‘jt T*ji fSt M ‘ đ : %x.'~„z Na oddih v naš kamp! POROČILO NA SREDINI DANAŠNJE ŠTEVILKE Uskladitev izplačevanja osebnih dohodkov z ustavnimi načeli Vsakemu delavcu gre iz dohodka temeljne organizacije združenega dela v skladu z načelom delitve po delu in v skladu z rastjo produktivnosti njegovega in celotnega družbenega dela ter z načelom solidarnosti delavcev v združenem delu osebni dohodek za zadovoljevanje njegovih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb, ustrezen rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom dal k povečanju dohodka temeljne organizacije (22. člen ustave SRS). Torej vsebuje osebni dohodek: del za zadovoljevanje osebnih potreb delavca (neto osebni dohodek) in del za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb (prispevki iz osebnega dohodka). Samoupravni sporazumi za določanje višine stopenj prispevkov so se sklepali za področja občinskih skupščin, odvisno od potreb vsake občinske skupščine. Tako so stopnje za prispevke iz osebnega dohodka po občinah različne. Organizacija združenega dela pa je dolžna ob izplačilu za vsakega delavca obračunati prispevke iz osebnega dohodka, predpisane v občini, v kateri ima delavec stalno bivališče. Iz tega izhaja, da bi delavci na enakih delovnih mestih prejemali različen neto osebni dohodek. Organizacija združenega dela je dolžna po enotnem količniku preračunati vse neto osebne dohodke na enotne (bruto) osebne dohodke. Torej je uresničeno ustavno načelo, da prejemajo vsi delavci za enako delo enak osebni dohodek, le del za zadovoljevanje osebnih potreb (neto osebni* dohodek) in del za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb je različen. V nadaljevanju objavljamo pregled prispevkov za šest slovenskih občin, iz katerih je največ delavcev v naši organizaciji združenega dela, ter praktičen primer obračuna osebnega dohodka za V. kategorijo iz pravilnika o delitvi osebnih dohodkov za vse vrste delovnega razmerja. TABELA PRISPEVKOV ZA OBRAČUN - REDNO DELOVNO RAZMERJE OBČINA Obč. davek Pris. za fin. Pris za Pris. za Pr. za fin. iz OD temelj, izobr. fin. tem. fin. republ. teles. skupnosti kultur, sk. kult. skup. kultur, sk. NOVO MESTO 0,20 6,32 0,58 0,18 0,70 KRŠKO 0,20 5,74 0,50 0,18 0,34 BREŽICE 0,20 5,72 0,60 0,18 0,70 TREBNJE 0,20 5,72 0,61 0,18 0,51 ČRNOMELJ 0,20 5,68 0,58 0,18 0,51 METLIKA 4 0,20 5,90 0,58 0,18 0,50 Pris. za Pris za Pris. za fin Pris. za fin. zdrav. pokojnin. temelj, skup. republ. skup SKUPAJ varstvo zavarovanje otr. varst. otr. var. % 8,35 11,48 0,53 2,43 30,77 8,35 11,48 0,46 2,43 29,68 8,26 11,48 0,43 2,43 30,00 8,35 11,48 0,43 2,43 29,91 8,35 11,48 0,70 2,43 30,11 8,35 11,48 0,43 2,43 30,05 -- J Primer 1) 182 ur x 12,94 din = 2.355,00 din neto. Ta znesek so prejeli vsi delavci navedene grupe v delovni organizaciji „IMV“. NOVA OSNOVA ZA V. GRUPO: 2.335,00 din x 1,4445 % =3.401,80 din Novi osebni dohodek V. grupe 3.401,80 občina NOVO M. % prisp. 30,77% = 1.046,75 izplačani OD 2.355,05 KRŠKO 29,68% = 1.009,65 2.392,15 BREŽICE 30,00% = 1.020,55 2.381,25 TREBNJE 29,91% = 1.017,45 2.384,35 ČRNOMELJ 30,11% = 1.024,30 2.377,50 METLIKA 30,05% = 1.022,25 2.379,55 2) Prispevki za nadure in dopolnilno delovno razmerje. ___________________________________________________________________ NADURE IN DOPOLNILNO DELOVNO RAZMERJE OBČINA Obč. davek iz Rep. davek iz Pris. za fin. Pris. za fin. OD iz del. r. delov. razm. tem. izobr. temelj, kult. skupnosti skupnosti NOVO MESTO 0,20 18,33 6,32 0,58 TREBNJE 0,20 18,33 5,72 0,61 ČRNOMELJ 0,20 18,33 5,68 0,58 METLIKA 0,20 18,33 5,90 0,58 BREŽICE 0,20 18,33 5,72 0,60 KRŠKO 0,20 18,33 5,74 0,50 Pris. za fin. Pris. za fin. Prisp. za republ. kult. teles. kult. zdravstvo BRUTO skupnosti skupnosti 0,18 0,70 8,35 34,66 0,18 0,51 8,35 33,90 0,18 0,51 8,35 33,83 0,18 0,50 8,35 34,04 0,18 0,70 8,26 33,99 0,18 0,34 8,35 33,64 Primer: 50 nadur x 12,94 = 647,00 din 50 % = 323,50 din 970,50 din 970,50 x 1,4445 % = 1.401,90 din Novi osebni dohodek za 50 nadur občina %prispevki 1.401,90 NOVO MESTO KRŠKO BREŽICE TREBNJE Črnomelj METLIKA Pri pregledu tabele za izplačevanje nadurnega dela je razvidno, da so osebni dohodki manjši od dosedanjih zaradi republiškega davka, ki je začel veljati 1.5.19743) — sedanji neto znesek izplačane nadure 34,66% = 485,90 33,64% = 471,60 33,99% = 476,50 33,90% = 475,25 33,83% = 474,25 34,04% = 477,20 916,00 930,30 925,40 926.65 927.65 924,70 S. 3) Osebni dohodki z manj kot 1/2 delovnega časa (upokojenci) OSEBNI DOHODKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA Ž MANJ KOT 1/2 DELOV. ČASA OBČINA Obč. davek iz Rep. davek Prisp. za fin. Prisp. za fin. iz OD iz OD iz temelj, izob. temelj, kult. del. razm. skupnosti skupnosti NOVO MESTO 0,20 24,19 6,32 0,58 ČRNOMELJ 0,20 24,19 5,68 0,58 METLIKA 0,20 24,19 5,90 0,58 BREŽICE 0,20 24,19 5,72 0,60 TREBNJE 0,20 24,19 5,72 0,61 Pris. za fin. Pris. za fin. Pr. za inv. BRUTO Pris. za zdr. republ. kult. teles. kult. pok. zav. za varstvo za skupnosti skupnosti nesr. p. delu nesr. p. delu 0,18 0,70 1,50 33,67 2,50 0,18 0,51 1,50 32,84 2,50 0,18 0,50 1,50 33,05 2,50 0,18 0,70 1,50 33,09 2,79 0,18 0,51 1,50 32,91 2,50 (Nadaljevanje na 4. str.) Na svetovno znanem salonu avtomobilov v Parizu so naše prikolice vedno deležne veiikega zanimanja obiskovalcev in potiva strokovnjakov. Zato je razumljivo, da smo v prejšnji sezoni ravno v Franciji prodali kar 7430 prikolic. V novo sezono prikolic S 15. julijem stopamo v novo sezono prikolic, zato je potrebno, da ocenimo naše preteklo delo in iz tega povzamemo poduk za prihodnost. Sezona 1973/74 je bila zelo težka za celotno zahodnoevropsko tržišče. Vrstile so se težave, kot so prepoved vožnje z avtomobilom ob nedeljah v večini zahodnih dežel, hudo pomanjkanje goriva, kar vse je nega- tivno vplivalo na prodajo prikolic. Zelo so se zvečale cene materialom, ki so