Odvadili smo se pisati visoko doneče uvodnike, Polniti stolpce s hvale Polnimi izjavami o delovnih zmagah in podobno. Odvadili smo se tudi Prazničnega vzdušja v nas samih. Praznik tak ali ^rugačen, šteje le še toliko, kolikor prostih dni Vfže. Samo še čimprej in čimhitreje tja, kjer smo ^nmi, morda z nekaj prija-telji in konec. Kozarec, krožnik, televizija in neskončne kritikarske razprave, zasoljene z neokusnimi šalami in babjimi inčami na račun današnjega trenutka. Koliko nas še pomisli na tisti slavnostni dan, ko Se je sredi vojnega divjaka, nasilja, poteptanega človeškega dostojanstva *Pdila država. Koliko nas Se pomisli na enkraten fe-nornen organiziranega npora proti brezobzirne-namenu uničenja, ^ns je še toliko, kolikor je stalo tistih, ki so svoj i Por zapisali v grb - 29. 1k 1943? V tej številki Ob tričetrtletnih rezultatih sozda Mercator str. 2 Nekaj mesecev po zagonu opekarne v Ormožu str. 2 0 Delovni skupnosti *OZD z njenim vo-Jjjem str. 3 Jrgovci v razpravah o delovnem času trgovin str. 3 Ob 35-letnici ljubljanske delovne organizacije SA-UJE ZELENJAVA str. 4-5 kako izpolnjujemo nsvozne plane v naših kmetijskih organizaci-Jah . „ <2 str. 6 bematični prikaz lokali naših hladilniških, 1 ladiščnih, klavniških odkupnih zmogljivo- M ^ str-6 «d Nanosovimi vestmi: nrravnava motenj v t^krbi, O računalniš-si . k°t informacijskem na eniu’Zapis ° trgovini Iz Sv^1 jU str-7-8 V Slovenije vest o trebe”1 s*tladišču za po- Br^tek del na silosu v &Cah . str. 10 Solih 3anslti grosist v po-Voi Varčevanja z gori- potreb naše enote cu Za prihodnji dve str. 13 Izvršilni odbor — 5. seja Vesna Bleiweis Osnutek plana v javni obravnavi Osnutek letnega planskega akta za leto 1983 določen - Prav tako predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev za interne kompenzacije v sozdu Mercator |^9g|fik , liPlifl Bfnniiž " fUmF 1 Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XIX Ljubljana, november 1982 št.: 11 . Po daljšem premoru v delu izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD Mercator se je ta organ spet sestal. Na svoji peti seji je določil predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o oblikovanju sredstev za interne kompenzacije v SOZD. Oba akta sta trenutno že v vseh temeljnih in delovnih ortganizacijah, in sicer: osnutek plana za leto 1983 v javni obravnavi, predlog sprememb in dopolnitev sporazuma o internih kompenzacijah pa v sprejemu (prečiščeno besedilo tega sporar zuma). Jedro razprave oz. oblikovanja osnutka plana za leto 1983 predstavljajo pripombe članov poslovodnega sveta, ki jih je ustrezno, glede na njihovo utemeljanost, oblikovala strokovna služba v Delovni skupnosti SOZD. Ker gre za nekaj bistvenih sprememb, ne samo glede na delovno gradivo, temveč tudi glede na dosedanji vpeljani sistem predvsem združevanja sredstev za investicije in opredeljevanje prednosti pri investiranju oz. koriščenju združenih sredstev, je prav, da to posebej omenimo. Ti dve oceni izhajata iz ugotovitev udeležencev 13. seje poslovodnega sveta. Sama razprava o predloženem delovnem osnutku letnega plana sozd pa je bila osredotočena na nekaj osnovnih tem: združevanje Po novem naj sredstev za investicije ne bi združevale tiste ozd, ki poslujejo z izgubo zaradi sistemskih vzrokov. O združevanju sredstev teh ozd odloča delavski svet SOZD. Prednost pri koriščenju sredstev, združenih za investicije, imajo tiste ozd, ki imajo pozitivno razliko med združenimi in koriščenimi združenimi sredstvi, vendar se ta pozitivna razlika ugotavlja za delovno organizacijo kot celoto in ne za posamezno temeljno organizacijo. Prav tako je ustrezno oblikovana zahteva članov poslovodnega sveta po čvrstejših določitvah meril za izplačila iz solidarnostno združenih sredstev skupne porabe. Novost - hranilna služba Gre za uvedbo hranilniške službe preko interne banke. Prednosti uvedbe tega poslovanja: ugodnejša obrestna mera za vse varčevalce, predvsem pa likvidnostni potencial banke; korist torej za obe strani. Razmišljati o uvedbi hranilniške službe v lastni organizaciji ni samo naloga strokovnih delavcev, temveč tudi naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, sredstev, investicijska politika in poslovna politika Mercator - Interne banke. Kriteriji za združevanje sredstev, namenjenih za uresničevanje investicijske politike, niso v enaki meri sprejemljivi za vse članice samoupravnih organov in navsezadnje tudi vsakega delavca, da z odločitvijo o varčevanju pri interni banki sozda bogati svoja pa tudi celotna sredstva združenega dela Mercatorja. Izvršilni odbor je zavrnil predloge za dopolnitev delovnega gradiva letnega plana z investicjami. Opredelil se je za stališče, da predlagatelja M-Hoteli gostinstvo in M-Veiepreskrba, TOZD TMI Ljubljana, najdeta skupen jezik in skupne interese pri obnavaljanju proizvodnih zmogljivosti Tovarne mesnih izdelkov in pripravi mesa za potrebe gostinske dejavnosti. Rezultate razgovora bomo obja-vili. Nekatere novosti o oblikovanju sredstev za interne kompenzacije Trije viri za obbkovanje sredstev, možnost sodelovanja organizacij izven sozda, akontiranje sozd. Jedro problema tiči ne samo v obveznosti za združevanje sredstev, temveč predvsem v omejenem obsegu uresničevanja investicijskega programa, opredeljenega s srednjeročnim planskim aktom. Iz razprave lahko sklepamo, da se vsi zavedamo pomembnosti prioritetnih investicijskih naložb za povečanje proizvodnje hrane in izvoza, da pa se težko odrečemo svojega dosedanjega prioritetnega položaja. Omiljeni kriteriji, po katerih naj bi sredstva za investicije združevale tiste ozd, ki imajo slabe poslovne rezultate ali izgubo, naj bi 'veljali le za tiste ozd, ki zaradi sistemsko neurejenih pogojev poslovanja izkazujejo slabe rezultate, ne pa tudi za tiste, kjer so vzroki slabega poslovanja v njihovi neposlovnosti, zgrešeni investicijski politiki in drugih subjektivnih okoliščinah. Po zahtevi združenega dela M-Nanosa pa te ozd naj sploh ne bi združevale sredstev. Razlogi za tako zahtevo so znani: združevanje ogroža enostavno reprodukcijo in dodatno slabi gospodarski položaj. Spremembe, v poslovni politiki Mercator-Inteme banke so namenjene predvsem zagotavljanju večje likvidnosti. Stimuliranje internega blagovnega prometa z ugodnejšimi obrestnimi merami in sankcioniranje prepočasnega obračanja zalog sta bistvena ukrepa v načrtovani poslovni politiki M-IB. Prav zadnji pa bo prizadel predvsem kmetijske organizacije, ki si ustvarjajo zaloge potrebnih reprodukcijskih materialov v času, ko jih je moč dobiti. Zato bi kazalo ta ukrep za kmetijske organizacije omiliti. Strnimo razpravo na temo plana predvsem z ugotovitvijo o združevanju sredstev: povečanje akumu-lativnosti sozda kot celote nam nujno narekuje povečanje združevanja sredstev, ki ne predstavlja samo investicijskega potenciala, temveč v sedanjih razmerah na področju investicij ter gospodarskih razmerah sploh, predvsem kratkoročni potencial za nemoteno tekoče poslovanje. Iz teh razlogov ne bi smelo biti združevanje sredstev problem, na katerem se lomi čvrstost sestavljene organizacije. Dorekli smo vsebino samoupravnega sporazuma o oblikova- sredstev, čvrstejša obveznot upravičenk do koriščenja sredstev kompenzacij za izpolnjevanje s sporazumi ali pogodbami sprejetih obveznosti. Pri sprejemanju tega akta mora prevladovati predvsem ocena dosedanjih, nedvomno dobrih rezultatov uresničevanja tega sporazuma, ne pa ozko gledanje interesov, kajti prav na področju interesnega združevanja oziroma oblikovanja sredstev za interne kompenzacije so možnosti za vse članice sozda najbolj široko Odprte. Javna razprava o osnutku planskega akta sozda mora temeljiti predvsem na zasledovanj u razvoj -nega koncepta sozda kot celote, ocenjevanje investicijske politike v naslenjem obdobju pa predvsem na obravnavanju prioritet: povečanje proizvodnje hrane in izvoza. Le skozi enotno obravnavanje razvojnih načrtov se bo pokazala tudi čvrstina naših medsebojnih odnosov. nju sredstev za interne kompenzacije. Trije viri oblikovanja sredstev, ki temeljijo na solidarnostni, dohodkovni in interesni osnovi, kažejo, da bomo poleg za zrezek in klobaso lahko interesno združevali sredstva tudi za...! Samo interes mora biti... Dopolnitve samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju med trgovskimi organizacijami v sozdu, moramo doreči, ga modificirati, predvsem pa iz njega odstraniti premočen vonj po monopolizmu in vezani trgovini. Ekonomska razmerja med trgovino pa ne bodo prav zaživela, če ne bomo rešili temeljnega vprašanja, ki zajeda tudi v te odnose: delitev dela in specializacijo trgovine na debelo. Za marsikoga od prisotnih je bil podatek o številu organizacij, ki se v sozdu ukvarjajo s trgovino na debelo, presenetljiv. Kar 21! Res, da vsem ozdom trgovina na debelo ne predstavlja glavne dejavnosti, vendar pa kot stranska dejavnost vseeno pomeni drobitev. Prav delitev dela med trgovino na debelo v sozdu pa je bila tema, ki je dala tej seji poslovodnega sveta neko težo. Različna mnenja - od najradikalnejših, da je treba povsem na novo organizirati trgovino na debelo - do čisto prakticističnih, ki zahtevajo le kompleksnost ponudbe grosistov, solidnost in prednost pri oskrbi maloprodaje sozda. Iz vseh predloženih mnenj, predlogov, kritik pa tudi ostrih besed o uresničevanju ciljev, sprejetih ob združevanju v sestavljeno organizacijo, se pravzaprav ni izcimilo nič - razen, da se bo treba o zadevi še naprej dogovarjati. Je razpravi botrovala naša ozka tozdovska miselnost ali pa morda ne dovolj strokovna priprava rešitev? Razprava namreč ni slonela na skrbni analizi, ki bi dajala garancijo za pretežni vir sredstev za življenje posamezne ozd, če bi se organizirala ah pa specializirala po eni od predloženih - bolje, navrženih variant. Torej oboje: po eni strani ugotavljamo, kako velik sistem smo, po drugi strani pa za osnovno poslovno informiranje na področju ponudbe in povpraševanja ne znamo ali pa tudi nočemo uporabiti možnosti, ki nam jih ponuja računalniška obdelava podatkov. Slabosti iščemo v prvi vrsti v sistemu samem, na lastnem dvorišču pa je metla zelo nežna. Morda preostro zveni, pa vendar bo tale epigram kar pravi: petelinu lastno je dvorišče kraj, kjer zrno išče, a kaj, ko kak petelin pameti ima za pišče. Pa ne zamerite komentarja. Sestanki poslovodnega sveta sozda - direktorjev vseh ozd v sestavu Mercatorja - nimajo le informativnega in posvetovalnega namena, marveč so priložnost za ureditev številnih drobnih in tekočih zadev. Foto Matjaž Marinček S poslovodnega sveta sozda — 3. novembra 1982 Vesna Bleivveis ■ . Splošna ocena planskih izhodišč - dobra, v sporazumih predlagane rešitve - načelno sprejemljive Poslovni rezultati sozd Mercator v tričetrtletju RAZPOREDITEV BRUTO DOHODKA SOZD MERCATOR Vesna Bleivseis Kratek prikaz poslovnih rezultatov v sozdu za obdobje januar-september 1982 nas bo pripeljal do ocene, da smo dobro gospodarili, kljub neugodnim gospodarskim razmeram, ki so jih povzročili neurejeni odnosi pri določanju cen, poslabšana