako delavec oboli, 2. ako opeša tako. da ne more več delati, 3. podpora za pogrebne stroške, 4. zavarovanje vdov in sirot, 5. starostno zavarovanje delavčevo* 6. zavarovanje v slučaju nezgode, 7. zavarovanje v slučaju biezposelnosti. (Dalje.) Člani »Prometne zveze: dobe »Našo Moč« zastonj, ker jo plača zanie društvo namesto nemškega glasila- Iz pravil »Prometne zveze«. Člani imajo brezplačno pravno varstvo v službenih zadevah. Zastonj dobe slovenski člani »Našo Moč«. Člani dobe v nujnih slučajih podporo, ako že pripadajo eno leto društvu. Brezplačno dobe člani »Prometne zveze« pojasnila in svete glede na zavarovanje, dobrodelne naprave in ustanove. Enkratno penzijsko odpravnino, ki znaša zdaj po petih letih članstva 100, po 10 letih 200, po 15 letih 300, po 20 letih 400 in po 25 letih 500 kron. Vpisnina s.e plača enkrat, znaša 40 vinarjev, mesečni prispevek znaša 70 vinarjev. t Jakob Bolhar. Ni ga več 86-Ietnega starčka člana »Prometne zveze«, zvestega tovariša vpokoienega izprevodnika Jakoba Bolhar-ja. Pokopali smo ga 1. avgusta na novem ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Zastopstvo »Prometne zveze« je nosilo venec. Spremili so rajnika domžalski veteranci in domžalska godba. Rajnik je bil Radeckijev veteran in se je udeležil vojske na Laškem 1. 1848., 1849. in 1859- Prav rad je pripovedoval, kako da se je vojskoval na Laškem. Bodi rnu lahka zemljica! Novice v železniškem ministrstvu. Žalostno je, da dobivajo judje vedno večji vpliv v železniškeun ministira(tvu. Imenovana sta bila juda Siegmund Sonnenschein za ministerialne-ga tajnika in Arnold Bardas za dvornega svetnika. Žalostno! Železniške proge so se povečale 1, 1906 za 785 km, leta 1905 so bile državne železnice dolge 12.679 km, zdaj so pa dolge 13.464 km. Državne železnice so imele leta 1906 lokomotiv 3155, osebnih voz 6692 in 55.373 tovornih voz, 2438 tenderjev, 1443 snežnih plugov, 28 vodnih in 12 motornih voz. Vlakov je vozilo na državnih železnicah 1. 1906 1,835.560, ki so prevozili 78,918.832 km. Dohodkov so imele državne železnice leta 1906 336,424.560 K, za 30,512.484 K več kakor leta 1905. Vozilo se ie na državnih železnicah 1. 1906 53,879.830 oseb. Blaga se je zvozilo na državnih železnicah lani 38,547.458 on, to je 38.547,458.000 kg. Izdatkov so imele državne železnice lani 248,272.466 K. Prometnega prebitka so izkazali I. 1906 na državnih železnicah 87,152.209 K. Davka so plačale državne železnice lani 12,517.999 K. Krvoses kapitalizem. Javornik. Sramotno se postopa pri nas z delavci. Dve leti in pol je delal neki delavec, nato je zbolel in je bil revež bolan pet mesecev Ko ozdravi, so mu pa dali knjižico neusmiljeni podjetniki nazaj in rekli: Hajdi s trebuhom za kruhom; če ne dobiš dela* naj te pa župan živi. Oho, to ne more več iti tako naprej. Prevelika krivica je! Vsakega delavca ogleda zdravnik, ko stopi v delo. Če ni zdrav, se ne sprejme v delo. No, ko se pa konča pri delu, naj ga pa rede .županstva. Takih razmer mora biti že konec; siti srno jih. Delavstvo naj se pripravlja na neizprosni boj, ako ne sreča pamet delavskih izkoriščevalnih lopovov. Jesenice. Neverno, kaj da pravzaprav mi-sii tvornica in njen ravnatelj. Je-le prej tvornika ali pa domači delavci. Če pride domači delavec prosit za stanovanje, pa pokaže ravnatelj vso nevoljo in surovo zaupije: »Stanovanja imam sanro za tujce, domačini jih lahko dobiste. Kaj da si misli, vemo: le za Nemce imam stanovanja. Nemec ti dobi stanovanje že prvi dan, domači delavec pa delaj 10 do 20 let, a stanovanja pa le ne dobiš. Kaj pa misli trapasti Trapen, da srno domači delavci njegovi psički in da je dobro za nas, kar drugim ostane. Trappnovi