vgrajeni v prikolice:, to pa je povzročilo povečanje prodajnih cen pa tudi podražitev transporta. Kljub vsem težavam pa nam je uspelo obdržati vodilni položaj med izdelovalci prikolic v zahodni Evropi. V tej sezoni smo izvozili: v Nizozemsko 920 prikolic, v Belgijo 710, v Fran- cijo 7430, v Švico 602, v Italijo 777, v Avstrijo 70, na Švedsko 1471, na Norveško 190, na Dansko 1026 in v Nemčijo 1426 prikolic. Poleg teh je bilo na zahodnoevropskem tržišču še 6700 prikolic „Junior" iz belgijske montaže. V novi sezoni so pred nami težke naloge. Predvsem je potrebno ustaliti prodajo na teh tržiščih, organizirati servisno mrežo z zadostnimi količinami rezervnih delov, doseči najugodnejše prodajne cene, kar pa je v veliki meri odvisno od proizvodnje. Če bomo posvečali več pozornosti montaži prikolic in bolj precizno in natančno obdelali zadnje faze montaže, bodo naše prikolice dobile še večji ugled, kar je seveda pri prodaji odločilnega pomena. VANDA LINDTNER Primer: Osnova V. grupe 2.355,00 din x 1 Novi osebni dohodki 3.401,80 15%= 3.401,80 din občina procent prispevki izplačilo NOVO MESTO 33,67% = 1.145,40 2.256,40 ČRNOMELJ 32,84% = 1.117,15 2.284,65 METLIKA 33,05% = 1.124,30 2.277,50 BREŽICE 33,09% = 1.125.65 2.276,15 TREBNJE 32,91% = 1.119,55 2.282,25 Z novim obračunom seznanjamo vse delavce, da bi ne prihajalo do nepotrebnih nesporazumov pri osebnih dohodkih. Tudi vsi ceniki za dela po akordu bodo preračunani na novi osebni dohodek. Prosimo vse člane kolektiva, naj prijavijo svoje stalno bivališče najkasneje do 20. 7. 1974 poenterjem v svojih oddelkih. _____________________________________ ___________________________________________________________________/ Kupcem približati jiroizvode Ker je na področju poslovalnice Novi Sad v Subotici največ kupcev ADRIA caravanov in ker zanimanje za nabavo prikolic še vedno raste, se je novosadska poslovalnica odločila, da organizira v središču Subotice razstavo ADRIA prikolic in osebnih vozil Renault. Razstava je bila najavljena na radiu Subotica in v časopisih tega področja, tako da so bili ljudje seznanjeni, kdaj in kje si lahko ogledajo proizvode naše tovarne. rr ccc® ne c '5 1»B Naša poslovalnica v Osijeku je priredila v centru mesta prodajno razstavo. Mnogo obiskovalcev se je tako navdušilo nad našimi vozili, da so se odločili za nakup. Od zunaj jo že vsi poznamo. Marsikoga pa zanima, kakšna je prikolica ADRIA od znotraj. Morda bo nakup”3 Ud°bna m funkcionalna notranjost tudi tadva zakonca prepričala, da se bosta odločila za Prodajna razstava v Osijeku Poslovalnica IMV Osijek je od 27.-29. junija organizirala prodajno razstavo vozil IMV-Renault 4 in Renault 12. Raz- stava je bila v centru mesta, blizu naše poslovalnice. Vozila si je ogledalo nekaj tisoč ljudi, ki pa so se bolj zanimali za vozila IMV—Renault 4 export, medtem ko je bilo zanimanje za renault 12 TL malo manjše, kar je posledica višjih cen. Zanimivo pa je, da so predstavniki podjetij veliko povpraševali po „dvanajsticah". Mislimo, da je treba take razstave organizirati vsaj dvakrat ali trikrat na leto in tako prebivalce mesta in okolice seznanjati z našimi proizvodi ter možnostmi za nakup. Po končani razstavi vozil smo se prepričali, daje porastlo zanimanje za nakup naših vozil, banka v Osijeku pa prejema vedno več prošenj za odobritev kreditov za nakup renaultov. Poslovalnica IMV Osijek Zanimanje za prikolice in avtomobile je res veliko, edini razlog, ki vpliva na manjšo prodajo, so zvišane cene. Vendar smo prepričani, da to ne bo odvrnilo tistih, ki se resno zanimajo za nakup. Take razstave so v Vojvodini zelo priljubljene, zato bomo z njimi nadaljevali, še posebno, ker ne zahtevajo velikih stroškov. Čas pa je tudi, da možnim kupcem na najučinkovitejši način približamo naše proizvode. Poslovalnica IMV Novi Sad TOZD Brežice o svojem delu Povečanje proizvodnje in večja produktivnost dela sta osnovni vir rasti vsake delovne organizacije. Tega se tudi v Brežicah dobro zavedamo, saj vemo, da brez tega ne bi zgradili modeme tovarne. Srečujemo pa se z objektivnimi težavami. Tovarna je stara eno leto in pol in v začetku smo imeb zaradi pomanjkljive kadrovske strukture veliko težav pri uvajanju novih delavcev za delo na tekočem traku. Tudi za starejše člane ko,-lektiva je bila to novost. Kako so se delovni ljudje težko privadili hitremu delovnemu retmu, nam pove podatek, da je od ustanovitve tovarne do danes odšel 201 delavec. V starem obratu je bilo zaposlenih 180 delavcev, danes nas je 355. Torej smo morali priučiti 175 novih delavcev. Ker pa ,je odšel 201 delavec, je bilo treba skupaj priučiti kar 376 delavcev, in to v 18 mesecih! Ugotavljamo, da se je fluktuacija v zadnji polovici leta zelo zmanjšala. Delovna sila se je ustalila, privadili so se na nov delovni ritem in si pridobili delovne izkušnje. To pove tudi podatek, da je v tem letu odšlo samo 45 delavcev, od tega jih je odšlo 13 k vojakom. V prvi polovici lanskega leta smo naredili s 342 zaposlenimi 846 prikolic, letošnja proiz- vodnja v prvi polovici leta pa je 1555 prikolic z istim številom zaposlenih. Primerjava s proizvodnjo v mesecu januarju 1973 in mesecu juniju 1974 je sila zanimiva, kajti v januarju 1973 smo napravili 106 prikolic, v juniju 1974 pa 410 prikolic. Iz tega je razvidno, da se je proizvodnja povečala za 386 odst. So pa še druge objektivne težave, ki zavirajo proizvodnjo. Največji problem je, ker tovarna nima lastnega voznega parka, ki bi ga sama usmerjala. Če bi >meli na razpolago tri kamione, bi lahko v pravem času pripeljali material in s tem odpravili nezaželene kratke za- stoje v proizvodnji. Delni zastoj se pojavi včasih tudi, ker nimamo viličarja. Sedaj se poslužujemo uslug Agroservisa, ki pa ni vedno ob pravem času na razpolago. Eden izmed problemov so tudi skladiščni prostori. Čim večja je proizvodnja, tem bolj se čuti ta