oskrba s surovinami in repromaterialom, pa tudi spremenjene določbe zakona o amortizaciji. Poglejmo nekaj najpomembnejših kazalcev, ki dokazujejo navedeno oceno: (podatki so v tisoč din) celotni prihodek porabljena sredstva dohodek čisti dohodek akumulacija sredstva za reprodukcijo indeks 81/82 32.550.732 133 28.569.391 133 3.981.341 131 2.626.571 128 609.745 127 961.333 144 kom smo dosegli 81% planiranega celotnega prihodka za leto 1982. Najpomembnejši vir prihodkov so prihodki od prodaje blaga na drobno in prodaje blaga na debelo - 83%. Porabljena sredstva so naraščala povsem enako, z enako stopnjo kot celotni prihodek. Taka rast je ugodna, če upoštevamo, da je zaradi spremembe zakona o amortizaciji in revalorizaciji osnovnih sredstev amortizacija povečana za 89%. Pri porabljenih sredstvih pa je potrebno omeniti izreden porast stroškov za porabljeno energijo (68%), stroškov za prehrano delavcev (50%) stroškov porabljenih surovin in materiala (45%) in stroškov za proizvodne storitve (39%). Prav tako smo z ustvarjenim dohodkom 81-odstot-no uresničili načrtovani dohodek za leto 1982. Stopnja reprodukcijske sposobnosti se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečala od 4,94 na 5,25, kar pomeni, da smo na vsakih 100 din poslovnih sredstev ustvarili 5,25 din sredstev za reprodukcijo. Poleg teh vzpodbudnih ugotovitev pa se ne moremo izogniti podatkom o izgubah; z njo so poslovale 4 organizacije v višini 12.639 tisoč din. Ni zaskrbljujoč znesek izgube niti število organizacij; temveč razlog: sistemsko nerešena vprašanja cen v mesnopredelovalni industriji ter nepremišljena investicijska politika. Sistemska nerešenost se bo še vlekla, samo notranji napori za odpravo izgub ne bodo sproti dohajali novih in novih variant na isto temo, nepremišljenosti pa lahko naredimo konec le, če bomo pogledali čez plot naše tozdovske, lokalne in še dru- gačne ambicioznosti in megalomanije. Devetmesečni poslovni rezultati kažejo tudi podobo obnašanja na področju razporejanja sredstev za osebne dohodke. Povprečni mesečni netto osebni dohodek v obdobju januar-september v sozdu znaša 12.298 din in je za 27% višji kot v enakem obdobju preteklega leta. Ob tem velja omeniti podatek Zavoda za statistiko SR Slovenije, da so se življenjski stroški v istem obdobju povečali za 30%. Ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov so realni osebni dohodki za 3 indeksne točke nižji, kar ni v skladu z resolucijo, saj naj bi realni osebni dohodki v globalu ohranili raven iz leta 1981. Pa še en primerljiv podatek: povprečni netto osebni dohodek v gospodarstvu SR Slovenije Je v tem ofc>ciofc>j\A znašal 13.545 din, kar je za 10% več od povprečnega osebnega dohodka v sozdu Mercator. In če primerjamo še gibanja med primerljivim dohodkom in sredstvi za osebne dohodke po merilih dogovora o usmerjanju razporejanja dohodka in osebnih dohodkov, vas lahko razveselim z oceno teh gibanj do konca leta: sozd kot celota v globalu ne bo prekoračila dovoljene rasti sredstev za osebne dohodke. Kako pa se je na tem področju obnašala posamezna članica sozda, bo povedala komisija posebej. Ta podatek naj nas ne uspava ali pa celo vzpodbudi apetite po povečevanju ali hitrejši rasti osebnih dohodkov z namenom, da se skrijemo za skupen plašč sozda. V primeru neupravičenega divjanja na področju osebnih dohodkov bo ta plašč odločno prekratek. Saj še nismo pozabili na sklepe delavskega sveta sozda ali ne? Kje gori, kaj gori - mi pridemo pa špricamo Tako se začne vic na račun ižanske »pažame abrambe«. Ko pa je rdeči petelin na naši strehi, pa je vica konec. Histerija, ugotavljanje krivde, škode, ugotavljanje odgovornosti za uresničevanje pravilnika, pogajanja z zavarovalnicami, pa še in še. Med vrsticami ugotovitve strokovne komisije, ki je ugotavljala vzrok požara, pa se lepo bere: nevzgojenost odnosa do premoženja, ki ga imamo delavci pravico in dolžnost upravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja. Ta, med vrsticami napisana ugotovitev ni predmet posebne obravnave niti na samoupravni, strokovni ali politični ravni v delovni organizaciji. S tem se ukvarjajo samo strokovnjaki s področja požarne varnosti in še kvečjemu kak gasilec, ki je tvegal svoje zdravje in življenje, da je rešil kar.se je rešiti dalo. Ne uporaba plamena, kjer je to prepovedano, ne odvržen ogorek, ne pozabljen kuhalnik, ne morejo biti vzroki za požare. Vzroki, pravi, so v resnično malomarnem odnosu do zaupanega premoženja, v naši nevzgojenosti na področju požarne varnosti. Kar vprašajmo se: koliko nas je, ki smo v mesecu požarne varnosti (oktober) sploh pomislili, kje lahko pa pri nas zagori in kako bomo ravnali, če zagori. Sprijaznili smo se s tem, da smo v pravilnik o požarni varnosti zapisali vse: kaj, kdo, kdaj. Tudi gasilni aparati in druga gasilska oprema je pripravljena. Vest je mirna. Vsi lepo spančkamo, se zanašamo, da varnostniki budno pazijo. Pa le zagori. In glej ga vraga, v pepel je šel edini izvod pravilnika, ki je urejal vse. Pa tako lepo je bil napisan, celo požarni inšpektor ga je pohvalil. Kuge, lakote, ognja varuj nas, o... ne, ne gospod birokrat. Ognja se varujmo sami, z vzgojo in skrbjo, ker bo uničil tudi moje delo, naše skupno delo. Tale prosti spis ni nastal samo zaradi konkretnega ognja. Ta je pogašen. Nastal je zaradi pepela, ki ga zmanjka, kadar se je treba posuti z njim. Pogorišča pa so žalostna stvar. BRUTO DOHODEK JE RAZPOREJERI DOHODEK + AMORTIZACIJA PO PREDPISAfllH MiniMALOlH STOPnjAH. Opekama v Ormožu za prodajno mrežo Mercatorja Milan Lukaček — po telefonu 15. 11. 82 Z mazuta bo v opekami treba preiti na plin 29. maja letos je delovna organizacija M-Ograd iz Ormoža odprla novo opekamo. Takrat se je začela poizkusna proizvodnja. Kakor pri vsakem uvajanju obratovanja novega industrijskega objekta, so težave pri obratovanju strojev, z odpravljanjem okvar, ki jih otežuje pomanjkanje rezervnih delov iz uvoza. Za solidno obratovanje je potrebno na vseh delovnih mestih znanje, ki se sestoji iz šolskega in praktičnega. Slednjega je moč pridobiti le z delom. Ob vsem tem pa proizvodnjo spremljajo energetske težave zaradi mazuta, ki ga opekama v Ormožu potrebuje 5000 ton letno. Naprave, ki z njimi opekama razpolaga, zagotavljajo najbolj racionalno porabo goriva na enoto proizvoda pri normalnem obratovanju. Tako so v Ogradu dosegli kljub začetnim težavam, ki vplivajo tudi na povišano porabo, nižjo porabo, kakor je sedanji povpre-ček na enoto proizvoda v SR Sloveniji. Občasno pomanjkanje mazuta pa povzroča vrsto težav, kar se vse odraža na izpadu dohodka. Vendarle pa so v septembru dosegli pri zidni modularni opeki proizvodnjo - po kvantiteti in kvaliteti - kalo-šna je predvidena z investicijskim programom. To pomeni, da obvladajo tehnologijo. V novembru mesecu je Ograd pričel s proizvodi^ o fasadne opeke. Zaradi nerednih dobav nafte je prišlo skoraj do popolnega zastoja. Proizvodnje ni mogoče odpeljati. Dnevno bi je morah odpremi-ti 12 kamionov oziroma 250 ton izdelkov. Upajo, da se bodo razmere pri oskrbi z nafto v naslednjih dneh izboljšale, ko bo manjša poraba goriv na poljih. V prihodnosti imamo v načrtu, da bomo zamenjah mazut s plinom. V akciji je občina, saj je interes tudi zaradi tovarne sladkorja, tako da bi spremembo realizirali v začetku leta 1984. Težave so s prodajo izdelkov. Povzroča jih dveletna odsotnost Ograda na tržišču, gospodarska recesija doma in v svetu, v zadnjem času pa še omenjene težave s transportom. Izdelke prodajajo v kraje, ki so oddaljeni po 500 in več kilometrov, v kraje po Dalmaciji in Črni Gori. Letos se je Ograd začel uspešno vključevati v maloprodajno mrežo sozda Mercator. Pričakujejo, da bo v prihodnje to še bolj intenziv- no. V naslednjih mesecih bodo s povečano proizvodnjo fasadne opeke postali pomemben proizva; jalec te opeke, ki je je v Sloveniji več let primanjkovalo. Kljub več težavam, tako ob zagonu tovarne kakor zaradi nastale energetske stiske, Ogradov devetmesečni poslovni rezultat ni bil negativen. — Zapisal J. N- ,1 5 ' r v e c Gorilci - potrošniki mazuta. Foto: Matjaž Marinček. 2 Vukadinom Nedelj ko vicem, vodjem DS SOZD Vesna Bleiweis Sedanja organiziranost kar ustrezna Predstaviti Delovno skupnost, to je svojo organizacijo, brez dlake na jeziku, brez okraskov in podobne navlake, pomeni predvsem poiskati človeka, ki naj o njej tako spregovori. - Spregovorila sva takole: Samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo opredeljuje zadeve skupnega pomena in v zvezi s tem tudi zadeve, ki se opravljajo v Delovni skupnosti SOZD. Opredelite, prosim, področja ali funkcije, za katere menite, da bi se morale opravljati v Delovni skupnosti, pa se ne, in vzroke za to. Strogo formalno Delovna skupnost opravlja vsa dela, ki so potrebna za uresničevanje zadev ?kupnega pomena, in koordinacijo delovnega procesa, tako kot je Predvideno v sporazumu, ki ga omenjate. Vendar menim, da so to je tista dela, ki so imperativno določena in s tem nujna za uresniče-Vanje zadev skupnega pomena, razlog, da v Delovni skupnosti ne opravljamo vseh del, ki bi bila gle-^0 na celovitost uresničevanja sporazuma potrebna, tiči v tem, da' golimo zadeve skupnega pomena prej omenjene imperativne in akultativne naloge. S tem pa de-,arno napako. S fakultativnimi nalogami mislim predvsem naloge Pa področju uresničevanja osnov kadrovske politike in naloge na Področju oblikovanja enotnih , snov in meril za razporejanje do-°dka, čistega dohodka in delitev redstev za osebne dohodke. Najdenemu opredeljevanju nalog otruje predvsem neiniciativnost a strani samih članic sozda, na drugi strani pa tudi same Delovne skupnosti. Pri tem na strani Delovne skupnosti ne morem prezreti še enega razloga, t. j. pomanjkanje strokovnih delavcev. V letu 1983 moramo odločneje poseči prav na. področje oblikovanja enotnih osnov in meril za razporejanje dohodka. S tem pa se bomo približali celovitejšemu uresničevanju sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo. Z letnim planskim aktom Delovne skupnosti, ki je odraz letnega planskega akta sozda, se ne predvideva povečan obseg dela v Delovni skupnosti v letu 1983, zato je razumljivo, da je potrebno poudariti kvaliteto njenega dela. Na kakšen način si kot vodja strokovnih služb prizadevate za to kvaliteto? Organizacijske enote, t. j. sektorje in službe v Delovni skupnosti, bi glede na njihovo naravo dela razvrstil v dve skupini. V prvo skupino bi uvrstil tiste organizacijske enote, ki so s svojim delom pbmjene navzven, t. j. neposredno k članicam sozda, v drugo skupino pa tiste, ki morajo biti zaradi tega, da Delovna skupnost lahko normalno posluje. V drugo skupino bi uvrstil predvsem splošno sli^žbo in računovodstvo, čeprav je tudi pri teh dveh službah težko potegniti ostro mejo. Zahteve po kvaliteti dela morajo veljati za obe skupini, čeprav za prvo skupino ostrejše. Kje naj se kvaliteta dela predvsem odrazi? V vsebinsko boljših in bogatejših samoupravnih aktih, planskih dokumentih, gradivih za strokovne in samoupravne organe, spoštovanju