inženerji že tako gledajo, da dobe nemčurski delavci najslabše delo. Zaslužimo malo, pa vse ta težko in grdo delo podelamo. Drago moramo plačati stanovanja, a jih še dobiti ni mogoče. Res bi bilo najboljše, da stanujemo pod smrekami. Domačim delavcem je prinesla tvornica le revščino. Nismo sicer tudi preje veliko zaslužili, a če primerjamo, kako da je bilo pri nas pred 18 leti pa kako da je zdaj, nas obide žalost. Sedemkrat boljši je bilo takrat, kakor je pa zdaj. Stanovanje smo dobili za 20 K celo leto, zdaj moramo pa plačati za en mesec toliko. Dobili smo lahko zemljo za male krajcarje v najem, zdaj jo pa ne dobiš še za veliko denarja. Požrla je vse tvornica, kar je osalo pa železnica. Kurjava nas ni stala ničesar in zdaj? Le pojdi v tvornico po nakaznico za drva, pa ti pravi uradnik: Ravnatelj pravi, da ima drva le za inženerje in pa za mojstre. O ti človekoljubni Trappen, za mojstre, uradnike in pa Nemce! V teh razmerah delavstvu ne kaže drugega, kakor da se pripravi za boj. Delavstvo! Strni svoje moči. Proč z medsebojnimi prepirčki. Zbirajmo moč. Naročajmo »Naše Moč«, ki stoji neustrašeno na braniku za naša prava. Vsi delajmo, da bomo prav vsi naročeni na »Našo Moč«. Z lastnimi močmi. Shod na Savi v nedeljo, dne 28. julija je bil sijajno obiskan. Govoril je na njeni poslanec Gostinčar. Na državni zbor se je sklenila sledeča peticija: 'Shod delavcev na Savi in Javorniku dne 28. julija odločno zahteva, da se ob priliki sklepanja postave za starostno zavarovanje vzame v pretres tudi postava o bratovskih skladnicah. Pri tem naj se ozira na sledeče: L Delavstvo zahteva, da se leta, ki so jih prebili delavci pri bratovskih skladnicah prištejejo v državno zavarovanje; 2. delavstvo zahteva, da se delavci, ki so doslej vplačevali višje doneske v bratovsko skladnico, sprejmejo v razred, ki je primeren njihovemu dosedanjemu vplačevanju; 3. delavstvo zahteva, naj se 30. leto zavarovanja postavi kot maksimalno. S tem letom naj bo vsak zavarovanec upravičen do polne zavarovalnine ne glede na telesno zmožnost; 4. razredi zavarovanja naj bodo tako urejeni, da more delavstvo vedno le v višji, nikdar pa v niž'i razred; 5. delavci, ki so zdaj v penziji vsled starosti ali poškodovanja, naj se sprejmo v najvišji razred; 6. vojaška leta naj se vštejejo v zavarovanje; 7. za vdove in sirote naj se dovoljno skrbi. Tržiško delavstvo. Javni shod. Nujna potreba je^ da se delavsvo samo kot tako zavzame za nujnost starostne preskrbe. Zato skli-čuje »Strokovno podporno društvo črevljarskih uslužbencev in uslužbenk na Kranjskem« s sedežem v Tržiču shod, ki se bode vršil dne 11. avgusta t. 1. v društvenih prostorih. Na tem shodu se bo razpravljalo glede prošenj na državni zbor za starostno zavarovanje in o pre-osnovi bratovskih skladnic. Na tem shodu sklenjene peticije se bodo oddale državnemu poslancu »Slovenskega kluba«. Dolžnost delavstva je, da se na tem shodu vse delavstvo udeleži brez izjeme in naj zahteva svoje pravice, katerih do sedaj nima. Ako ima uradništvo in drugi stanovi starostno preskrbo, zakaj bi bil izključen delavec in primoran na starost vzeti palico v roke in hoditi od hiše do hiše prosit si košček s solzami oblitega kruha, kljub temu da je daroval vse svoje moči in življenje za državo in za košček kruha. Zato pa delavstvo na shod in dajmo nalogo našim poslancem, da to čimprej pride v pretres v državnem zboru. Vabilo k veselici, katero priredi »Strokovno podporno društvo črevljarskih uslužbencev in uslužbenk« v Tržiču, dne 18. avgusta t. 1.,, v prostorih društva, pri g. H. Dobrinu na Skali Spored: 1. Godba. 2. Petje. 3. Tombola. 