problem, kajti vedno več mora biti materiala na traku. Upamo, da bomo te tri probleme kmalu rešili, kar bo gotovo pozitivno vplivalo na proizvodnjo. Še naprej pa se bomo morah posvečati prevzgoji članov kolektiva. Enkrat za vselej bomo morali odpraviti obrtno pojmo- vanje proizvodnje. To je ostanek preživelega načina proizvodnje. Prav tako bo treba vcepiti v zavest članov kolektiva, da je ta tovarna > njihova in da so njihovi rezultati dela v prid ne samo njim, ampak celotni družbi, saj se iz tega napaja vsa ostala dejavnost, kot je zdravstvo, šolstvo, komunala in podobno. To pa je v dobro nam vsem. Ko se bo vsak zavedal tega, bo z večjo resnostjo in prizadevnostjo opravljal svoje delo in stremel za tem, da se proizvodnja čim bolj dvigne. LUDVIK METELKO Diagnostika-sodobni način vzdrževanja vozil Razvoj tehnologije izdelave delov in uporaba novih materialov sta v zadnjih 5 letih povečala življenjsko dobo vozil za približno 3,5 leta. Tako je povprečna starost avtomobila 11-13,5 leta, pri nekaterih proizvajalcih pa tudi 14-15 let. Da pa bi imel lastnik vozila čim manj stroškov, je industrija, predvsem industrija servisne opreme, razvila mnogo naprav, ki z enostavnimi postopki in operacijami pripomorejo, da se poceni vzdrževanje vozila. Razvoj elektronike je k temu mnogo pripomogel. Priredbe katodnih cevi v osciloskopih in oscilograflh so skrajšale čas, ki je potreben za pregled vozila v servisu. Čeprav obstaja več proizvajalcev te servisne opreme, v glavnem prevladuje oprema, ki jo izdelujeta podjetji „SUN“ in „SOURIAV“ V naši TOZD v Brežicah nastajajo prikolice, ki so s svojo kvaliteto, vsestransko uporabnostjo, konkurenčno ceno in ne nazadnje ličnostjo znane po vsem svetu. Tako se skrajša čas pregleda razila, servisne delavnice pa opravljajo popravila, ko „diagnostična postaja11 obvesti lastnika, da je določen del vozila iztrošen, da bo potrebna zamenjava ali popravilo. S tem se poveča pretok vozil skozi servis in dohodek, lastniku vozila pa je prihranjeno čakanje v servisni delavnici, saj opravijo le tista popravila, ki so potrebna. Vendar je sedaj potrebno še obširnejše znanje mehanikov. Poznavanje osnov elektrotehnike in elektronike zahteva dodatno izpolnjevanje. Težave nastajajo, ker ni takšne domače literature. Tudi mi uvajamo takšen način vzdrževanja vozil. Posebno še, ker nas v prihodnjem letu čakajo novi predpisi o dimnih plinih. Danes večina servisov nima naprav za merjenja, kar zelo otežkoča delo. Tudi servisna služba bo morala s svojimi strokovnjaki še več prispevati za izobraževanje kadrov v naši servisni mreži in za izboljšanje uslug lastnikom vozil iz naše proizvodnje. Ing. Jože Rozman Delo mladine v TOZD TO Mirna Dolgo časa je bila mladina ^ v našem dokaj številnem ko-^ lektivu neorganizirana, kar \ pa seveda ni bilo spodbudno | za kolektiv. Tudi nova usta- f " " “ ^ delovnih ljudi aktivno deluje ^ in s tem pripomore k na-| predku naše družbe. Zato smo se tudi mladi v ^ IMV — TOZD Mirna organi-| zirali v mladinsko organiza-^ cijo. Na ustanovnem se-^ stanku smo izvolili vodstvo | in takoj začeli delo. Dobro ^ zamišljen program dela je Ž pritegnil tudi tiste mladince, \ kiv začetku niso bili najbolj ^ navdušeni. Uspehi so se po-^ kazali zelo hitro. Že v mese-| cu maju smo sodelovali na ^ raznih športnih tekmo-^ vanjih, ki jih je organizirala | občinska konferenca ZMS ^ Trebnje v počastitev dneva ^ mladosti. Dosegli smo lepe ^ uspehe. Organizirali smo tu-| di svojo štafeto s pozdravi ^ tov. Titu ob njegovem 82. ^ rojstnem dnevu. S prvimi uspehi je bil led prebit, tako da ob krajev- ^ nem prazniku Mirne ni bilo j težko organizirati prve pro- ^ stovoljne delovne akcije. ^ Precej se nas je po konča- | nem delu zbralo in kljub sla- \ bemu vremenu nam je uspe- ^ lo urediti okolico tovarne. | Za še večji polet in tudi ^ za utrjevanje medsebojnih ^ tovariških vezi smo pred | kratkim organizirali izlet na £ Plitvička jezera. Ne poznam ^ mladinca, ki bi ob vrnitvi ne dejal, da je bilo odlično. Prvi koraki našega aktiva | so bili torej uspešni. Prepri- | čani smo, da bo tako tudi v ^ prihodnje. Veliko dela je ^ pred nami, marsikaj bi radi i naredili. Predvsem pa bi radi ^ dosegli to, da bo vsakemu iz- ^ med nas jasno, da je le v | aktivnem delu bodočnost in | da bomo le z delom pokazali ^ vsem, da smo enakovredni | člani našega kolektiva in vse | družbe. Upamo, da bomo ^ uspeli. Mladinski aktiv | IMV-TOZDTO \ MIRNA | g Naši mladinci se z delom v tovarni in v mladinski organizaciji prizadevajo za napredek kolektiva in vsega kraja Iz proizvodnje Pesma o renaultu 1 ........- t AUTOMOBILI RENAULT SE PRAVE U JEDNOM MESTU BLIZU KRKE. TO RENAULTI KOJI IDU KROZ SVAKU CESTU, OVDE SE PRAVE U NOVOM MESTU. RENAULTOVI AUTOMOBILI EKONOMIČNI SU I FINI. NEMA NERAVNINA ZA TOČKOVE NJEGOVE, ON PREVALJUJE I VISOKE BREGOVE. ČETIRI UDOBNA SEDIŠTA IMA, ETO ZATO ON PRIMA TOVARE RAZNE I PUNO SVETA, I TO NJEMU NI MALO NE SMETA. RENAULT PORED SVEGA I SVOJE DOBRE BRZINE IMA I MNOGE DRUGE ODLIČNE OSOBINE. ETO TO JE HITRI, LJEPIAUTO-RENAULT ČETIRI. ^ Đorđe Cakič, učenec 6. | razreda osnovne šole „Dure | Šakovič“ iz Beograda, rad ^ piše pesmi. Ko se je njegov | oče odločil za nakup avto-| mobila IMV-Renault 4, je ^ mladi pesnik napisal pesem i o naši priljubljeni „katrci“. z Pri prevzemu avtomobila v i Novem mestu je oče izročil \ pesmico propagandnemu od- ^ delku podjetja s sinovo že- | ljo, da mu jo ocenimo. Za pesmico smo mu česti- ^ tali in mu zaželeli uspeh pri | nadaljnjem pesnikovanju. s * - -- - ♦*** m. Na oddih v naš kamp! r ' H M fea. H '•.