rokov, odgovornosti za uresničevanje nalog, pravočasnem in popolnem informiranju in naposled v prizadevanjih, da bi Delovna skupnost opravljala svoje storitve za vse članice sozda v enakem obsegu in pod enakimi pogoji. Kvaliteta dela je pogojena s strokovnostjo izvajalcev nalog, t. j. z znanjem, ki naj bi ga imeli delavci Vodja Delovne skupnosti SOZD Mercator, Vukadin Nedeljkovič delavci tozda Grmada v Ljubljani sprašujejo ivard Gabrovšek Kakšen delovni čas za trgovino? Srno sredi intenzivnih razprav o oblikovanju no- io,30n do i7,30h, ob sobotah do ^ga delovnega časa. Čeprav je še veliko nejasnosti in SSo^obSCovainem^ V^ogo celo diametralno nasprotnih predlogov, smo ^praj složni v tem, da sedanji delovni čas ni najbolj Pdrneren in da ga je treba kar najhitreje spremeniti. del m iasno’ da s spremembo cil 0Vne®a časa zasledujemo več 0^ev> od katerih so najpogosteje wenjeni prihranek na energiji, .Uši izkoristek tistega dela de-nega dne, ko je človekova stoter °S* ustvarjalnost največja, lav ^prometnejša obremenitev pr prevoznih sredstev in ize-fj^uje pogojev koriščenja delov-lom - ^asa rned proizvodnim de-j,ln pisarniškim delom. Sq ?nkreten rezultat teh razprav Vp Ze spremenjeni delovni čas l0ya.Ypih organov in mnogih de-sta *u organizacij ter delovnih bjih ■ °sti skupnih služb. Večina Ur0 J vsled dpp Se 3e tudi konec delovnega jUstrezno zamaknil. kateri® tako že precej jasno, v ha li, časovnih okvirih bo veči-tfgovi • Poslovala, tudi delavci v ^tnisr na robno z živili resno bi nnč am° ° ustrezni spremem-^sega delovnega časa. giba]razmišljanja so se na-PrirnprP 0Predelitvi, da bi bila naj-lovpgiUOJša uvedba deljenega de-skim $a časa, z večurnim opoldan- Premorom. Slho uo0?r°Pnej^^ analizi tega pa '•Vijo motovili, da bi s tako odloči-Večino vPPP vrsti prizadeli skoraj i°Gj od delavcev, ker jih pre-loyhe£ra Prebiva izven kraja de-f-k ki r,ri1Tle.st'a. in to v oddaljeno-JaVnegg S°]uje izključno uporabo Prihod Proznega sredstva za * faradi j , oziroma z dela. >a ki bil; e -eneSa delovnega ča-I fpPoslif,.^ Pnsiljeni ostati v. kraju • štorom tVdl med opoldanskim ^Gvho nP’ kar bi pomenilo celoto z doma, kjer pa opraviti se veliko domačih opravil, saj so to povečini žene in matere z otroki. Taka obremenitev bi bila za večino nesprejemljiva in realno bi bilo pričakovati, da bi se jih precejšnje število odločilo za prehe-hanje dela, kar bi bilo za našo dejavnost zelo resen problem. Po drugi strani pa je treba vedeti, da so to delavci, ki so bili takorekoč edini pripravljeni odločiti se za res težak in necenjen poklic trgovca -živilca, v nasprotju z, v mestu živečimi občani, ki so povečini iskali lažje in bolj donosne poklice, predvsem v administraciji in komerciali. Razvrednotenje poklica trgovca - živilca je bil dolgotrajen proces, ki tudi danes še ni prekinjen, kar je najbolj očitno v zvezi z vrednotenjem njegovega dela, saj so tudi povprečni osebni dohodki teh delavcev v primerjavi z delavci v drugih dejavnostih znatno nižji in povsem neustrezni. ' Poleg tega deljeni delovni čas v trgovini ne bi prinesel kakšnih bistvenih učinkov v zvezi z že omenjenimi cilji, ki jih želimo doseči z novim delovnim časom, saj bi v relativno dolgem opoldanskem premoru ne prenehali z dokaj intenzivnim ogrevanjem prodajnih prostorov, v tem času bi bile pod režimom maksimalnega hlajenja tudi vse hladilne napreve, pa tudi sama prekinitev delovnega procesa verjetno ne bi ugodno vplivala na delavčevo storilnost v obdobju po opoldanskem premoru. Vsi našteti ter tudi ne navedeni razlogi so odločili, da se v našem tozdu zavzemamo za neprekinjeni delovni čas, s posebnimi nakupovalnimi dnevi. V neprekinjenem delovnem času bi bile trgovine odprte od vu do 19,30h ali 20h. V tem neprekinjenem delovnem času, z eno izmeno delavcev, bi z obstoječim številom zaposlenih lahko znatno bolje uredili in založili prodajne prostore, istočasno pa bolj kulturno in kvalitetno postregli in tudi informirali občana. Čeprav računamo, da bi novi delovni čas povzročil višek delovne sile za cca 20 - 30% glede na obstoječe stanje, bi ne imel za posledico prenehanje njihovega dela, kajti letna fluktuacija kadrov je še vedno tako močna, da bi v ccg 2 letih, brez sprejemanja novih delavcev, uspeli preiti na število zaposlenih, ki bi zagotavljalo opti- Delovne skupnosti. Za to pa je značilna ugotovitev, da delavci nimajo pretiranih ambicij po formalnih potrditvah strokovnosti, čeprav smo prav to merilo opredelili kot bistven element za oblikovanje osebnega dohodka. Za delavce Delovne skupnosti je izrazitejše pridobivanje znanja s praktičnim delom in izkušnjami. To si upam trditi predvsem za delavce v sektorju za AOP in komerciale. Zato me toliko bolj moti, da je tudi nagrajevanje po delu odvisno od formalno izkazane strokovnosti, ne pa zgolj dejanskega znanja in strokovnosti. Na zadnji seji poslovodnega sveta je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Mercator-Nanosa sprožil razpravo o integracijskih postopkih v sozdu in jih ocenil kot tendenco h kvantiteti, ne pa kvaliteti. Ali menite, da je ta ugotovitev objektivna? Razlog za to vprašanje je v pripravi elaboratov o združitvi, ki se pripravljajo v strokovni službi delovne skupnosti. Ta ocena je nesprejemljiva. Vsi združitveni postopki v sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator so potekali po načelu svobodnega združevanja. Cilj teh postopkov je specializacija in združevanje istovrstnih dejavnosti ter vertikalno povezovanje po dohodkovnih načelih oziroma načelih reprodukcijskih celot - od proizvodnje do prodaje. Povsem enaka načela so vsebovana tudi v elaboratu o združitvi delovne organizacije Nanos v SOZD Mercator (poglavje: smotri pristopa). Lahko rečem, da so ta vprašanja v praksi zadovoljivo rešena z drugimi organizacijami, po mnenju njihovega predsednika pa ta ocena ne velja za Nanos. Menim, da posplošene izjave v ničemer ne prispevajo k objektivnosti ocenjevanja, zato bi bilo bolje skupno ugotoviti vzroke za neureničevanje ciljev ter resnične in objektivne podatke objaviti. Trdim, da od ustanovitve sozda v letu 1977 v združitvenih postopkih niso bile prisotne tendence »lepljenja« delovnih organi- malno organizacijo našega poslovanja. Eventuelni pomisleki glede predvidenega poznega dopoldanskega odpiranja trgovin se bistveno omilijo ob dejstvu, da je tudi čas peke kruha in ostalih tovrstnih izdelkov spremenjen, tako da si občan lahko nabavi te artikle že v popoldanskem času, bolj sveže od jutranjih oziroma dopoldanskih. Nakupovalni dan pa bi omogočil, da bi občan imel poleg sobote, še en dan v tednu na razpolago za nakup blaga, še posebno tistega, ki vedno ne zahteva vsakodnevne nabave. Nakupovalni dnevi bi morali biti za različne dejavnosti (teksil, živila, tehnično blago itd.) ob različnih dnevih, tako da bi vsi zaposleni imeli približno enake možnosti za nakup vsega blaga. Tako razmišljamo mi. Želeli bi shšati tudi mnenja ostalih, vseh r posredno prizadetih, da bi se z o Ločitvijo ne prenaglili, kajti bolj smotrno in gospodarno je odločitev dobro pretehtati in po potrebi tudi odložiti kot pa pohiteti in se napačno odločiti. zacij v SOZD. Vse združitve so prispevale k izboljšanju kvalitete poslovanja, uresničevanju in uvajanju dohodkovnih odnosov, zlasti doseganju stalne rasti deleža tistih prihodkov v celotnem prihodku, katerih vir je medsebojno poslovanje, zagotavljanju sredstev za širjenje materialne osnove dela in hitrejši menjavi s tujino. Ste eden redkih namestnikov generalnega direktorja, ki poleg te zahtevne dolžnosti opravlja tudi dolžnost vodje delovne skupnosti. Opravljanje obeh terja od vas ne samo poslovnost v smislu oblikovanja poslovne politike, temveč tudi izredne organizacijske sposobnosti v smislu izvajanja te politike preko strokovne službe, ki jo vodite. Kako ste kos obema nalogama Ta odgovor bi bil lahko daljši, pa bo kratek. Dve okoliščini sta mi v korist: ena je sama osebnost generalnega direktorja, druga pa moja vzdržljivost, oplemenitena z delovnimi izkušnjami. Svoje čase, ko sem spreminjal poklice mimo svoje volje, sem bil jezen, danes pa ugotavljam, da mi je to koristilo. Priporočal bi slehernemu delavcu, če se mu taka možnost ponuja, da jo izkoristi. Pota so me peljaia od predavatelja tehničnih predmetov na šoli, preko del v računovodstvu, splošnih službah in devizni inšpekciji, kar mi je omogočilo spoznavanje organizacije in tehnike poslovanja. Vse to mi koristi pri sedanjem delu. Vedno se sprašujem, kaj vse moram še narediti za osebni dohodek, ki ga dobim v svoji organizaciji. To vprašanje pogosto zastavljam tudi svojim sodelavcem, pa me nekateri ne razumejo, ker mislijo, da jih »preganjam«. Delal sem v proizvodnih organizacijah in se ne morem znebiti občutka, da delavci v neproizvodni dejavnosti delamo v boljših pogojih in je zato upravičeno pričakovati in zahtevati potrebno disciplino in učinkovitost pri delu. Dolgoletne izkušnje pri vodenju delovne skupnosti so vas gotovo kdaj pripeljale na razmišljanje o drugačnem konceptu delovne skupnosti. Tu ne mislim konkretno ha Mercatorjevo. Kako si zamišljate »idealno« delovno skupnost? V naši delovni skupnosti je 113 izvajalcev del in nalog in jo po vseh kriterijih štejem v srednje veliko delovno skupnost. Delovne skupnosti ne bi ocenjeval po številu zaposlenih, ampak po vsebini dela. Morda bi bilo za naše razmere bolje, če bi imeli več delovnih skupnosti: skupnost za AOP, skupnost za izvajanje skupne poslovne pohtike in delovno skupnost za splošne posle. Ker pa je delovna skupnost popolnoma izenačena s temeljno organizacijo -zanjo veljajo povsem enaka načela za delovanje delegatskega sistema in družbenopohtičnega dela, bi taka organiziranost delovne skupnosti pomenila le povečevanje stroškov. Tudi proti tako organizirani delovni skupnosti so argumenti, kar pomeni, da idealne organiziranosti delovne skupnosti ni. Če imam pred očmi organiziranost naše SOZD, menim, da sedanja organiziranost delovne skupnosti ustreza. Tudi v dopoldanskem času imamo radi trgovine: deset dek salame, pa eno žemljo ... - foto: Kancijan Hvastija MERCATOR 35 let delovne organizacije Mercator / Sadje zelenjava Delovna organizacija Sadje zelenjava je bila z odločbo Mestnega ljudskega odbora ustanovljena 1. avgusta 1947. Registrirana je bila kot »trgovsko podjetje Mestnega ljudskega odbora za odkup in prodajo na debelo in drobno vseh vrst sadja, zelenjave in deželnih izdelkov« - »Sadje zelenjava«, Ljubljana. Svojo dejavnost je opravljala v najetih poslovnih prostorih na Pogačarjevem trgu (v prostorih, kjer sta danes delikatesa in bife), del pisarniških prostorov pa je imela v najemu v semenišču. Prvi delovni kolektiv je štel 110 članov. V prvem obdobju delovanja je delovna organizacija opravljala prevoz z nekaj pari kon - med 10 in 12 jih je bilo - ter prav toliko voz. Tovrsten transport se je obdržal skoraj 10 let, saj je bila konjska vprega nadomeščena s prvimi tovornjaki v letu 1957. Dejavnost delovne organizacije je bila pisana. Tako beležimo v dokumentih iz leta 1948 tudi odprtje dveh