Razne stvari. (Nova Šolska poslopja.) PraT veselo znamnje je, da Slovenci za aole toliko store. Daj le Bog, da bi tudi aole Slovencem na korist in ne na kvar bile! V Frajbamu se je 6. t. m. sloTeano blagoslovila in odprla nova, pvekraana aola, ki ima spodej — precej Tiaoko nad talmi atanovanja za tri učitelje, zgoraj tri lepe, prostorne in visoke šolake sobe, Tsaka za 85 učencev, z vaemi potrebnimi ucnimi pripomočki. Poslopje stane nad 8000 gld. V ČreanoTcib se je iatega one blagoalovilo iioto solsko poalopje. Po cerkveaem opraTilu ogovoril je t šoli atariae g. nadučitelj B u d n a ter ie povdarjal, da le tam poduk^ napreduje, ,,kder je za podlago sv. vera." Zelimo praT srčno, da bi g. Budna v dejanji kazal, kar je govoril, potem bo rea šola obilno žlahtnega sadu rodila. 11. t. m. se je t Petrovčah v Savinski dolini nova šola pricela, za ktero so PetroTČani CokanoTO bišo pred cerkvije kupili in v aolo predelali. Potreba šole ae Tidi iz tega, da je žev zdaj vec otrok vpiaanih, kakor jih ateje šola v Žalcu, namreč blizo 200. Po lepem kraeauskem obredu se je šola pričela; Bog daj, da bi vedno t njej krščanaki dub vladal in srca otrok blažil! (Knjezinja Salmova,) mati knjeza Leopolda, je 9. t. m. t Novemcelji v 67. letu avojega življenja umrla. Truplo pokojne se je t Herschberg na Badenakem v rodbinako rako prepeljalo. — Rajna bila ja vsem vernim izgled prave pobožnoati. (Ciganska ženitev) bila je 2 dn& t. m. v Vidmu. Cigan, Mart. Roaenfeld, rojen na Bizelskem, je vzel ciganka, Mar. Wagner, rojeno na Karoakem blizo Celovca. Zakon je bil po katoliakem obredu sklenjen t cerkvi, kamor je ciganska muzika svate pripeljala. — V gostilnici je bilo potem — seveda — ,,luano", pa le nekaj časa. Neki novoaegni učitelj iz bližnje soseake ae namreč ni mogel zdržati, ter se vaede med ciganske svate, pije celo bratOTŠno z neTesto ter začne stojo Tinsko sestro tako nadlegoTati, da se alednjič Tname ravs in kavs, in je bila neTesta — tepena! — Ta učitelj je omikovalec ljudstTa, ,,NarodoT" dopianik, kakor 8e sam hvali, in Bog vedi kaj ae Tae! (Spričevanje.) Na prošnjo č. g. Jak Trstenjaka, kaplana t Jarenini, potrdimo, da dopisa ,,iz Peanichofen" v šteT. 42. ,,Gosp." ni on piaal. (Požari) se v okolici Šentlenardski čudno množijo. Nektere dni sem zaporedoma zdaj tu zdaj tam gori; 9. t. m. je tudi t trgu tik se slamo kritib hlevoT začela kopica alame goreti, ki je biž ko ne hudovoljno užgana bila. Sreča, da je bilo mirno Treme ter še ljudje spali niso, da se je požar brž ukrotil. (Grozna hudodelstva). Iz Ptujskega okraja ae nam poroča: V nedeljo jutro, 2. noT. pride k FUrpaaoTim (Priglnovim) t Slomih Polenske faie mož sorodnik iz fare st. Marjete, ker so se mu kakor je rekel — ponoči čudne reči sanjale. Ko atopi čez prag, najde v odprtem hramu oba zakouaka strašno razmeaarjena s aToji krTi na tleb ležati. Gospodarju bil je vrat globoko zarezan, goapodinja imela je razun Trezanega Trata Teč hudih ran po telesu. — Oba sta dobro goapodarila in bila na glaau, da imata denarjev. Goapodar imel je par volov na prodaj, In aum leti na 2 kupca, ki sta po ouih krajih ae klatila. Našli ao tudi t eni sobi na alami dvojno ležisče, znamnje, da ata 2 tam prenoceTala. Skriuje so bile odprte, liatine po hiai razmetane. — Preteklo saboto 8. t. m. je pa roparsko napaden in jimorjen bil kinet Juri Bohinec, iz Hlaponc t Sentlovrenški fari pri Ptuju. Sel je s polnim Tozom paenice, ki je ni prodal, iz Maribora domu, ter je še ob 8. uri na večer t Ptuju bil. Na leTi strani ceste, ki na DornaTO drži, Va ure °d ^uja, najde trgovec Šk. od st. Tomaža klobuk, in ko pride do Hlaponc — blizo 11. ure je bilo — najdejo pri Bohinčevem hramu toz pred leso stati; konji so mrtvega gospodarja s paenieo Tred domu pripeljali. Na glaTi imel je globoko rano s aekiro t možgane vsekano, denarjev je pa le malo pri sebi imel. — ČloTek brez strahu božjega je hujši ko ljuta zver. Ako ae bo dolgo gospodaril brezveraki liberalizem, potem gorje nam! (Kat. politično društvo v Slovengradcu) ima T nedeljo 23. noT. ob pol štirih popoldue občni zbor, h kteremu se društTeniki Tljudno vabijo. f Denes zvrauje ,,Gospodar" britko dolžnost ter naznanja, da je na MartinoTo, 11. t. m. umrl častiti gospod župnik v Ljutomeru, dr. Ant. Klemenčič, v 55. letu svojega življenja. Z Djim zgubila je Slovenija enega najvrliaih sinoT, ves okraj krepko narodno podporo, premnogi znanci ljubeznjivega, gostoljubnega prijatelja in naaa stranka odločnega pospešitelja. R. I. P. Tzdihnemo žalostnega srca!