-.''L’' S ;:i:Y; Pakoštani ležijo ob srednjem Jadranu. S svojo izredno, z gozdom poraslo obalo, mnogimi otoki ter obilico sonca je ta kraj res čudovit. Številne peščene plaže in borovi gozdiči so pravi raj za vsakega, ki si želi miru in počitka, veliko sonca in čistega morja. Iz Pakoštanov je mogoče delati lepe izlete, samo čez cesto je Vransko jezero, ki nudi obilo užitka. Tudi dobrega „dalmatinca" tu ne manjka. Na otok Pašman, kamor turisti zelo radi zahajajo, dvakrat na dan pelje ladja. Med kulturne znamenitosti biogradske obale prištevajo zlasti benediktinski samostan Sv. Kuzme, ki je bil zgrajen I. 1125 na hribu Čokovec pri kraju Tkon na otoku Pašman. mmmmm ■ Da bi omogočili članom kolektiva lep, prijeten in cenen dopust, smo letos začeli organizirano skrbeti za letne dopuste. Prvič v zgodovini delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto smo se organizirano lotili letovanja naših delavcev, da bi jim omogočili čim cenejši in čim bolj prijeten dopust. Ze večkrat smo v IM V razpravljali o organiziranem letovanju v naših prikolicah, letos pa smo to zamisel izpeljali. Za naselje, kjer bomo postavili naše prikolice, smo izbrali kamp v Pakoštanih. To je manjši kraj blizu Biograda na moru, med Zadrom in Šibenikom; ima zelo slikovito obalo, poraslo z borovimi gozdički, številne peščene plaže in vrsto slikovitih otokov. Najbolj poznani so Kornatski otoki. V neposredni bližini kampa je sladkovodno Vransko jezero, bogato z ribami in primerno za izlete. Kamp je last kmetijskega kombinata Vrana, ki ima v kampu lastno trgovino in restavracijo, v Pakoštanih pa še mesnico in pekarno. Poleg tega ima na razpolago ribiške in turistične ladje in čolne za ribolov in izlete. Na podlagi podatkov iz ankete, ki smo jo izvedeli sredi maja, smo v kamp pripeljali: 7 prikolic 305,25 prikolic 380, 17 prikolic 450, 3 prikolice 500, 2 prikolici 550, po 1 prikolico 640 in 700 ter en „mobilheim“, skupaj 57 prikolic. V teh prikolicah, razen v mobilheimu, ki je namenjen za recepcijo, je približno 200 ležišč. Prikolice so v izvedbi ADRIA in ADRIA DE LUXE, v vse so serijsko vgrajeni hladilniki in električna razsvetljava na 220 voltov. Prikolice so priključene na električno omrežje, v vseh je plinska napeljava, notri so tudi odeje, vzglavniki ter zložljiva mizica s stolčki. PREHRANA Vsaka družina si lahko kuha sama - s seboj morajo vzeti posodo in pribor ali pa se lahko hranijo v restavraciji v kampu, ki nudi kompleten penzion za 55 din: zajtrk 6 din, kosilo 26 din in večerja 23 din. Z vodstvom kampa je dogovorjeno, da bodo obroki vsebovali: Zajtrk: topli napitek (čaj, kakao, mleko, kavo); maslo in marmelado ter kruh in pecivo; kosilo: juha, glavni obrok (možnost izbire dveh menijev, v obeh pa so meso in ribe); solata in sadje ali pecivo; večerja: glavni obrok, solata, sadje in pecivo. Restavracija v kampu je odprtega tipa, če se ne ljubi komu kakšen dan kuhati, gre lahko jesti v restavracijo. Predvsem imajo veliko izbiro rib in jedi na žaru. CENE Najemnina za prikolico za delavce, zaposlene v IMV in njihove družinske člane, je: prikolica 305 20 din na dan, prikolica 380 30 din, prikolica 450 40, prikolica 500 50, prikolica 550 55, in prikolici 640 in 700 60 din na dan. Poleg tega je treba plačati posebno takso 3,5 din na dan za vse, ki so starejši kot 10 let (v mesecu juliju in avgustu) ter za parkiranje za osebni avto 5 din na dan. Za člane kolektiva, ki nimajo lastnih prevozov, bomo organizirali avtobusni prevoz v Pako-štane in nazaj v Novo mesto. Cena prevoza v obe smeri je 60 din za osebo, starejšo kot 10 let. PLAČILO Vsem prijavljenim bodo v ra-, čunovodstvu podjetja odtegnili pri prvi plači po dopustu najemnino za prikolico in prevoz, drugo pa bodo plačali že v kampu. ROKI Člani kolektiva se lahko odločijo za 7, 10 ali 14-dnevno letovanje v našem kampu. Roki za 7 oz. 14-dnevno kampiranje so: od 22. junija do 29. junija; od 29. junija do 6. julija; od 6. julija do 13. julija; od 13. julija do 20. julija; od 20. julija do 27. julija; od 27. julija do 3. avgusta; od 3. avgusta do 10. avgusta; od 10. avgusta do 17. Jezero Vranje Nikjer žive duše: prebivalci kampa na soncu in v toplem moiju uživajo zasluženi dopust. Poskrbeli smo, da imajo naši delavci v kampu v Pakoštanih res pravi oddih. Pozabili nismo niti na vrtne stole in mizico, da lahko posedijo v prijetni senci in dopustniško pokramljajo. Družina je pozajtrkovala in se odpeljala na bližnjo plažo. Pred njimi je še en prijeten dan, ki se ga še posebej vesele otroci. avgusta; od 17. avgusta do 24. avgusta; od 24. avgusta do 31. avgusta; od 31. avgusta do 7. septembra in od 7. septembra do 15. septembra. Za 10-dnevno letovanje pa se lahko odločite: od 20. junija do 30. junija; od 30. junija do 10. julija; od 10. julija do 20. julija; od 20 julija do 30. julija; od 30. julija do 10. avgusta; od 10. avgusta do 20. avgusta; od 20. avgusta do 30. avgusta; od 30. avgusta do 10. septembra in od 10. septembra do 20. septembra. Prijave zbirajo v kadrovskem oddelku od 6. — 14. ure. V drugi polovici avgusta je še precej prostih mest. Omenili smo že, da je v prikolici „mobilheim“ recepcija našega kampa. V tej recepciji je zaposlen uslužbenec IMV, ki vas ob prihodu zadolži za prikolico in opravi pregled ob odhodu. Poleg tega se na njega obračajte v zvezi z željami in zahtevami do uprave kampa, najsi bo to glede prehrane, izletov ali raznih informacij. Prosimo člane kolektiva, naj z razumevanje sprejmejo dejstvo, je v letošnjem letu prvič organizirano takšno letovanje, in še to precej na hitro, ter da ni bilo mogoče vseh stvari urediti tako, da bi vsem ustregli. Eventuelne napake so bolj posledica kratkih rokov ter pomanjkanja kadra. Vse pripombe in predloge posredujte pismeno v kadrovski oddelek, kjer jih bomo pazljivo prebrali in po možnosti upoštevali že v letošnjem letu, najkasneje pa v prihodnji sezoni. V naši največji prikolici, tako imenovanem „potujočem domu“, je recepcija, kjer lahko vsak naš delavec dobi vse podatke in informacije. Je že tako: ženi bosta pospravili mizo in pomili posodo, moža pa bosta med tem uživala popoldanski počitek ob kozarcu „dalmatinca". Renaulti za taxi službo Ni še dolgo tega, ko so ljudje potovali v glavnem le z vlakom. Kako priti na železniško postajo in domov, to se ni nihče spraševal. Sodobno življenje pa ne zahteva samo prevoz po železnici, z avtobusi, avioni, ampak tudi prevoz od postaje do stanovanja oziroma do določenega kraja. Z razvojem avtomobilizma so se pojavili ljudje, ki so nudili take usluge, kasneje pa tudi podjetja. Čeprav je osnovna dejavnost taxijev prevoz potnikov, mora tudi družbeni sektor, ki se ukvarja s taxi službo, plačati prometni davek, kar je za podjetje dodatno breme in vpliva na ceno uslug in količino kupljenih vozil. Naše podjetje intenzivno raziskuje tržišče in skuša doseči, da bi poleg privatnikov čim več naših vozil kupila tudi podjetja. Tako je že večje število vozil IMV RENAULT 4 Export in IMV RENAULT 12 TL registrirano pri družbenem sektorju za službene potrebe. Posebno podjetja, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov, želijo nuditi čimbolj udobno vožnjo, vozilo pa mora imeti tudi dovolj prostora za prtljago; obenem pa mora biti prevoz čim cenejši. Tako se je prometno-hotel-sko-turistično podjetje VIATOR iz Ljubljane kljub številnim ponudbam konkurenčnih prodajalcev osebnih vozil odločilo za nakup 30 vozil IMV RENAULT 12 TL za TAXI službo, kar potrjuje kvaliteto naših vozil. MARTIN KAŠIČ IMV - KURIR izdaja delovna skupnost Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsak mesec v 4200 izvodih — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška cesta 18/20 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Jože Splichal - Stavek, filmi in prelom ČZP DOLENJSKI UST - Tisk: Tilkama LJUDSKA PRAVICA Ljubljana Mitja Ribičič Izpričajmo zavednost humanizem in povezanost Elementarne nesreče in ujme vedno najhuje udarijo siromašne kraje in ljudi. Ta stara resnica se je potrdila tudi ob zadnjem potresu na Slovenskem. Junijski močni potresni sunki so rušili, podirali in poškodovali domačije, kmečka gospodarstva, šole, graščine in cerkve na Kozjanskem, na podeželskem območju, ki spada med najmanj razvite in sorazmerno najrevnejše slovenske kraje. Strokovne ekipe, ki ugotavljajo škodo, obseg in vrsto popravil, količino gradbenega materiala in denarnih sredstev za pomoč, pregledujejo sedaj poškodovane objekte. Teh je preko dva tisoč. Še posebej pa je potres močno udaril na vsem tem siromašnem kmečkem področju tisti sloj prebivalstva, ki že tako živi v najtežjih socialnih razmerah in je bilo že doslej deležno družbene socialne pomoči. Hudo so bila porušena zlasti nad sedemdeset let stara kmečka poslopja in šole. Zlasti prebivalci v občinah Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri . Celju so med najhuje prizadetimi. Pred njimi stoji težka naloga obnove. Marsikaj bodo storili sami obsoteljski občani, ki so vajeni trdega dela in življenja, vendar brez hitre in učinkovite skupne družbene pomoči ne bo mogoče do jeseni in zime ustvariti pogojev, za kolikor toliko normalno delo, bivanje in šolanje v prizadetih krajih. Za obnovo in zgraditev bo po dosedanjih ocenah potrebnih 20 milijard starih dinarjev. Menim, da ni potrebno, da bi v imenu Socialistične zveze delovnega ljudstva ponovno pozival naše delavce in kmete ter njihove samoupravne, združene in druge predstavnike, da se vključijo v sedanjo množično solidarnostno akcijo. Ne gre le za to, da ponovno izpričamo našo zavednost, humanizem in povezanost, gre tudi za to, da pomagamo kmečkemu prebivalstvu na robu naše republike, blizu Titovega Kumrovca in vzhodno od partizanskega Bohorja, da pomagamo tistim pridnim in zavednim ljudem, ki so v najtežjih časih slovenskega ljudstva ustvarili v teh krajih pomembno žarišče Osvobodilne fronte in partizanstva na Štajerskem, ki so v najtežjih pogojih in kljub nezaslišanemu okupatorskemu terorju in preseljevanju vztrajali in se žrtvovali za našo skupno svobodo. Velik in neizbrisljiv je zato naš dolg, da jim ustvarimo danes normalne pogoje za življenje in delo, pa tudi za hitrejšo gospodarsko in kulturno rast, za enakopravno vključitev v družbeni in politični napredek celotne naše socialistične skupnosti. (Predsednik RK SZDL Slovenije o nujni pomoči krajem, ki jih je prizadel potres) Sejem bil je živ Na letošnjem mednarodnem sejmu v Novem Sadu so znani proizvajalci razstavljali opremo za lov, ribolov in šport ter razne rekvizite za dopust in rekreacijo. Med največjimi razstavljalci med 150 sodelujočimi iz 19 držav je bila IMV Novo' mesto. Na 800 m2 razstavnega prostora smo se predstavili s sedaj že znanim in priznanim proizvodnim programom vozil Renault in prikolic ADRIA. Številni obiskovalci niso mogli mimo razstavnega prostora IMV, ne da bi si ogledali okusno in praktično opremljene prikolice. Velikega zanimanja in priznanja so bila de- ležna tudi vozila Renault. Med navdušenimi obiskovalci je bil tudi generalni direktor „Crvene zastave41 ing. Prvoslav Rakovič, ki si je s posebnim zanimanjem ogledal naše razstavljene proizvode. Na sejmu so razstavljali tudi naši konkurenti: „Crvena zastava", „Treska" in „Brako", zato je naša udeležba na tem sejmu še toliko bolj upravičena. Na koncu lahko rečemo, da je za naš proizvodni program veliko zanimanje. Kljub temu zdaj nove cene, na katere se mora tržišče še privaditi, preprečujejo večjo realizacijo. Poslovalnica IMV Novi Sad Zveza komunistov v IMV Organiziranost delovne organizacije Industrija motornih vozil na temeljne organizacije združenega dela narekuje tudi novo organizacijo Zveze komunistov. Organizacija Zveze komunistov v naši DO je taka: Konferenca ZK TOZD Tovarna avtomobilov, z osnovno organizacijo Novo mesto in Suhor; 00 ZK TOZD Commerce; 00 ZK Razvojni inštitut; 00 ZK Tovarna opreme Črnomelj; 00 ZK Tovarna opreme Mirna; 00 ZK Tovarna avtomobilskih prikolic Brežice; 00 ZK Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljana; 