poslovalnic za prodajo rib, v kasnejšem obdobju pa še prodajo semen in drugih artiklov za prodajo vrtičkarjem in poljedelcem. Delovna organizacija je imela takrat tudi 28 poslovalnic po vsej Ljubljani. Zanimivo jih je primerjati s sedanjimi poslovalnicami. Med tistimi, ki so še danes v sklopu delovne organizacije, so bile že tedanje razmere in obseg poslovanja. Tudi prevozna storitev je bila izboljšana z nakupom prvih tovornjakov, ki so nadomestili konjsko vprego. Vrsto prevozov v ožjem središču mesta, med skladišči in posameznimi poslovalnicami, pa so opravljali s priročnimi vozički. V tem času se je podjetju (tak izraz se je v tistem času uporabljal za delovno organizacijo) pridružilo še nekaj manjših grosističnih in detajlističnih podjetij, kot sta »Kmetijski pridelki« in »Povrtnina«. S to pripojitvijo se je zlasti okrepila maloprodajna mreža. Z nadaljnjo spojitvijo delovne organizacije Sadje zelenjava leta sestavljeno organizacijo združenega dela Mercator. Izredno visoka udeležba in uspešen izid referenduma sta bila odraz razpoloženja in zavesti delavcev, da želijo združiti svoje delo in sredstva v okviru SOZD Mercator, s katerim je bilo tudi prejšnje sodelovanje uspešno. Posebnega pomena je samoupravni sporazum o trajnem poslovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnimi organizacijami in trgovskimi organizacija- mi združenega dela SOZD Mercator, katerega cilj je optimalni razvoj in izkoriščanje proizvodnih in trgovskih zmogljivosti, večja poslovna učinkovitost, skupno načrtovanje razvoja proizvodnje in blagovnega prometa, enakopravna delitev skupnega prihodka ter združevanje in namenska uporaba sredstev. O vlakih Različna poročila v številkah pogosto' bralcu ne dočarajo pomembnosti in predstave kakih podatkov ali primerjav; pose-* bej ne tistemu bralcu, ki se z delom, ki ga skušajo številčni podatki ponazoriti, ne ukvarja. Podatek iz pregleda 35 let dela delovne organizacije Mercator-Sadje zelenjava bi bilo mogoče prikazati tudi drugače: s prodanim blagom iz leta 1952 bi lahko sestavili vlakovno kompozicijo, ki bi bila dolga od Ljubljane do Brezovice. S prodanim blagom iz lanskega leta pa bi bil ta vlak dolg 54 km ali skoraj do Postojne. od samega začetka v okviru Sadje zelenjava prodajalne na Rimski 5, v Gradišču 7, Pasaži Nebotičnika in Celovški 61. Skladiščni prostori so bili dokaj razmetani po vsej Ljubljani, in to na Pogačarjevem trgu 2 (tu so tudi bile deloma upravne pisarne), v Kresiji 2, na Taboru, v Javnih skladiščih in na Povšetovi ulici. Delovna organizacija Sadje zelenjava je bila ena prvih, v kateri je zaživelo delavsko samoupravljanje. Iz zapisnika prvega zasedanja delavskega sveta, z dne 12. septembra 1950, ki je v arhivu delovne organizacije, je razvidno, da je tega dne bil izvoljen in prvič zasedal prvi delavski svet. Delavski svet je prevzel v upravljanje od ravnatelja podjetja celotno dejavnost. Pa še to - prvi predsednik delavskega sveta je bil Franc Žnidar, katerega smo v našem časopisu predstavili ob 30-letnici delavskega samoupravljanja. Poglejmo, kakšni so bili delovni pogoji v začetkih delovanja Sadja zelenjave. Hladilnic in skladišča za embalažo ni bilo. Vsa embalaža je bila zložena kar na prostem in tako izpostavljena vsem vremenskim neugodnostim, pa tudi kak dolgoprstnež si je kdaj pa kdaj postregel s potrebnimi rekviziti za €3 kurjavo ali lastno zelenjavo. Prav zaradi tega se je kolektiv odločil, da čimprej zavaruje imovino. Kljub nizki akumulativnosti, ki je značilna za celotno obdobje poslovanja naše organizacije, je bilo ob prizadevanju vseh članov kolektiva zgrajeno na površini 1200 m2 na Povšetovi cesti sodobno skladišče za skladiščenje, pranje in popravilo sadne embalaže. Z razširitvijo poslovanja se je že takrat vse bolj kazalo pomanjkanja poslovnih prostorov in hitrejšega in boljšega transporta blaga. Hitro pokvarljivo blago, kot sta sadje in zelenjava, je vsled neprimernih skladiščnih in prodajnih prostorov ter počasnega transporta hitreje propadalo, zato so bila vsa prizadevanja kolektiva usmerjena k iskanju novih, večjih in funkcionalnih poslovnih prostorov. Delna rešitev je prišla z izselitvijo gasilske brigade iz prostorov Mestnega doma. Tako je delovna organizacija dobila v najem te prostore, ki jih je s primemo preureditvijo usposobila za 1964 s podjetjem Trgohlad so bile podane možnosti za hitrejši razvoj delovne organizacije na sodobnih principih poslovanja, posebej še, ker je s preselitvijo na Poljansko e 46/a nastala možnost velikega povečanja prodaje: sedaj je na razpolago moderno urejeno blagovno skladišče, razširjen avtopark, embalažno skladišče pa že vrsto let uspešno deluje. Delovna organiza- @3 cija uporablja te prostore še danes. V procesu uresničevanja ustave in zakona o združenem delu so se delavci delovne organizacije dne 26. 11. 1976 odločili za združitev v Prav je, da spregovorimo tudi o delovni organizaciji Mercator-Sadje zelenjava danes, po prehojeni 35-letni poti. Danes v delovni organizaciji združujejo delo 400 de-lavoov/. Poleg centralnega blagovnega skladišča sta v sklopu delovne organizacije še embalažno skladišče in maloprodaja. Maloprodajno mrežo sestavlja ena diskont-tr-govina, ena samopostrežna trgovina, 33 klasičnih trogovin širom Ljubljane, 4 kioski in 6 stojnic. V dokumentaciji izpred trideset in več let je zanimiv podatek o prodanih količinah v primerjavi s sedanjimi. Leta 1952 je bilo, denimo, prodanih 8.882 ton različnega sadja in zelenjave, v lanskem letu pa 27.315 ton, od tega 2.954 ton pakiranega blaga. Pri tem je potrebno dodati, da je bila v zadnjih letih formirana tudi pakirnica, ki pakira sadje in zelenjavo za samopostrežno prodajo v Mercatorju. Dodajmo še nekaj statističnih podatkov za ilustracijo: delovna organizacija razpolaga z 12.835 m2 lastnih skladišč, hladilnic, zorilnice ter pakirnice in predelave blaga. Kapaciteta skladišč je 9.000 ton, hladilnic pa 1.700 ton, od tega 1.200 ton s kontrolirano atmosfero. Prevoze opravljamo s 24 tovornjaki, pogosto se poslužujemo tudi zasebnih avtoprevoznikov, predvsem zaradi zagotovitve hitrejše dostave blaga. 35 let je dolga, pa tudi kratka doba za razvoj ene izmed Mercatorjevih družin, ki opravlja dejavnost s sadjem in zelenjavo. Posebej je treba dodati, da v sedanjem težjem gospodarskem položaju stojijo pred delavci in samoupravnimi organi delovne organizacije precejšnje stabilizacijske naloge. O tem pa kdaj drugič, saj je namen članka v skopih orisih ponazoriti pot delovne organizacije v njenem razvoju. • tn MoriMv, n. tub. o. Mercator / Sadje zelenjava vetetržnica s kmetijskimi pridelki p.o. — 61000 Ljubljana. Poljanska c. 46/a — Telefon: n.c. 310 744. 310 753, gl. direktor 317 346, komercialni direktor 314 769, finančni direktor 325 247. sekretar 310 357, nabavni odd. 311 384, 311 572, 314 739, prodajni odd. 316 185, 317 249, 317 564, gl. skladišče 325 106’ embalažno skladišče 313 735. avtopark 315 996 —Teiex: yu 31-316 —P.p. 21 — Tek. r. 50103-601-23014 r Zveza komunistov in sindikalna^ organizacija v M-Sadju zelenjavi Trenutni problemi, ki tarejo naše gospodarstvo, za člane osnovne organizacije zveze komunistov in prav tako člane izvršilnega odbora sindikalne organizacije niso novi. Dejavnost delovne organizacije Mercator-Sadje zelenjava je vezana na razpoložljivo sveže sadje in zelenjavo, proizvedeno doma v Jugoslaviji, deloma pa tudi na uvoženo južno sadje (predvsem limone, pomaranče, grenivke, banane ipd). Že v začetkih stablizacijske naravnanosti - pred približno dvema letoma - in zmanjševanja uvoza so bili ti artikli na začetku vseh spiskov za zmanjšanje uvoza. Na kratko rečeno, komunisti so na ta trenutna dogajanja že bili pripravljeni. Prav zaradi navedenega so programske aktivnosti tako komunistov kot sindikalne organizacije usmerjene k prilagajanju dela in dejavnosti novim pogojem. Prav na zadnjem sestanku osnovne organizacije zveze komunistov v delovni organizaciji M-Sadje zelenjava so se odločili in sprejeli vrsto konkretnih zadolžitev posameznih članov pri budnem spremljanju izvajanja stabilizacijskih ukrepanj, tako na splošno kot konkretno, na delovnih mestih. Niso pozabili niti na nadaljnje usposabljanje tako članov zveze komunistov kot tudi tistih, katerih delo je vezano na specifična in pomembna delovna opravila. Izhajajoč iz načela, da le »usposabljanje in izobraževanje lahko vodita k boljšemu delu in znanju«, so v naslednjem delovnem obdobju planirani različni tečaji in predavanja s tematiko s področij varstva pri delu, higienskega minimuma, družbeno političnega usposabljanja; poseben poudarek pa bo tudi na izobraževanju akterjev družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora. Komunisti so menili, da je potrebno aktivno sodelovati pri delovanju delegatskega sistema, ki je le ponekod uspešno zaživel. Komunisti, člani splošnih delegacij in delegacij samoupravnih interesnih skupnosti so dobili nalogo z aktivnim delom še izboljšati dejavnost delegacij. Že na eni prejšnjih sej so člani OO ZK obravnavali delo družbeno političnih organizacij v okviru delovne organizacije. Ugotovili so, da je posebej delo osnovne organizacije sindikata na zavidljivem nivoju, kaj takega pa ni bilo moč reči za delo mladinske organizacije. Mladinci, člani zveze komunistov, so dobili nalogo, da oživijo delo te organizacije. Kako jim je uspelo, je zapisano v posebnem članku ob predstavitvi delovanja delovne organizacije in proslavi 35-letnice obstoja. Iz vrste nalog, ki so si jih zastavili člani OOZK, je posebno mesto zavzelo vprašanje povečanja članstva v zvezi komunistov. Trenutni statistični pogled na število zaposlenih in člane v organizaciji, pokaže, da je le 5% zaposlenih članov zveze komunistov. Gotovo premalo, so si bili enotni. Uspešno delo, volja do družbenopolitičnega udejstvovanja, povečana angažiranost v teh novih in zagotovo, težjih delovnih razmerah naj bodo kriteriji vključevanja predvsem mlajših delavcev v zvezo komunistov. Z uspešnim delom bo tudi mladinska organizacija lahko sodelovala pri predlogih za sprejem v organizacijo. Ob razmišljanjih članov ZK lahko ugotovimo, da so tudi člani izvršilnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov razmišljali dokaj podobno. Posebej še, ker so istočasno obravnavali tudi dokumente kongresa sindikalne organizacije v Sloveniji in zveznega kongresa, ki sta sovpadala z aktivnostmi v osnovni organizaciji. Tudi vodstvo sindikalne organizacije se je zavzelo za zavzeto aktivnost; ob zadnjih ukrepih s posebnim poudarkom na socialni varnosti delovnega človeka. Zavedati se moramo, da z vsemi ukrepi in stabilizacijskim obnašanjem lahko našo izredno negativno zunanje trgovinsko bilanco popravimo vendar moramo skrbeti, da to ne bo samo na rovaš delovnega človeka. Zagotovo bi bilo to napačno. Za- vedamo se da bosta osebni standard občanov v prihodnjem obdobju, pa tudi njihova kupna moč padla. Vse to bo vplivalo tudi na finančni rezultat delovne organizacije. Sindikalisti se zavedajo, da bo v marsikateri situaciji potrebno stisniti pas in se marsičemu