4. Prosta zabava, ples s koriandoli korso. Vstopnina 40 vinarjev in ena dama prosta. Začetek ob 4. uri popoldan, ob lepem vremenu na vrtu, ob dežejvnetu vremenu v gostilniških prostorih. Pri veselici svira godba »Strokovnega društva« istotako nastopi prvič drušven pevski zbor. Prijatelji delavstva se uljudno vabijo. Občina in draginja mesa. Pisalo se je že v »Slovencu« glede draginje mesa, a mesarji so gluhi in kljub temu, da berejo, ne vidijo ah nečejo videti ogorčenja ljudstva. Kaj pa stori občina pri tej draginji? Možje, ki sedijo v tem slavnem občinskem odboru, so jim vse druge stvari, n. pr. vozovi za brizganje po cestah, ki se veliko bolj poceni dobe in se plačajo 100 do 200 K več, bolj pri srcu, kakor pa take, ki tarejo delavca. Ne ganejo se, da bi sami izkusili, kakšne izgube imajo ti ubogi mesarji! Saj še dobro, da obstoje, ker, kakor govore, plačujejo vole in krave po 40 gld. ali 80 kron za 100 kg.. potem kakor je izjavil nekdo od teh usmiljenja vrednih revežev, se mu vdela nad polovico in tako je res po njegovi izjavi, da stane njega kilogram 1 K 60 v, proda ga pa za 1 K 40. O ti ubogi -mesarji, ker tako dobro delajo za delavstvo. V občinskem odboru sedi tudi nekaj mesarjev in dobro je, da se ne smilijo drugim možem in ne rečejo mesa še dražje prodajati. Spominjam se, ko je še občina jim odločevala cene mesu, kakor imajo še vedno drugod nabite deske, na katerih imajo odločene cene, tukaj pa tega sploh treba ni saj je za delavca dober sok in krompir, ako bi še tega ne pokupili trgovci. Ako bo šlo tako naprej, primorano bo delavstvo storiti druge korake. (Prav tako! Na noge. Proti oderuštvu samopomoč. Moči imate tržiški delavci dovolj, da si preskrbite sami meso brez mesarjev. Živio gospodarski boj! Uredništvo.) Ljubljana. Vabilo na plesno veselico, ki jo priredi Delavsko podporno društvo tovarne za lep, v nedeljo, dne 4. avgusta 1907, v prostorih g. Fr. Poljšaka na Martinovi cesti št. 32. Ljubljana. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, ko-rijandoli korzo, ples, prosta zabava. Igra šra-mel-godba. Začetek ob -i. uri pop. Vstopnina 30 vin. za osebo, otroci prosti. Veselica se bo vršila celo noč. Blagajna se bo odprla eno uro pred veselico. Ker je čisti dobiček namenjen za bolniško blagajno, se prostovoljni doneski naj-hvaležnejše sprejemajo. Kdor je prijatelj plesa naj ne zamudi prilike, ker je prostor za ples zelo razširjen. Torej na svidenje v nedeljo. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Devica Marija Polje. V nedeljo smo imeli pri nas javni ljudski shod. Govoril je na njem g. Moškerc o raznih delavskih stvareh in o političnem položaju. Za njim je govoril g. Puc o potrebi telovadbe za mladino. Shod je sklenil, da odpošlje po državnemu poslancu Gostinčarju na državni zbor sledeče peticije: 1. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 8. mal. srpana 1907 odločno zahteva, da poslanci »Slovenskega kluba« nujno predlagajo. da država pripozna strokovna društva dr-žavnopravnim. 2. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju dne 28. mal. srpana 1907 odločno zahteva, da pce-slanci »Slovenskega kluba« nujno predlagajo preureditev bratovskih skladnic v korist delavstva. 3. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. mal. srpana 1907, odločno zahteva od poslancev »Slovenskega kluba«, da nujno predlagajo naj država uvede splošno, enako, direktno in tajno volivno pravico za vse javne zastope. 4. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. mal. srpana 1907, odločno zahteva, da poslanci »Slovenskega kluba« nujno predlagajo, da vlada uvede delavska razsodišča. 5. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. mal. srparra 1907, odločno zahteva, naj poslanci »Slovenskega kluba« nujno predlagajo, da država prevzame v svojo upravo železnice, premogokope, kakor tudi večje tovarne 6- Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. malega srpana 1907, odločno zahteva da poslanci »Slovenskega kluba« nujno zahtevajo od vlade splošno ljudsko zavarovanje za starost, onemogiost in vdove. 7. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. malega srpana 1907, odločno zahteva, da poslanci »Slovenskega kluba« nujno predla- Rajo, da vlada preuredi bolniške blagajne v toliko, da dobi bolnik podporo toliko časa. dokler traja bolezen. - 8. Javni ljudski shod pri D. M. v Polju, dne 28. malega srpana 1907, odločno zahteva, da poslanci »Slovenskega kluba« nujno predlagajo, da država da odškodnino starišem delavskega stanu, katerih sinovi so pri vojakih Shod je bil obiskan prav dobro. Vodil ga je tovariš Jeriha. Ostro je obsodil tudi neču-veno postopanje nekega delovodje, ki je pretepel delavca Seška. * * Listnica uredništva. Prijateljem p r i D. M. v Polju in Kamni Gorici. V s i m naročnikom. Ne morem v današnji številki. Bi rad ustregel. Nič nisem vrgel v koš. Pride. Ker mi vedno primanjkuje papirja in pri najboljši volu zato ne morem prinašati ne soc. pol. novic, ne Tolmača; agitirajte in pridobite listu 1000 novih naročnikov, nakar se poveča. Joša moč izhaja vsak petek. Cena na leto 3 krone. Cene inseratom so: |za male čstopne oglase: 6 vrstic 70 v., 12 vrstic 130 v., 18 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo: 1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta. Uredništvo in upravništvo • „Našemoči“ jK Kopitarjeve ulice štev. 2. SSBSISSrs« Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernove ulice 9 priporočata svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ........ novosti v konfekciji za dame. ki; & čPolnifti y/aten. iclijo c'>c'brx\ po oeni in xra nesl/iw-potovati /ni/sc obrnejo nSiTnon™c/{hi etetXa v <&ubl/ani Moto d verske ulice26. 1 Ssaltci '/sl/ut yiyasuilc < da/c sc brxv,yrfačno. Tovarna za stola Francetu šviseljnn na Bregu, p. Borovnico, Kranjsko izdeluje 2805 26-2 vsakovrstne stole od preprostih do najfinejših po najnižjih cenah brez konkurence Ilustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko. mm Delavke in delavci pozor! Najcenejše dežnike in solnčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši ----------- kakovosti ---------- Josip Vidmar v Ljubljani Pred škofijo št. 19. — Stari trg št 4, Prešernove ulice št. 4. Popravila točno in ceno. Ustanovljeno leta 1862. Ustanovljeno leta 1845. Milko Krap eš urar Podružnica Resljeva cesta št. 2 U prej 2- Jos Černe. Ljubljani Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej g. Jos. Černe. Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula- in nikelnastih ur, verižic, stenskih in nihalnih ur, uhanov in prstanov Kupuje In zamenjava staro zlato In srebro. Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur. Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih. JOS. REICH Edini zavod za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja == u>. pit r ------------- Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežbo točna. Solidne cene. I Pozor, slovenska delavska družtvai Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini; Cesnik & Milavec (pri Česniku) Špitalske ulice Liogarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri na]nove}še blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Cene najnižje. I J! m m .... W Ivan Podlesnik ml. Ljubljana — Stari trs fleo. 10 =757757 mmmm Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji lswteil frRijSui */-'.s v>.s V>.s NV-/. <•-/. SV/, SV*/, .\ V>.\ mmmsm sETASV*/. Sv*/, .\