00 ZK Tovarna servisne Kupd in poslovni partnerji si lahko naše proizvode najbolje ogledajo na sejmih. Povsod, kjer razstavlja IMV, je za naše izdelke veliko zanimanje. Na sliki: v Novem Sadu smo predstavili vozila Renault in prikolice ADRIA. opreme Beli Manastir; 00 ZK Organizacija skupnih služb. Vsaka osnovna organizacija deluje samostojno in je vezana na občinski komite ZK občine, v kateri ima sedež. Za opravljanje skupnih nalog v delovni organizaciji je izvoljen svet osnovnih organizacij ZK, v katerem so: sekretarji 00 ZK in še po en član iz vsake organizacije. Svet je iz volil svojega sekretarja in namestnika. Za sekretarja sveta je bil izvoljen tov. Simo Gogič, za njegovega namestnikov pa tov. Branko Košir. Glede na velikost sveta je bil izvoljen tudi 5-članski sekretariat. Za člane sekretariata so bili izvoljeni: Simo Gogič, TOZD Comerce; Branko Košir, Organizacija skupnih služb; Franc Zavodnik, TOZD To-varnw avtomobilov; Krista Šmid, TOZD Zastopstvo inozemskih firm, Ljubljanw; Miran Bizjan, TOZD Tovarna opreme Mirna. Za svoje delo je svet osnovnih organizacij Zveze komunistov Industrije motornih vozil Novo mesto sprejel tudi poslovnik, s katerim se ureja način in postopek delovanja sveta ter naloge, ki jih mora svet opravljati. Nova organiziranost Zveze komunistov je izvedena tako, kot to zahteva organizacija naše delovne organizacije. Prednost nove organiziranosti ZK je predvsem v tem, da deluje na področju svoje TOZD, naloge, ki so skupnega pomena, pa opravlja prek sveta ZK delovne organizacije. IMV ADRIA CARAVANING Pri prodaji prikolic na domačem trgu, predvsem pa z izvozom v dežele zahodne Evrope smo si nabirali dragocene izkušnje. Spoznanje, da so IMV— ADRIA prikolice znane po vsej Evropi, ni dovolj, da bi jih še naprej uspešno prodajali, če se ne bi lotevali tudi drugih ukrepov. Razen kvalitete, ki jo mora zagotoviti že konstrukcija in proizvodnja, je potrebna dobro organizirana služba vzdrževanja in popolna oskrba z rezervnimi deli. Zelo pomembno delo pa mora opraviti tudi reklamna služba, ki predstavlja prikolice v reportažah, preko oglasov, TV reklam in na razstavah. Letos je IMV spoznala, da mora tudi na domačem trgu poiskati uspešno obliko, da prikolice predstavi najširši javnosti. S tem namenom smo mimo zgoraj naštetih oblik informiranja postavili blizu turističnega kraja Pakoštane pri Biogradu na moru (350 km od Novega mesta) svoje počitniško naselje „VZORČNI IMV ADRIA CARAVANING11, katerega namen je, da kot naseljena celota kar najbolj izvirno govori o koristnosti oddiha v naravi, o hitri postavitvi takega naselja ter da zagotavlja oddih zlasti tistim delavcem, ki imajo številno družino in nižje osebne dohodke. Glede na to, da je „VZORČNI IMV ADRIA CARAVANING11 v središču zanimanja domačinov in tujcev, predvsem pa predstavnikov podjetij in sindikatov, ki so že kupili prikolice za oddih svojih delavcev ali pa to nameravajo storiti v tej ali prihodnji sezoni, smo povprašali naše delavce, ki so v kampu IMV, kako se počutijo, kako ocenjujejo našo zamisel in kaj predlagajo za prihodnjo sezono. Poglejmo, kaj so nam odgovorili, potem ko so nekaj dni preživeli v našem organiziranem naselju prikolic IMV ADRIA v Pakoštanih: ANTE STRPIC, oskrbnik IMV caravaninga Pakoštane: „Zadolžen sem, da skrbim za IMV caravaning. Kamp je bil zelo hitro postavljen. Menim, da je lokacija, kjer stoji preko 50 prikolic IMV, dobro izbrana, čeprav je precej daleč od Novega mesta. Toda tuje lepo vreme in toplo morje. Delavci IMV prihajajo z avtobusom podjetja, večina pa jih pride z lastnim avtomobilom. Prijavijo se na recepciji kampa Pakoštane in potem pri meni, da jih razmestim po prikolicah. Vsak začetek je težak, tako so tudi tu nastopile težave, ko ni bilo plinskih jeklenk, elektrike in razsvetljave v kampu, toda tudi to je sedaj urejeno. V kampu IMV našim delavcem veliko nudimo: imajo vrtne stole, senčnike, celo odeje so že v prikolicah. Ljudje so še kar disciplinirani, samo vsak ima svoje želje, katerim ne morem vedno ustreči. Skušam pa, če je le v moji moči. V neposredni bližini je restavracija, kjer se lahko gostje hranijo, zvečer pa igra orkester za ples, tako da je tudi za zabavo poskrbljeno. „Vzorčni IMV ADRIA caravaning11 je komaj dobro postavljen, pa se zanj že zelo zanimajo bodoči kupci prikolic pa tudi nekaj predstavnikov podjetij in zavodov si ga je z zanimanjem ogledalo. Tudi tujci si prihajajo ogledovat naš kamp, kjer jim nudimo vse informacije o naših prikolicah.11 FADILA HADŽIALIĆ iz predstavništva IMV v Sarajevu: „Nam Sarajevčanom je bližja makarska riviera, toda kljub temu sem v Pakoštane rada prišla. Dobrih 6 ur iz Sarajeva, računajoč postanke, pa sem s svojim avtom v Pakoštanih. Tukaj sva s soprogom, lepo nama je. Iskreno rečeno, lepšega kraja IMV ni mogla izbrati. Zamisel o takšnem IMV caravaningu je čudovita; mislim, da nudi vsakemu delavcu IMV soliden oddih. S sosedi se odlično razumemo, pa tudi jezik ni ovira. Kar se tiče prehrane, z možem se hraniva v bližnji restavraciji, kjer odštejeva za zajtrk, kosilo in večerjo pičlih 55 din na dan. Lahko pa si tudi sami kuhajo, saj je trgovina v bližini, pa tudi do Biograda ni daleč, komaj dobrih 5 km; tam pa dobiš vse. Cene so take kot v Sarajevu, ni razlike. Mislim, da bi lahko novinarji iz vse Jugoslavije prišli pogledat naš kamp in prepričana sem, da bi napisali o njem vse najlepše. „Firbci11, ki jih ni malo, so očarani. Če bo drugo leto še IMV kamp v Pakoštanih, zagotovo spet pridem sem.11 JOŽE ŽAGAR, TOZD Proizvodnja avtomobilov: „Tukaj v kampu se odlično počutim, nič me ne moti, če bi kdo rad kakšno pojasnilo; še prikolico mu razkažem. Sem sem prišel s soprogo in otrokoma. Na razpolago imam prikolico 450, ki je za . mojo družino ravno pravšnja. Iskreno rečeno, tu je idealen prostor, kjer se človek lahko sprosti in res spočije. Morje