odreči. Pri tem so menili, da že prl proslavljanju tako redkega jubileja, kot je 35 let delovanja delovne organizacije, lahko pokažemo stabilizacijske tendence. Prav zaradi tega ne bo drage masovne prireditve z velikimi stroški, temveč skromna slavnostna seja delavskega sveta, ki jo bodo izkoristil še za podelitev priznanj vsem, ^ letos praznujejo jubilej 10,20 ali 30 let dela v delovni organizaciji' Marsikatero prireditev ozirorna akcijo bo v prihodnjem obdobju potrebno dati pod povečevalno steklo stabilizacije in varčevanja> vendar so se člani izvršilnega odbora odločili, da praznovanje Dedka Mraza in obdaritev otrok delavcev ne sme pasti v te okvire, nj prav je tako. Menili so, da so otroc vse preveč prizadeti z vrsto nov£. ukrepov (drugačen delovni čas, k bodo- starši še manj z otroki) te^ jim tistega, kar jim lahko vsaj taki obliki nudimo, ne smemo o tegniti. Se bi bilo mogoče pisati o de|^ osnovnih organizacij zveze korri, nistov in sindikalne organizaVL vendar naj bi bil ta kratek zalL samo rezime zadnjih prizadevaj j kot prispevek k proslavi SS-letoj j in predvsem kot temelj za navjji? nji razvoj delovne organiza , Mercator-Sadje zelenjava. Posnetek nove zgradbe Mercator-Sadja zelenjave na Poljanski, narejen v začetku 60-tih (loto arhiv). Jubilanti Navada je, da vsako leto organi samoupravljanja podelijo priznanja in primerna darila vsem tistim, ki jim to leto Pomeni jubilejno pri delu v delovni organizaciji Mercator-Sa-dje zelenjava. Letošnja podelitev tako sovpada s slavnostno sejo delavskega sveta ob 35-letnici delovne organizacije. Jubilej proslavljajo naslednji delavci: 10 let: Peter Anzelc, Marija Bilandžič, Zlata Boš-ajak, Mihaela Golob, Herberta Ivančič, Stane Ka-h»in, Silva Kovačič, Viki Krek, Tatjana Predalič, Marija Strimčijik, Irena Svoljšak, Dragica Škreblin, Angelca Štembal in Franc Zupec. . 20 let: Miha Berdajs, Ma-Oca Berlic, Franc Dolinšek, Matjana Janc, Martina Ka-}*n, Ivan Marter, Ana Pe-^olj, Ana Piškur, Ana Se-v^r Majda Smrtnik, Dragiča Soštarko, Marinka Šum-Jak, Alojz Tomplak, Branko Zadravec in Marija Žlo- . .J^sebna zanimivost je ju »a e^v dveh delavcev, k nružujeta delo že 30 let. Ju 1antom, ki so člani kolek iiva več kot 30 let (Fani Ri <5 ®r> Luka Draže in Fram o , ’ *-'UKa uraze m p ran d sta se tako letos pr C2FUi^;I?0raMuleiinMi pčič. ubilantom bo izrekel s. lZnanje delavski svet na u Yb°stnem zasedanju, mi 23 ta ^bKej iskreno gradivo za strani 4 in Pr»pravil član jjredniškega odbora T«r/co Vaupotič, dela- »2ve M-Saj, Naprav vseeno, ampak v služ-It^Jdonda ne bom rekla sodelav-0 ~’ bomo silvestrovali doma. kž)k°Za! Kar predstavljala sem si, hote Se bodo bleščale oči. In ta f?;ko bom za sabo zaprla vra-diav. škodoželjni vzdihi, priki-»Ja aT}ie z glavami in vsevedni: 0eo’ la’ vsak pride enkrat na ko-Iz"* tudj kniti se pa takemu priznanju ne da. bi erP°m Pustila, sem sklenila, da zasačile nepripravljeno! °bramba je napad! vela r?sta Pa vidva letos preži-^olegiJ^Nišo noč,« sem pobarala ^ /e stres^a z glavo in zaviha-bric]jjv^°’ da bi delovala bolj pre- i ^bravfr Srn° sklenili, da bomo I, a- silvestrovanje kar do- gli r>rji~eta do sedaj smo prazno-i „ n°vega leta v hotelu ’ ane' ^nnpak je bilo na nivo-Lansko leto pa, živ obup, ti rečem! Menu tak, da me je bilo sram pred prijatelji, kijih vsako leto povabiva! Pa dolgočasno! Niso več tisti časi! Vse izgublja na ugledu! En hotel Krokodil v Ljubljani, lepo te prosim, ne bi si smeli privoščiti kaj takega! Se vidi, da je šel prejšnji šef kuhinje stran...!« Modro sem zamolčala, da sploh ne vem, kdo je bil prejšnji šef kuhinje, še manj, da je šel stran. Če človek obiskuje take hotele, že mora vedeti, kdo bedi nad pripravo specialitet za boljše goste (po večerji se prikaže za mizo v sveže zlikani kapi, smehlja se, ko povprašuje, kako so bili gospe in gospodje zadovoljni z večerjo, ne diši po golažu kot vsi ostali kuharji, temveč po dragoceni vodici za po britju, ampal^ to začutiš šele, ko se skloni in ti bolj na uho zašepeta kaj duhovitega - vse mora biti diskretno). Da pa gospa A ne bi uganila mojih strateških nakan, sem ji vneto pritrdila in ji zagotovila, da se z njo popolnoma strinjam, da tudi sama razmišljam nekaj podobnega. Sodelavko B sem napadla še isto dopoldne (prepričana sem, da bi drugače ona mene). »Mi smo pa vsa leta hodili na molje. Saj veš, vikend imamo doli. Ampak tele vremenske razmere letos! Ljubi bog, vse spolzko (tička, takoj mi je bilo jasno, kje jo spodnaša!), zamotano! Še prišli ne bi do tja! Ni, da bi človek reskiral! Bom verjetno kar domov povabila mojo družbo.« Vem, da je »njena družba« na zelo visokih nogah, zato ni pozabila omeniti, da bo tudi letos z njo pričakala novo leto. Kar pa zadeva slabe ceste in ostale vremenske strahote, mi je prišlo na um, da sem tudi sama doma predlagala nekaj podobnega. V dolenjskih gričih imamo nekaj, kar v družbi imenujem vikend (podedovano in predelano). Pa je rekel soprog, da že ne bo zapravljal petsto jurjev za olje, da bo segrel tisto ledenico za eno noč, četudi novoletno. Pa še kdo bi se zraven narisal, v tako družbo pa sodijo biftki, teletina, radič in ostale dragocenosti. Za tisto bombonjero, ki jo dobiš od znancev - hvala lepa! Kar verjeti nisem mogla, da nisem osamljena v neskladju prednovoletnih hotenj in možnosti! Gospa C je v našem tozdu znana kot ena tistih, ki popolnoma obvladajo družabnostno umetnost (in si to lahko tudi privoščijo). Franček iz Kopra javlja Halo Beograd, mi prihajamo! Vsakoletni sejem Mode, letos je to bila Moda 1982, je posnetek sejmov Munchna, Pariza, Milana, Stuttgarta. Ta sejem je za nas Jugoslovane najbolj dosegljiv in seveda tudi najbolj zanimiv. Tudi naša DO NANOS je poslala strokovne sodelavce na ogled sejma. Ne zamerite mi, sodelujoči pri tem sejmu, da bom spet obračal jezik, o dobrem ali slabem. Že sam začetek oziroma organizacija sejma sta bila, po domače povedano, pokakcana. Beseda, pokakcano, pride iz besede zaloge, smrdeti. Dogovarjali smo se in dogovarjali, in končno smo se tudi na podlagi direktive dogovorili. Dogovor je bil, tovariši gremo, ampak organizirano. Organizacijo je prevzel nek »bizgec«, kateremu je bila organizacija bolj laška beseda. Že sam odhod je bil neorganiziran. Štiri dni pred odhodom se ni prav vedelo, kdo gre z vlakom, kdo z avionom, kje se bo spalo. Kljub zagotovilom, da je vse v redu, smo izvedeli komaj 5 ur pred uporabo sobe za naslov hotela, kje pa se hotel nahaja, mi je prijazen taksist proti odškodnini 160 din pokazal. Iz sosednjih republik Veliko presenečenje zjutraj -vsak plača račun sam. Aviatičarji so imeli 5 ur zamude, železničarji pa pol ure. Prevoz na sejem je bil poglavje zase. Taksisti v Beogradu so kot ljudožerci; če imaš srečo, te oskubi manj, pa še vedno dovolj. O samem ogledu sejma, mislim organiziranem ogledu sejma, niti govora. Po sejmu smo hodili, kakor smo se pač znašli. Pogrešal sem začetnega razgovora in smernic o delu na sejmu, pa tudi nikakršnega zaključka ni bilo. Organizacijo takšnih strokovnih sejmov naj drugič prevzame »pravi bizgec«. Kritik o organiziranosti dovolj. Beograd Moda 1982 je prikaz oziroma posnetek evropskih sej- Nisem si mogla kaj, da je ne bi vprašala, koliko so jo prizadele stabilizacijske omejitve. Seveda, malce zavito. »Meni je bilo pa lansko leto vsega čez glavo!« Kar lasje so se ji naježili, da bi bila videti bolj ogorčena. »Deset let že hodimo za Novo leto smučat v Collina di Santa Lucija seduta fra le candele acese. Saj veš, monden kraj, ni ravno poceni, ampak smo rekli, Silvestrovo je samo enkrat v letu! Lani pa -taka muzika, ja, saj ni bilo za plesat! Neke italijanske polke, pa valčki, kot za kake kmete! Smo se pritožili, pa rkaj češ, noč je bila uničena. Hotelir seje opravičeval, častil, toda ko te mine, te mine! Verjetno bom kar doma pripravila kako pompozno stvar!« Kurir Nande je prisopihal v sobo z ogromno škatlo nekakih rokovnikov. »Kam pa vi, Nande, letos za Silvestrovo?« Nič hudobno ga nisem vprašala, čisto iz radovednosti. »Kam le, kam! Doma bomo, kot vsa leta! Kje imamo pa denar, da bi okoli hodili! Kak liter boljšega bomo kupili pa kaj imenitnega za pod zob.« »Ja, ja, letos bo bolj tesno vse skupaj, mi bomo tudi kar doma,« sem mu priznala. In nekaj toplega in prijetnega se mi je razlezlo po zavesti. Spoznanje, ki meje čisto prevzelo. Prihaja trenutek, ko bomo dokončno obračunali z najbolj trdovratnimi ostanki socialnih razlik. Plod dolgoletnih prizadevanj zori! Živeli bomo po geslu: »Vsi imamo enako!«. Na koncu to geslo sicer dobiva kratek količinski prislov »malo«, ampak to je malenkost v primerjavi z veličino zgodovinskega trenutka. Silna je tale stabilizacija, pa recite, če ni? mov, Bologne, Munchna, torej v našem žargonu rečeno, »delux«. Zato pa moramo še bolj paziti, da je takšen ogled sejma res načrtovan, in ne da pač gremo, da si ga ogledamo. Kje so bili naši referenti, s katerimi bi se dogovorili o tem ali onem? Sejem letos je bil dosti revnejši od svojih prednikov. Že sama zasedba je bila 30%. Razstavljeno blago je bilo dobesedno samo razstavljeno. Edino blago, katero je bilo v zadostnih količinah pripravljeno, so bile travarice, sli-vovica, sremska kobasica in za -čuda, tudi kafica. O poslovnih razgovorih pa skoraj domala nič. Videčemo; trenutno nema, ali biče, živi bili pa videli! Še najbolj so bili odkriti Slovenci: Vidimo se v Sloveniji! Pa še res je. Kaj pa modni utrinki? Mladi bi rekli, »vse živo«. Konfekcija je zelo napredovala, tako da se lahko primerja s svetovno modo. Ravno tako so bile na višku modne revije. Istočasno s sejmom živi tudi Beograd - natakarji, taksisti, seveda vsak po svojem sistemu. Prvi dan mi je natakar zaračunal za pleskavico 110 dinarjev, drugi dan pa že 130 din. Isti prevoz s taksijem prvi dan 160 din, drugi dan 190 din s pripombo: »Ali molim, bez računa«. Izkoristil sem tudi priložnost, da si ogledam ponos Beograda, Beogradžanko; to je blagovnica na sedem »Štokov«. V tej blagovnici je na kup zmetano prodajno blago brez smisla in pravega reda. Isto pa lahko trdim tudi za blagovnico Mercator, ki je bila leta nazaj ponos firme. Za letos lahko celo trdim, da je prekosila, v negativnem smislu, celo Beogradžanko. Polni dobrih in slabih vtisov smo se zopet organizirano vrnili proti domu. Moj zaključek, obisk sejmov je vedno zelo koristen, če je še tako slabo. Kje so tiste stezice Bencin smo omejili, bon-bončke razdelili, ne bomo se vozili, gori-doli in nazaj, Janez k Micki kot nekdaj. Ža prazen nič, tja gor na Vič. brez zveze v goste, tja v Moste, vsak teden v Lašče, tja do tašče, po zelje, repo in ocvirke, bile brez mej so naše AVTO dirke. Zdaj vse minulo je... V garaži avto bo zakljenjen stal, se vsak od nas bo peš podal, tja v Moste v goste in v Polje zapelje INTEGRAL te rade volje. Izboljšal se bo zrak v Ljubljani, saj bomo pešci vsi krajani, bo varnejši prehod in prazna cesta, saj smo postavili stvari na prava mesta! Peter Sep M-Velepreskrba TOZD Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana Cankarjev dom Koledar prireditev za Četrtek, 2. decembra, ob 19. uri. Okrogla dvorana. Vstopnice 35 din. Mladi mladim. Koncert prirejata Glasbena mladina Ljubljane in Slovenije ter Cankarjev dom. Natopili bodo kitarist Andrej Grafenauer in flavtist Cveto Kobal ob spremljavi pianistke Vlaste Doležal-Rus. Program: J. S. Bach, Castelnuo-vo-Tedesco, Strajnar, Kumar, Martinu. Četrtek, 2. decembra, ob 19.30. Srednja dvorana Vstopnice 80 din. Ivan Cankar: Jakob Ruda. Amatersko gledališče Tone Čufar, Jesenice. Režija: Vesna Arhar. Jakob Ruda je značilno delo slovenske dramatike. Poetična igra simbolističnega in novoromantičnega sloga. Čeprav je Jakob Ruda manj igrana Cankarjeva drama, še ne pomeni, da je manj znana. Zato je predstava Amaterskega gledališča Tone Čufar drzen spopad s Cankarjevim besedilom. Pripravljeni smo organizirati zaključeno predstavo v popoldanskem času. Petek, 3. decembra, ob 19.30 . Srednja dvorana. Vstopnice 100, 120 din. Ivan Cankar: Hiša Marije pomočnice. Narodno pozorište, Beograd. Dramatizacija: Albert Kos. Režija: Borislav Grigorovič. Na ljubljanski televiziji so pred leti posneli Cankarjevo delo Hiša Marije pomočnice. Tokrat pa gostje iz Beograda to občutljivo izpoved o hrepenenju in sanjah v senci bolezni in smrti prikazujejo kot gledališko priredbo. Sobota, 4. decembra, ob 10. uri. Mala dvorana. Vstopnice 40 din. Otroška matineja - Milan Dekleva: Magnetni deček. Slovensko ljudsko gledališče Celje. Pesnik Milan Dekleva je tokrat napisal svojevrstno igro za gledališki oder, ki so jo otroci že ob branju navdušeno sprejeli. Novo igro, igrivo poetično, humorno, fantazijsko razkošno in situacijsko bogato bodo razumeli otroci prav vseh starosti. Sobota, 4. decembra, ob 15. uri. Velika dvorana. RTV Ljubljana in Glasbena mladina Slovenije prirejata Kviz na temo »Barok v glasbi«. Zaljučena javna televizijska oddaja. Ponedeljek, 6. decembra. Nova Gorica. Koncert za pplesalca in tolkala. Gostovanje v Novi Gorici (Vojko Vidmar, Studio za tolkala). Predstava je nastala februarja 1982 v produkciji Cankarjevega doma. Od 6. do 9. decembra, ob 18. in 20. uri. Mala dvorana. Vstopnice 40 din. Za vse projekcije: 250 din. Teden sovjetskega filma. Odprite okna režiserja Devi Abašidzeja, Noč je bila kratka režiserja Mihai-la Belikova, Portret umetikove žene režiserke Aleksandre Pankra-tove, Zasebno življenje režiserja Julija Rajzmana, Ljubica mehanika Gavrilova režiserja Pjotra To-dorovskega, Pred zaprtimi vrati režiserja Rasirha Odžagova, Neposredna naslednica režiserja Sergeja Golovjeva, Glas režiserja Ilije Averbaha. i Film za Teden sovjetskega filma v Ljubljani sta izbrala Milan Lindič, urednik filmskega programa pri Kinematografih Ljubljana in filmski publicist Viktor Konjar s sodelovanjem Sovexportfilma iz Moskve in predstavništvom So-vexportfilma iz Beograda. Ponedeljek, 6. dec. ob 19.30 Velika dvorana. Vstopnice 80, 100 din. Ljubljanski oktet, jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja Ljubljanski oktet je tretji celovečerni koncert sestavil iz narodnih in umetnih pesmi, ki jih je prepeval od jeseni 1972 do danes. S tem in z izidom nove velike plošče želi proslaviti 10-letnico delovanja. Torek, 7. dec. ob 19.30 Velika dvorana. Vstopnice 120, 150, 170, 200 din - Starš of Faith -večer črnskih duhovnih pesmi Med izvajalci, ki imajo tradicijo v izvajanju črnskih duhovnih pesmi (gospel, spiritual), ima eno vodilnih mest zasedba Starš of Faith iz Philadelphije. Sestavlja jo pet pevk: Frances Steadman, Mattie Harper, Kitty Parham, Esther Ford, Sedie Keys, ki jih na klavirju spremlja Reginald Carter. V dolgoletni karieri so izbrusili svoj slog, zaradi katerega jih cenijo po vsem svetu. Od leta 1958, ko so se pevke v Philadelphiji zbrale v skupino Starš of Faith, so že dvajsetkrat prepotovale Evropo in nastopile na vrsti pomembnih festivalov in velikih koncertnih odrih. Obiskale so tudi že Južno Ameriko in Afriko. Njihov spored sestavljajo skrbno izbrane znane in manj znane črnske duhovne pesmi. Velika dvorana Cankarjevega doma bo tokrat prvič predstavila pristno ljudsko glasbo, ki so jo izvajalke razvile do zavidljive ravni. Sreda, 8. dec. ob 19.30 Srednja dvorana. Vstopnice 120 din. Večer ljudskih plesov in pesmi. Letni koncert akademske folklorne skupine France Marolt. Priljubljena folklorna skupina bo predstavila plese in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Četrtek, 9. dec. ob 19.30 Srednja dvorana. Vstopnice 120 din. Večer ljudskih plesov in pesmi. Letni koncert akademske folklorne skupine France Marolt. Priljubljena folklorna skupina bo predstavila plese in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti. Četrtek, 9. dec. ob 19.30 Srednja dvorana. Vstopnice 100 din. Begnagrad - celovečerni koncert ansambla. Poznavalcem slovenskega prizorišča popularne glasbe je ime Begnagrad znano že več let, drugim pa vsaj bežno že zaradi nenavadnega imena. Tudi glasba, s katero se je ansambel predstavil pred skoraj petimi leti, je bila nekaj posebnega. V zasedbi prevladujeta harmonika in klarinet. Navdih za glasbeno izražanje črpa iz slovenskega melosa. Izvajalsko težijo k jazzu in improvizirani glasbi, ki jo izpričujejo sedaj v novi zasedbi. Se vedno pa sta ključna izvajalca klarinetist Bogo Peč-nikar in harmonikar Bratko Bibič. Ansambel je posnel prvo veliko ploščo, ki bo decembra na policah prodajaln. Album je pripravila Produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana. Sobota, 11. dec. ob 10. uri Mala dvorana. Vstopnice 40 din. Otroška matineja - sovjetske risanke za otroke. Sobota, 11. dec. ob 19.30 Srednja dvorana. Vstopnice dobite tudi v prosti prodaji. 2. koncert zborovskega abonmaja: pevski zbor .AKUD »Branko Krsma-novič« iz Beograda. Dirigent Darinka Matič Ponedeljek, 13. dec. ob 15. uri Srednja dvorana. Vstopnice 50 din, Isidor Štok: Božanska komedija Satira o stvarjenju sveta, o božji in zemeljski hierarhiji, o moči in nemoči, o oblastništvu, spletkah, računarstvu, zavisti in škodoželjnosti. Ena od iger velikih in malih bogov, malih in velikih prisklednikov. Likovni delež in režija je prispeval Zlatko Bourek, gost iz Zagreba. Prevod: Milan Jesih. Glasba: Bojan Adamič. Nastopajo: Laci Cigoj, Božo Vovk, Iztok Jereb, Nadja Vidmar, Lučka Brolc, Bojan Maroševič, Alja Tkačev, Peter Dougan, Breda Hrovatin, Sonja Kononenko, Jernej Slapernik. Zaradi izrednega zanimanja za božansko komedijo vam sporočamo termine predstav v Cankarjevem domu tudi za januar 1983. Pripravljamo organizirane zaključene predstave po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 17. jan. 1983 - popoldan Torek, 18. jan. 1983 - dopoldan in popoldan Sreda, 19. jan. 1983 - dopoldan Vabimo vas, da. si zaključeno predstavo čimpreje rezervirate. DNEVI AVSTRIJSKE KULTURE OD 12. DO 22. DECEMBRA Z avstrijskimi kulturnimi dnevi (kot zaključenim dogodkom) se v Sloveniji srečujemo prvič. Svečano bi radi poudarili dan odkritja spominske plošče Gustavu Mahlerju, ki je glasbeno pot začel v Ljubljani, in Hugu Wolfu, znanemu avstrijskemu skladatelju, ki je bil rojen na slovenskih tleh. december Sicer pa bomo v teh dneh predstavili avstrijsko kulturno ustvarjalnost in poustvarjalnost v glasbi, literaturi, filmu, video-umetnosti, t od baroka do danes. Nedelja, 12. dec. ob 10.00 Veža Slovenske filharmonije Odkritje spominske plošče skladatelju Gustavu Mahlerju ob 11.00 Mala dvorana Slovenske filharmonije. Vstop prost Matinejski koncert skladb Gustava Mahlerja in Huga Wolfa Sodelujejo: Marjana Lipovšek, mezzosopran; Alfred Burgstaller, bas; Marjan Lipovšek, klavir in trio ob 19.00 I. preddverje; Vstop prost Otvoritev fotodokumentacij ske razstave ob 250-letnici rojstva skladatelja Josepha Haydna ob 19.30 Mala dvorana; Vstop prost Koncert skladb J. Haydna v izvedbi ansambla Collegium mu-sicum iz Zagreba Ponedeljek, 13. dec. ob 18.00 Novinarsko središče Otvoritev razstave knjig slovenskih avtorjev iz avstrijske Koroške ob 19.00 Sejna dvorana I Pogovor na temo: Sedanji položaj slovenske književnosti na avstrijskem Koroškem; literarni večer sodelujočih avtorjev Sreda, 15. dec, ob 19.00 Mala dvorana; Vstopnice 40 din Nevidni nasprotnik; (Unsicht-bare gegner) projekcija filma režiserke Valie Export Četrtek, 16. dec. ob 19.00 Mala dvorana; vstopnice 40 din Človekoljubne žene (Menschen-frauen) projekcija filma režiserke Valie Export Petek, 17. dec. ob 19.00 Novinarsko središče Richard Kriesche (Graz); Video art„ demonstracija sodobnih Sreda, 15. dec. ob 19.30 Velika dvorana Vstopnice 100, 120, 150 in 170 din, dobite jih tudi v prosti prodaji 3. Koncertni večer simfonikov RTV Ljubljana Dirigent: Š. Marczik Solist: E. Houška, N. Petrov Program: L. Lebič - Novembrske pesmi; G. Gershwin - Koncert za klavir in orkester v f-molu; S Krausse - Ljudska glasba; W. Ki-lar - Krzesany Četrtek, 16. dec. ob 19.30 Srednja dvorana Vstopnice 100 din New swing quartet Ota Pestnerja večer črnskih duhovnih pesmi Petek, 17. dec. ob 17.00 Mala dvorana TV drame Janeza Drozga Po motivih Prežihovega Voran-ca v okviru premiere celovečernega igranega filma Boj na požiralniku Petek, 17. dec. ob 20.00 Srednja dvorana Boj na požiralniku Svečana premiera slovenskega filma Janeza Drozga po noveli Prežihovega Voranca, predstavitev ekipe in pogovor o filmu. V glavnih vlogah: Bert Sotlar, Jerca Mrzel, Polde Bibič, Marjan Srienc, Anton Petje, Mitja Šipek. Sobota, 18. dec. ob 10.00 Mala dvorana Vstopnice 40 din Otroška matineja tudi za šoloobvezne otroke; S. Raisner: Saj si vendar punca; Primorsko dramsko gledališče; Nova Gorica Sobota, 18. dec. ob 19.30 Mala dvorana in Novinarsko središče Vstopnice 120 din Vaclav Havel: Avdienca/Vernis-sage Gostuje: Atelje 212 Beograd; Režija: Ljubomir Draškovič; Pe-tar Kralj je prejel nagrade za glavno vlogo v Havelinih enodejankah. Atelje 212 je s tema enodejankama že gostova! v Ljubljani. Doživel je velik uspeh in zato gostovanje ponavljamo. Nedelja, 19. dec. ob 19.30 Srednja dvorana Vstopnice 100, 120 din Klemen Grubišič: Buzdovan Gostuje: Atelje 212, Beograd; 1. Koledar prireditev pripravljamo vnaprej in za daljše obdobje, zato se zgodi, da ga kasneje nekoliko prilagodimo. Prosimo vas, da naš program sproti preverite tudi v dnevnem časopisju (v Delu, Dnevniku, Večeru) ali pri nas v Cankarjevem domu. ^2. Informacije o prireditvah po tel.: 221-121, int. 429,438 in 3. Za vse abonmajske koncerte so na voljo tudi vstopnice v prosti prodaji. 4. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od 9. do 14. in od 17. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ali pred začetkom predstave. Za nedeljske prireditve je blagajna odprta tudi ob sobotah od 17. do 19. ure. Rezervacije po telefonu 222-815 pri blagajni Cankarjevega doma. Za skupine lahko pošljete tudi naročilnico. Popusti 1. Za mladino v organiziranih skupinah nad 20 oseb - iz Ljubljane nudimo 20%, - izven Ljubljane pa 30% popusta. Pri zaključenih predstavah za mladino iz Ljubljane velja 30%, za izven Ljubljane pa 50% popust. 