je toplo, plaža je kar v redu. Imamo vse: restavracijo, trgovino v bližini, sanitarije so tudi blizu, mislim, da ne bi smelo biti pritožb. Med prvimi sem prišel sem v kamp in bil presenečen, kako je vse lepo urejeno. Tov. Strpič skuša vsem ustreči, če se le da. Tudi domačega vina nam ne manjka, saj smo ga pripeljali s seboj iz domačih zidanic. Vsak dan se kopljemo in sončimo, zvečer pa gremo na sprehod v Pakoštane ali pa se odpeljemo v Biograd na moru.11 MARJAN SODIČ, TOZD Proizvodnja avtomobilov: „IMV kamp je postavljen na lepem prostom, blizu je morje in restavracija. Veseli me, da je IMV organizirala kamp tako, da kupec vidi celo naselje vseh modelov IMV prikolic, obenem pa poskrbela tudi za oddih svojih delavcev, ki drugače ne bi mogli na dopust, saj je povsod taka draginja. Tukaj sem se s soprogo in otrokom. Kuhamo si sami. Žena pripravi zajtrk, kosilo in večerjo kar v prikolici. Mislim, daje naša prikolica res dobro urejena za kampiranje. Malo se bojim sonca, da me ne opeče, zato se raje skrivam v senci, ki je je v kampu dovolj. Vsem delavcem IMV priporočam, naj možnost za oddih v kampu IMV izkoristijo, ne bo jim žal.11 mao ounij » 1 V maju 1974 se je pripetilo 35 nesreč pri delu, na poti na delo in iz dela pa 11 nesreč. V proizvodnji avtomobilov se je pripetilo 20 nesreč, in sicer: - v lakirnici 3, v karosemici 4, v presernici 6 in v montaži avtomobilov 7. V proizvodnji prikolic se je pripetilo 9 nesreč in v skupnih službah 6 nesreč. Na poti na delo in z dela so se ponesrečili: Marija Brulc, Anton Hrovatič, Janez Perše, Franc Luzar, Cveto Sitar, Janez Kikelj, Alojz Srebrnjak, Franc Vidmar. Karolina Cekuta, Milan Z«, pančič in Alojz Pavlin. Vzroki nesreč pri delu v mesecu maju pa so bili naslednji: neorganizirano delo 2 primera, nepazljivost 6 primerov, neurejena del. okoli ca 7 primerov, neustrezne orodje 3 primeri, tehn. pomanjkljivost 6 primerov, oster rob 4 primeri, nepravilen del. postopek 5 primerov, neuporaba teh. zaščite 1 primer, neuporaba zašč. sred. 1 primer. V letošnjem juniju se je pripetilo 39 nesreč pri delu in 8 nesreč na poti na delo in z dela. Število nesreč po oddelkih: - proizvodnja avtomobilov, -lakirnica 3, — meh. obdelava 1, - karo-semica 6, - presernica 2, — montaža avtomobilov 7, — proizvodnja prikolic 11, — skupne službe 9. Na poti na delo in z dela so se ponesrečili: Alojz Prešeren, Fani Padaršič, Martin Starič, Lucijan Rojc, Jožefa Pakar, Ivan Božic, Pero Ju-ratovec in Rado Škrbec. Vzroki nesreč so bili: — neorganizirano delo 4 primeri, — nepazljivost 8 primerov, — neurejena delovna okolica 3 primeri, - neustrezno orodje 2 primera, - tehnična pomanjkljivost 4 primeri, - oster rob 6 primerov, — nepravilen delovni postopek 5 primerov, - ne uporaba tehnične zaščite 3 primeri, - neuporaba zaščitnih sredstev 4 primeri. Mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu V Novem Sadu je bil od 10. do 19. maja 41 mednarodni kmetijski sejem, na katerem je svoje proizvode razstavljalo 1000 domačih in 400 tujih proizvajalcev iz 35 držav. Čeprav vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, je sejem obiskalo okrog 500.000 obiskovalcev, ki jih tudi deževno vreme ni oviralo, da si ne bi podrobno ogledali vsega, kar je razstava nudila. Letošnji sejem je bil uglašen na temo „zeleni načrt“, v katerem je zajeta tudi kmetijska mehanizacija in njeno vzdrževanje. Razstavni prostor IMV s servisno postajo, dostavnimi vozili, osebnimi vozili in prikolicami je pritegnil pozornost mnogih obiskovalcev sejma. Posebno veliko zanimanje je bilo tudi letos za program dostavnih vozil. Velik obisk servisne postaje in zanimanje za popoln pro- gram servisne opreme je še posebej presenetil. Strokovnjaki iz raznih kmetijskih zadrug so povedali, da se v kmetijstvu posveča vse večja skrb vzdrževanju mehanizacije, zato tudi takšno zanimanje za našo servisno opremo. Kmetijski sejem v Novem Sadu je edinstvena manifestacija te vrste v državi. Kot salon avtomobilov v Beogradu, tako tudi novosadski sejem pritegne vso jugoslovansko javnost, ki ima neposredno ali posredno zvezo s kmetijstvom, zato bomo morali še naprej posvečati veliko pozornosti temu sejmu, saj se je doslej izkazal z odlično informativnostjo in poslovnimi rezultati. Žarko Živanovič, referent servisne opreme poslovalnice Novi Sad Iz proizvodnje Vaša kri rešuje življenja V letošnjem letu praznujemo 30-letnico Rdečega križa Slovenije. Ta mednarodna organizacija, v katero je vključenih 116 držav, predstavlja organizacijo humanih, solidarnostnih človeških odnosov, ki ne loči ljudi po barvi kože, družbenih sistemih, socialnem stanju in verskem prepričanju. Vsem, ki so v življenjski stiski in težavah ter potrebni pomoči, organizacija RK preko svojih poverjenikov pomaga z materialnimi sredstvi, zdravstvenimi storitvami, prehrano ter tako ublažuje stisko. Posebno poslanstvo RK se kaže tudi v krvodajalstvu, ki je pri nas na zelo visoki stopnji. Vsak človek, ki mu je za zdravljenje potrebna kri, jo dobi brezplačno. Tako visoka stopnja solidarnosti in humanosti je možna samo v socialistični družbi, kjer se lahko kljub tržnemu mehanizmu ponudbe in prodaje oblikuje zavest, da je človek res človek in ne samo predmet ekonomike. Od skromnih začetkov v letu 1945, ko je darovalo kri 799 ljudi, je v letu 1953, ko je RK Slovenije prevzel organizacijo krvodajalstva in proglasil tri znana načela: prostovoljnost, brezplačnost in anonimnost, darovalo kri že 20.100 ljudi. Največji uspeh pa je bil dosežen v letu 1973, ko je v Sloveniji darovalo kri kar 84.037 krvodajalcev. Skupno so darovali 30,632.685 kubičnih centimetrov krvi. To je res lepo darilo slovenskih krvodajalcev socialistični družbi in soljudem. Med temi krvodajalci ,so tudi naši sodelavci. Veliko je število naših krvodajalcev, ki so lani in tudi letos darovali svojo kri. V letu 1973 so krvodajalci