2. Pri konto predplačilu več kot 20 vstopnic nudimo delovnim organizacijam - iz Ljubljane 20%, - izven Ljubljane pa 30% popusta. Za delovne organizacije izven Ljubljane velja za organizirane skupine nad 20 oseb običajni 20% popust. Koledar je izdal programski oddelek, center za stike z javnostjo, uredila Marjetka Heric, lektorirala Lidija Kuhar. V Ljubljani, 25. novembra 1982 iskanj na področju izražanja z video tehniko Ponedeljek, 20. dec. ob 19.30 Okrogla dvorana; Vstopnice 100 din Giinther Radhuber (Linz) čembalo ' Torek, 21. dec. ob 19.30 Srednja dvorana; Vstopnice 120 din Jazz trio; Karl Heinz Miklin (Graz) Sreda, 22. dec. ob 20.00 Velika dvorana; Vstopnice 170 din Orkester Johanna Straussa z Dunaja; skladbe bratov Strauss in Franza von Suppea Ponedeljek, 13. dec, ob 19.00 Torek, 14. dec. ob 19.00 Mala dvorana; vstopnice 40 din,, za obe predstavi 60 din George Melies Izbor najuspešnejših filmov znamenitega francoskega režiserja iz obdobja nemega filma, imenovanega tudi filmski čarovnik. Projekcije bo spremljal pianist, tako kot je to bilo v starih časih, na začetku našega stoletja. Režija: Zoran Ratkovič Buzdovan je ena redkih rokoko j skih komedij ohranjena v rokopisu, ker je bila namenjena branju, in ne uprizarjanju ali tiskanju. Osebe so meščani Makarske. Ker nastopajo v komediji osebe pod pravimi imeni, so jo brali le v ozkem krogu. V duhu časa in takratne mode je komedija prijetno zbadljiva in dovtipna. Na Dnevih komedije leta 1977 v Svetozarevu so podelili: Petru Kralju, za najboljšo igralsko stvaritev, nagrado in kipec Čuran; Lji-Ijani Dragutinovič nagrado za najboljšo stransko vlogo in Bori Stje-panoviču nagrado novinarjev. Pe-tar Kralj je za vlogo kapetana Ivu-liča prejel istega leta na MES Sarajevo tudi zlati lovorov venček. Sreda, 22. dec. ob 19.00 Četrtek, 23. dec. ob 19.00 Srednja dvorana Vstopnice 80, 100 din Matjaž Kmecl; Mutasti bratje Slovensko stalno gledališče iz Trsta; Režija: Jože Babič Nova drama dr. Matjaža Kmecla obravnava problematiko narodnih manjšin. Četrtek, 23. dec. ob 19.30 Velika dvorana Slovenske filharmonije Srebrni Abonma Klavir: Vladimir Krajnjev Program: Chopin - 4 balade; Debussy - 6 preludijev; Prokofjev - Sonata št. 7 Sobota, 25. dec. ob 10.00 Okrogla dvorana Vstopnice 40 din Otroška matineja, Čindarasa -Bumbarasa; Kabaretni progran1 za najmlajše; Nastopajo: pantomimik Andres Valdes, čarovnik Miran Čanak in Lutkar Cveto Sever Mižek Figa z otoka Niga je povabil prijatelja, da bi uganjala čudno čudovite reči. Pantomimik igra glavo, čarovnik pa prebada balone, ki pa nikoli ne počijo. Pa še marsikaj drugega bodo uganjali za male prijatelje. Nedelja, 26. dec. ob 19.30 Srednja dvorana Bulgakov-Kljakovič-Grgič-Ka-biljo: Crveni otok (Rdeči otok); Hrvat-sko narodno kazalište Komedija, Zagreb Prvo gostovanje gledališča Komedije iz Zagreba v Cankarjevem domu z najbolj uspelim musica-lom pretekle sezone. Ponedeljek, 27. dec. ob 19.30 Velika dvorana Vstopnice 100, 120, 150 in 170 din. Dobite jih tudi v prosti prodaji. Simfonični orkester Slovenske filharmonije Rdeči abonma in izven; Dirigent: Bogo Leskovic; Solist: Vladimir Krajnjev Program: Prokofjev - Poročnik Kije; Mozart - Rondo za klavir in orkester; Prokofjev - Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-durU op. 10; Brahms - Simfonija št. 4 v e-molu op. 98 Torek, 28. dec. ob 19.30 Okrogla dvorana Vstopnice 100, 120 din Kantavtor Marjan Smode z ansamblom Sreda, 29. dec. ob 19.30 Velika dvorana Vstopnice 100, 120 din Koncert ob 250-letnici rojstva skladatelja J. Haydna; Izvajajo: zbor, orkester in solisti, študentje Akademije za glasbo, dirigent prof. Anton Nanut Program: Koncert za orgle in orkester št. 2. v C-duru, Simfonija v D-duru (Londonska), Missa sancti Nicolai Razstave v decembru 1982 Do 5. dec. v I. preddverju: Likovna razstava ob festivalu Re' volucija in glasba Od 6. do 9. dec. v Sprejemni dvorani: razstave Zimske olimpijske igre -■ Sarajevo ’84 Od 15. dec. 1982 do 5. jan. 1983 v Sprejemni dvorani: razstava Shakespeare in njegov čas (posreduje: The British Coun' cil) T Od 15. dec. 1982 do 5. jan. 1983 vi preddverju: razstava William Shakespeare 'j svetu (pripravil Slovenski gledal1' ški in filmski muzej) Od 12. do 18. dec. v II. preddverju: razstavi v okviru prireditev Av' strijski kulturni dnevi: - Razstava ob 250-letnici Haydnovega rojstva - knjižna razstava PruntscheV3 zbirka Kulturno vzgojni program ^ december 1982 Gledališki kulturni dnevi (zaklj^' čeni za šole) 8., 9., 10. decembrav Mali dvorani Predstavitve knjig . v 3. dec. ob 11.00 v Sejni dvoran1 Predstavitev novih knjig Držav'11 . založbe Slovenije 22. dec. ob 11.00 v Sejni dvoran Predstavitev novih knjig Cank^ jeve založbe • Problemske tribune, okrogle ^ ze, pogovori ■. 8. dec. ob 17.00 v Okrogli dvoraru Religija - pogovor (s sodelo^ njem Marksističnega centra ZKS) . Tt: 23. dec. ob 9.00 v Sejni dvoran1 Knjiga in mladi bralec - pogoV° Literarni večeri 6. dec. ob 18.00 v Okrogli dv01"® , 50 let slovenske marksistične11 ramo publicistične revije Kn]lZ nost j j: 23. dec. ob 19.00 v Sejni dvoran^ Pesništvo na Koroškem (v olLriji prireditev Avstrijski kun dnevi) 22. dec. ob 17.00 v Okrogli ni: Marš bo naš requiem II Lastna ustvarjalnost mladih j-a- l 16. dec. ob 10.00 v Okrogli ni: 40 let Pionirske organizuc 27. dec. ob 10.00-v Okrogli ni: ' < 2 2 . dec. ob 10.00-v Okrogli ^ 40 let Pionirske organi^3 Izvrsten uspeh ekipe M-Hoteli gostinstvo Matjaž Marinček Trikrat zlati V Portorožu, našem najbolj turističnem kraju, je bil 27. in 28. oktobra jubilejni 30. gostinsko turistični zbor. Udeležila se ga je tudi sedemčlanska ekipa delovne organizacije Mercator-Hoteli gostinstvo in dosegla izvrsten uspeh. Ekipo, ki jo je vodil Nedeljko Perič, vodja kuhinje v ljubljanskem hotelu Ilirija, so sestavljali še Anica Barišič, 'kuharica v hotelu Ilirija, Janez Meglen, vodja poslovne enote Jelen, Draga Škodnik, vodja strežbe v restavraciji hotela Ilirija, Emil Železnikar, ki je prav tam natakar, Ana Sterle, vodja slaščičarske delavnice tozda Kavama Evropa, in Štefka Colarič, vodja kuhinje v krškem hotelu Sremič. Janez Meglen je za tekomovanje pripravil pogrinjek »Srebrna poroka« in zanj dobil srebrno medaljo. Draga Škodnik je prikazala razkosavanje telečje krače, Emil Železnikar pa flambiranje. Izvrsten uspeh za ekipo pomenijo tri zlate medalje, ki so si jih prislužili: Ana Sterle s torto na temo »Mednarodno leto otroka«, Štefka Colarič, ki je pripravila goveji hrbet po gobarsko, ter Nedeljko Perič in Anica Barišič, ki sta pripravila »Jadranski potpuri«, sestavljen iz školjk, rakov in rib. Vodja ekipe je poudril, da se za uspeh lahko zahvalijo odličnosti posameznikov, pa tudi homogenosti in pripravljenosti ekipe. Mercator - Mednarodna trgovina Mercator—Mednarodna trgovina širi svojo dejavnost v Iraku Nove možnosti za delo v tujini Delovna organizacija Mercator-Mednarodna trgovina je po enoletnem poslovanju na osnovi pogodbe, sklenjene s SCT in IMF iz Ljubljane, v Iraku na julijskem natečaju v konkurenci več jugoslovanskih podjetij uspela pridobiti nove posle v okviru preskrbe in gostinskih storitev v Klubu Jugoslovanov v Bagdadu. Po novih pogodbenih obveznostih naj bi adaptirala restavracijski objekt s predvidoma 400 sedeži in organizirala celotno preskrbo ter gostinske usluge. Za realizacijo tekočih kakor tudi nove pogodbene obveznosti potrebuje večje število delavcev, zato vabi k sodelovanju delavce, ki so v delovnem razmerju v eni od OZD sestavljene organizacije Mercator, da se prijavijo za naslednja dela oziroma naloge, navedena v spodnji tabeli na tej strani. Izbrani delavci bodo sklenili delovno razmerje za določen čas, praviloma za 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja za največ eno takšno obdobje. Vsem delavcem sta zagotovljeni primerna nastanitev in prehrana. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom. Pred oddajanjem prošenj morajo vsi kandidati dobiti pismeno soglasje temeljne organizacije, kjer združujejo delo, s sklepom pristojnega samoupravnega organa TOZD o začasnem mirovanju pravic delovnega razmerja za čas predvidene začasne razporeditve na delo v tujini. Kandidati morajo ob prošnji dostaviti pismena dokazila: - da niso bili kaznovani z zaporno kaznijo oziroma niso v sodnih oziroma preiskovalnih postopkih - da so odslužili vojaško obveznost - da so popolnoma zdravi (obvezen je zdravniški pregled) - veljaven potni list - urejeno zdravstveno izkaznico - delovno knjižico - mednarodno vozniško dovoljenje za kandidate, kjer se zahteva vozniški izpit ustrezne kategorije - vprašalnik, ki jim ga bo posredovala po pošti kadrovska služba Mercator-Mednarodna trgovina - 20 fotografij dimenzije 6x4 cm - veljavno izkaznico o živilskem pregledu - vse listine, s katerimi kandidati dokazujejo strokovno usposobljenost oziroma izobrazbo. Zaradi omejenih možnosti nastanitve niso zaželjeni zakonski pari. Kadrovska služba opozarja kandidate, da v postopku izbiranja ne daje informacij po telefonu. Prav tako ne sprejema na razgovor kandidatov v kadrovski službi, če ti niso bili pismeno vabljeni, z navedbo datuma in časa razgovora. Kandidati naj pošljejo vloge na naslov Mercator-Mednarodna trgovina, 61000 Ljubljana, Titova 66, z oznako »Kadrovska služba -Irak«.' Kadrovske potrebe delovne enote Irak v letih 1983 in 1984 KADROVSKE POTREBE DE IRAK V LETIH 1983 in 1984 VS-visoka izobrazba VŠ-višja izobrazba SS-srednja izobrazba VKV-poklicna šola z dod. KV-poklicna šola PU- osn. šola s priučitvijo OŠ-osnovna šola KOLONA 10: akt.-aktivno znanje jezika pas.