IM V 386-krat darovali kri in tako presegli predvideni plan. Občinski odbor RK je ob dnevu krvodajalcev 4. juniju podelil posebne spominske značke našim krvodajalcem. Spominske značke bodo prejeli naši delavci krvodajalci: Za 5-krat darovano kri prejmejo značke: Alojz Muhič, Franc Zupančič, Pavle Kirn, Viktor Brulc, Franc Andolšek, Janež Gazvoda, Jože Gazvoda, Ivan Kovačič, Milan Goršin, Alojz Hren, Janez Jerman, Rudolf Meglič, Rudi Malenšek, Ivan Mlakar, Alojz Bevc, Damjan Kos, Marjan .Foršek, o Franc Junc, Andrej Pristavec, Mirko Ivanež, Albin Šašek, Ivan Jenič, Anton Može, Franc Kralj, Kristina Mihalič in Alojz Pavlin. O Za 10-krat darovano kri prejmejo značke: Jože Cimprič, Franc Čečelič, Albin Luzar, Janez Junc, Marjan Lipovec, Lucijan Rojc, Terezija Ucman, Stanko Klobučar, Jože Mramor, Vladislav Kotar, Jože Fluher in Silvester Tomšič. Za 15-krat darovano kri prejmeta znački Franc Lobe in Ivan Božič. *9 Za 20-krat darovano kri prejmemo značke: Janez Gazvoda, Avgust Pavlic, Anton Miklavčič, Martin Šafar, Ivan Fabjančič in Janez Jerman. 9 Za 25-krat darovano kri prejmeta znački: Alojz Drčar in Anton Petje. Za 30-krat darovano kri prejmeta znački: Janez Mislej in Franc Pavlenič. Vsem našim delavcem-krvo-dajalcem čestitamo in se jim zahvaljujemo za darovano kri. Ob 1.1.1974 do 31.4.1974 so se naši krvodajalci redno javljali v transfuzijski postaji v Novem mestu in darovali kri. V tem obdobju so dali kri: SEZNAM KRVODAJALCEV JANUAR: Kotar Vlado (dal kri 8-kraf), Florjančič Jože (6-krat), Može Anton (4-krat), Poljanec Alojz (7-krat), Petje Anton (21-krat), Župan Stanko (3-krat), Jenkole Franc (6-krat), Bobič Ivan (13-krat), Crnugelj Ivan (3-krat) Bartolj Martin (13-krat), Andrejčič Anton (8-krat) Brulc Viktor (6-krat), Andrejčič Franc (19-krat), Brulc Jože (27-krat), Kovačič Miha (8-krat), Kovačič Jožefa (3-krat), Modic Blaženka (2-krat), Sodja Stane (2-krat), Strašek Anton (1-krat), Rud-man Janez (12-krat), Junc Ja-n« (11-krat), Muhič Alojz (7-krat), Kirn Julijan (3-krat), Bojane Vinko (5-krat), Klobučar Stanko (10-krat), Vidic Jože (1-krat), Zupan Aleksander (42-krat), Legan Anton (9-krat), Kukman Ciril (18-krat), Nosan Franc (2-krat), Foršek Marjan (5-krat), Mislej Janez (30-krat), Rajk Jože (4-krat), Muhič Marija (1-krat), Žabkar Alojzija (7-krat), Tomšič Silvester (9-krat), Hrovat Jože (6-krat), Hrovat Jože (3-krat), Kmet Rudi (2-krat), Muhič Jože (8-krat), Šuštaršič Peter (10-krat), Pavlin Alojz (4-krat), Jerman Janez (20-krat), Goršin Milan (6-krat), Kresevič Stanislav (6-krat), Medic Franc (1-krat), Miklavčič Anton (22-krat), Matko Kristina (2-krat), Turk Ivan (23-krat), Polanko Franc (2-krat), Grabrijan Marjan (1-krat), Šurla Ivan (7-krat), Fluher Jože (9-krat), Ravbar Vid (12-krat) O FEBRUAR: Junc Franc (5-krat), Turk Branko (11-krat), Kukman Alojz (7-krat), Penca Jože (2-krat), Majerič Karlo (34-krat), Zupančič Franc (13-krat), Fabjan Darko (3-krat), Kastelic Božidar (3-krat), Grčar Albin (12-krat), Mikec Vinko (5-krat), Smerke Ma ijan (4-krat), Blažič Jože (5-krat), Kavčič Slavko (3-krat), Macele Ludvik (3-krat), Kastelic Ivan (3-krat), Rifelj Emil (3-krat), Kirn Pavel (7-krat), Blatnik Jože (1-krat), Kastelic Anton (2-krat), Dragan Franc (7-krat) ^9 MAREC: Gregorčič Anton (3-krat), Sodja Stane (3-krat), Modic Blaženka (3-krat), Novak Alojz (9-krat), Volf Vili (1-krat), Klobučar Stanko (11-krat), Sašek Franc (16-krat), Povše Franc (3-krat), Šašek Martin (1-krat), Oberč Antonija (2-krat), Mlakar Franc (3-krat), Ucman Terezija (11-krat), Kotar Vladislav (10-krat), Kralj Franc (5-krat), Šiško Stanko (1-krat), Fink Anton (4-krat), Čarman Milan (3-krat), Kolenc Jože (8-krat), Luzar Albin (12-krat), Lipovec Marjan (11-krat), Cimprič Jože (12-krat), Konda Martina (4-krat), Žibert Milan (1-krat), Majcen Franc (1-krat), Perše Franc (1-krat), Franko Ivan (2-krat), Rajk Martin (7-krat), Matko Mihaela (3-krat), Gazvoda Ivan (4-krat), Pavlič Anton (3-krat), Nagelj Danijel (4-krat), Vidic Jože (2-krat), Slak Franc (1-krat), Andrejčič Cvetka (3-krat), Džudovič Milorad (1-krat), Božič Ivan (16-krat), Malnar Rudolf (3-krat), Erjavec Martin (4-krat), Franko Jožica (1-krat), Povše Janez (8-krat), Matko Anton (2-krat), Kobe Anton (2-krat), Kavšek Janez (2-krat), Kastelic Stanko (4-krat), Matko Slavko (3-krat), Kožar Ignac (1-krat), Deželan Martin (1-krat), Starc Alojz (6-krat), Vidmar Viktor (2-krat), Može Janez (6-krat), Mlakar Anton (2-krat), Konda Marjan (4-krat), Šime Stanko (7-krat), Bradač Marjan (2-krat), Luzar Anton (1-krat), Korasa Anton (1-krat), Grabrijan Alojz (4-krat), Mohar Anton (4-krat), Tramte Roman (5-krat), Jenič Franc (5-krat), Šafar Martin (20-krat), Šašek Albin (7-krat), Mramor Jože (10-krat), Ivanež Mirko (5-krat), Pristavec Andrej (5-krat), Bojane Anton (2-krat) APRIL: Miklavčič Anton (23-krat), Pavlič Avgust (22-krat), Zupan Aleksander APRIL: Miklavčič Anton (23-krat), Pavlič Avgust (22-krat), Zupan Aleksander (43-krat), Fluher Jože (10-krat), Pečnik Pepca (l 7-krat), Sebanc Ivan (2-krat), K>rn Julijan (4-krat), Količ Štefan (1-krat), Paskvalis Irenvv (3-krat), Meglič Rudolf (6-krat), Klevišar Martina (l-krat), Brulc Franc (18-krat), Mastnak Franc (6-krat), Kastelic Vid (2-krat), Fink Mirko (3-krat), Pavlenč Franc (30-krat), Božič Polde (2-krat), Mihalič Kristina (5-krat), Cekuta Anton (2-krat) Andrejčič Jože (3-krat), Cečelič Franc (23-krat), Binkovski Herman (6-krat), Derganc Franc (2-krat), Nose Franc (8-krat), Krštinc Boris (4-krat). O Vsem krvodajalcem se najlepše zahvaljujemo za darovano kri. Med krvodajalce vabimo še ostale člane kolektiva, posebno mlajše delavce, da postopoma zamenjajo naše delavce—veterane, ki so se že tolikokrat odzvali klicu človeka, ki potrebuje pomoč. r ' Konferenca sindikalne organizacije delovne organizacije IMV NOVO MESTO __ _r: aJ UL sejem v Novem Sadu