-pasivno znanje jezika , VD-poznavanje osnov varstva pri delu ŽP-veljavno potrdilo o živil, preg ledu HM-izpit iz higien. minimuma ZT-opravljen izpit za ZT registr. "B"-voznik za "B". kategorijo "C"-voznik za "C" kategorijo Agraria Koper Jutranja megla, hladnejši in krajši dnevi, pa seveda kupi odpadlega listja zgovorno pričajo, da smo zakoračili globoko v jesen. Izteka se celo november in le še mesec, ki bo tudi kaj hitro naokrog, nas loči od novega leta. Seveda so prej tu še novembrski prazniki, marsikdo pa si je pred koncem leta morda tudi omislil krajši dopust. Vedno pa se poraja eno in isto vprašanje: kam? Z Radensko smo se dogovorili, da vas za kakšen dan povabimo v gostoljubno in prijetno Prekmurje. Ker je Radenska doma v Radencih še mi začnimo tam. Radenci so znani doma in v svetu, saj tam že več kot stoletje izvira svetovno znana mineralna voda; mineva tudi sto let, ko so v zdravilišču sprejeli prve paciente. Radenci so kraj, ki skriva kup zanimivosti in posebnosti in kdor je bil tam vsaj enkrat, je odšel z dobrimi vtisi in se rad vrača. Pravijo, da j^ »srce« Radencev hotel Radin. Ce boste tam našli svoj začasni dom, vam zagotovo ne bo žal. V hotelu Radin bodo delavci poskrbeli za to, da se boste počutili nadvse prijetno - tisti, ki vrtijo kuhalnice v kuhinji, pa tisti, ki postrežejo v restavraciji in seveda tisti, ki skrbe za zabavo in razvedrilo. Ce se boste vsaj nekaj dni mudili v Radencih, boste storili čisto prav, če boste svoje bivanje tamkaj združili tudi s koristnim: z odločitvijo za preventivni zdravniški pregled. Hiter tempo življenja, neprestane živčne napetosti, preobremenjenost in kupr raznih tegob, ki vas pestijo tako ali drugače, lahko pustijo resne posledice. V Radencih znajo pomagati in dali vam bodo tudi napotke za zdravo življenje. Ko smo že pri zdravju: zdravje je v mineralni vodi Radenska s tremi rdečimi srčki. Zdravje pa je tudi v gibanju, v športu. Prav zato so na voljo bazen, trim kabinet, pa trim-ska steza, razna športna igrišča, kolesarske poti (kolesa si lahko seveda sposodite tam) in še kaj. Vsakdo bi lahko našel kaj zase in dolgčas prav gotovo nikomur ne bo. . V začetku sestavka sem omenil, da so Radenci znani po vsem svetu. Da je temu res tako, priča tole: pred dobrim mesecem dni jih je obiskal prof. dr. Christian Bamard, znameniti in svetovno znani južnoafriški kirurg, ki je leta 1967 v Capetownu prvi na svetu opravil zahtevno in odgovorno operacijo, presaditev srca. Pišem o Radencih, vas vabim tja, vi pa se gotovo sprašujete, kako bi tja sploh prišli v teh časih, ko naši jekleni konjički po večini počivajo v garažah. Cisto preprosto: najlaže z avtobusom. Tako za marsikoga odpade nadležna in morda utrudljiva vožnja, pa še dosti ceneje je. Iz Ljubljane do Radencev boste za avtobusno vozovnico odšteli le 149 dinarjev, avtobusov pa je dovolj - vse od zgodnjega jutra do večera. Nedaleč od Radencev so Moravci. Tam so leta 1960 začeli iskati nafto, vendar je niso našli. Namesto te je na dan pridrla vroča, zdravilna mineralna voda. To je odločilno vplivalo na razvoj majhne prekmurske vasice. Tam so nastale zdaj že znamenite Moravske Toplice, se širile in postajale vse bolj priljubljene. Zdaj, ko slavijo že 20-letnico, so to obeležili tudi z novo delovno zmago: pred dobrim mesecem dni so odprli nov hotel Ter-- mal. Gostinski objekti nosijo svoje oznake in hotel Termal sodi tako v kategorijo B. Urejen je sodobno in v njem je prav vse tisto, kar je za dobro počutje gostov potrebno, Vse sobe so lepe in sodobno opremljene, 252 novih ležišč pa je zmogljivosti Moravskih Toplic močno povečalo. Restavracija ponudi razen klasičnih jedil mnoge kulinarične posebnosti, pa tudi dobro kapljico iz bližnjih goric. V Moravcih in okolici je lepo. Ce boste za praznike kakšen dan preživeli tam, potem se boste zagotovo naužili dovolj svežega zraka, se prijetno odpočili in se vrnili bogatejši za mnoga nova spoznanja. Okoliški vaški lončarji vam bodo radi pokazali, kako nastaja črna keramika, zanimiv bo ogled Plečnikove cerkve v Bogojini in še kaj. Še veliko bi lahko naštevali, vendar boste marsikaj odkrili sami. Seveda, če boste preživeli vsaj nekaj dni v gostoljubnem Prekmurju, kamor vas vabi Radenska. Mile Bitenc Iz informatorja Uprave za inšpekcijske službe Ljubo Gobec O tablah, svetlobnih napisih in reklamah Zaradi izredno zanemarjenih in razpadajočih napisnih tabel, svetlobnih naprav in reklam je bil leta 1965 sprejet mestni odlok o napisih in svetlobnih reklamah. Komunalna inšpekcija je na začetku svojega delovanja ugotavljala, da nihče ni vzdrževal, popravljal ali obnavljal napisnih tabel in reklam, ki so zato izredno kazile videz mesta. Z opozorili preko tiska in radia ter z ustreznimi ukrepi je že v nekaj letih dosegla, da so upravljalci oziroma lastniki sami začeli reklamne table in napise vzdrževati, popravljati in obnavljati. Precejšnje število lokalov ni imelo predpisanih svetlobnih napisov, zato so inšpektorji z odločbami odredili, da se namestijo v skladu z odlokom. Komunalna inšpekcija pa že zahteva, da jih morajo po potrebi tudi čistiti, kar še zlasti velja za spomladanski čas. Tu in tam so takšne napisne table in svetlobni napisi ter reklame nekaj časa pokvarjeni ali poškodovani, saj je za ukrep potreben celotni upravni postopek, od zaslišanja stranke preko izdaje ureditvene odločbe z določenim rokom in po potrebi tudi do upravne izvršbe, ki jo odredi inšpekcija na stroške stranke. Napisne table in reklame ter svetlobni napisi so torej pod rednim nadzorom komunalne inšpekcije, ki v vseh potrebnih primerih dosledno ukrepa. Nazdravite s kozarcem dobrega Pred nami so prazniki, najprej še novembrski, kaj hitro pa bo tu tudi Novo leto. Ob praznikih radi posedimo v prijetni družbi in popijemo kozarček dobrega vina. Prav je, da vino malce bolj spoznamo: da vemo, kdaj in kako se servira, pa še kaj. Tako smo se tokrat s koprsko Agrario dogovorili, da v kratkem besedilu predstavimo paleto vin, ki jih pridelujeta njena tozda Vinakoper in Vinakras. refošk Med rdečimi sortami je v preteklosti v Istri prevladoval refošk. Ob nenehni skrbni negi vinogradnikov daje odlične pridelke. Sadijo ga na najbolj sončnih legah, kjer grozdje sicer pozno, vednar pa odlično dozoreva. Jeseni, ko grozdje dozoreva, je svojevrsten pogled pa rdeče vinograde refoška med oljkami. mališča grozdja, skladiščnih zmogljivosti in nove polnilne linije pomenijo realizacijo začrtane tehnologije. Klet lahko danes prevzame kar 30 vagonov grozdja dnevno, vskladišči pa celo 430 vagonov vina. V tozdu Vinakoper to vrsto grozdja pridelujejo po izboljšanem klasičnem postopku, zato se vino odlikuje po intenzivno rubinasto rdeči barvi. Visoka skupna kislina povečuje apetit in pospešuje prebavo. Prav zaradi tega strokovnjaki refošk priporočajo k »težjim« jedem. Odlično se poda k dobremu pršutu in tekne ob jedeh na žaru. Zmeren alkohol ga dela zelo pitnega. Poglejmo še, kako ga postrežemo: najprimernejša temperatura za serviranje je med 16 in 18 stopinjami Celzija. Kraški teran je suho vino, kar-minasto rdeče barve, vsebuje veliko mlečne kisline (8 do 10%) in ima nizko stopnjo alkohola (od 10 do 11 vol.%). Teran priporočajo zdravniki tistim bolnikom, ki imajo težave s prebavo; kraški teran pospešuje tek. Odlično prija ob kraškem pršutu, ob raznih narezkih, ponudimo ga k mesu na žaru, svinjini, divjačini, k pikantnemu siru in drugim posebnostim. kabernet kraški teran Kraški teran je do- ___________ ma seveda na Krasu, na planoti, vtisnjeni med tržaški zaliv, obronke Vipavske doline in Brkinskega gričevja. Vinska klet je prevzela nase skrb za razvoj tehnologije, predelave in šolanja ter za prodajo vin. Sodobna oprema, od prevze- Kabernet se lahko pohvali kot sorta naj kakovostnej ših svetovno znanih vinogradniških področij. Prav zato ni niti najmanj slučajno, da med rdečimi sortami koprskega vinorodnega okoliša zavzema dobršen del. Poznavalci trdijo, da pri nas dosega izredno visoko kakovost in da je zaradi tega pri nas našel svojo drugo domovino. Še to: v naših vinogradih je zasejan predvsem kabernet sauvignon. Kakšne so njegove odlike? Strokovno predelano grozdje, skrbna nega in zorenje v lesenih hrastovih sodih mu dajo ob zmernem alkoholu vse odlike, ki jih pozna- Ko je komunalna inšpekcija ugotovila, da na mnogih lokalih manjkajo svetlobni napisi, so na njeno pobudo imenovali strokovno komisijo pri ML. Ta je obravnavala videz svetlobnih napisov in reklam, ni pa pristojna za besedilo oz. pravilno rabo slovenščine. Svetlobne reklame zaradi redukcije električnega toka največkrat ne smejo biti prižgane, pri večini pa je že dotrajana elektro instalacija s transformatorji, stikali in podobno, zaradi česar bi prišla v poštev le temeljita, vendar draga obnova. Inšpekcija je že večkrat opozorila, da bi bilo potrebno v našem mestu tudi za napisne table, svetlobne napise in reklame določiti ustrezne osnove za prenovo. Večina teh je tudi po obliki zastarelih. Za nekatere predele mesta, kot na primer ža staro Ljubljano, je potrebno določiti še posebna merila. Kar zadeva slovenski jezik, so marsikateri napisi neprimerni, vendar za ureditev tega problema ni nobenega posebnega predpisa. Tudi upravni organi, ki izdajajo uporabna dovoljenja za lokale ali obrtna dovoljenja, na to področje baje ne morejo posegati. Zakon o združenem delu le odloča, da ima vsaka delovna organizacija na področju gospodarske dejavnosti firmo, ki se vpiše v sodni register. Firma pa ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v jezikih narodov in narodnosti Jugoslavije, v kateri se firma glasi. Res pa pravilnik za gostinsko dejavnost navaja, da mora biti napis v slovenskem jeziku. Poleg tega se lahko uporabljajo tudi mednarodni znaki ali napisi v drugih jezikih. V hotelu Sremič v Krškem Mile Bitenc Sestanek z modo valci od njega zahtevajo. Nekoliko višja skupna kislina in bogata sortno značilna plemenita cvetica prideta v celoti do izraza, zlasti pri starem vinu. Mlado vino kabernet stresemo pri 16 do 18 stopinj Celzija. Svojo vrhunsko kakovost vino doseže po 6 do 8 letih staranja; takrat ga serviramo pri temperaturi 18 do 20 stopinj Celzija. Priporočajo ga zlasti k skrbno pripravljeni divjačinii staro vino pa lahko služi tudi kot desertno vino. merlot Merlot je visoko kakovostna rdeča sorta vseh znamenitih vinogradniških področij. Tej sorti so v koprskem vinorodnem okolišu namenili najugodnejše vinogradniške lege. Prav zaradi tega dosega vrhunsko kakovost. Da je temu res tako, pričajo, številna priznanja, ki so jih dobili doma in po svetu. Trta sama dobro uspeva in bogato rodi; grozdje ob trgatvi dobro dozoreva in dosega dobro sladkorno stopnjo. S staranjem dosega vrhunsko kakovost. Njegove odlike so temna rubinasta rdeča barva, diskretna, sortno lepo izražena cvetica in zmerna količina kislin. Merlot je alkoholno srednje močno vino, ki ga zaradi naštetih odlik’ strokovnjaki pri' poročajo k težji hrani. Kakšnega pijemo? Mlado vino serviramo p? temperaturah med 16 in 18 stopi' njami Celzija, starega pa od 18 do 20 stopinj Celzija. S staranjem v' hrastovih sodih pridobiva na ka' kovosti in doseže najboljšo po 3 do 4 letih v sodih in kasneje v' steklenicah po 4 do 5 letih. malvazija Malvazija bo g°' tovo teknila ljubi' teljem dobre bek kapljice. Malvazij3 je stara istrska sorta, ki jo sadijo Lb v ■'ZZ+3 .Z vi .s C -O ro JZ! & T? z? ** Nagradna križanka Agraria Na sosednji strani nam koprska Agraria predstavlja vina svojih tozdov Vinako-in Vinakras in po teh vinih sprašuje tudi tokratna križanka. Reševanje torej Qe bo preveč težko, avtorje štirih pravilnih rešitev pa čakajo nagrade delovne rganizacije Agraria. Rešeno križanko in izpolnjeni kupon vtaknite v kuverto, 8a^o napišite »Nagradna križanka Agraria«, potem pa vse skupaj najkasneje do ' decembra pošljite na naslov SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propa-^odo, Breg 22, 61000 Ljubljana. Veliko užitkov pri reševanju in sreče pri žrebu! ta sprašuje *^aj pa ustna nega ? Izid žrebanja rešitev nagradne križanke Radenska ^r, 6 nekajkrat smo se srečali s ^a-^kozmetiko in predstavili ne- J X čl r ^ 1 1 9. .—. _ _ ^ P '_1__ J T_ _____-■ - 02metik° in predstavili ne-0' stj! jelkov. Tokrat bomo v zapis ]e in, , ^ nekaj nasvetov za nego zob l) -u nekaj nasvetov za nego zob in. T»ne votline, seveda s »pomoč-pBrkinih izdelkov. ^Č^eg0vor Pravi» da se zdravje st^j e. v ustih'in to drži. Najpogo-u !e 2e Pomanjkljiva ustna ne-r'1Ya. da so zobje pokvarjeni, ifnje zob je osnovni pogoj, da iranimn in innn ^ zurave m tepe. 2obn^ernecurn menthy ie peneča ic a Pasta, ki je aromatizirana z : Us*aVrurn ekstraktom mete. Ta Ustn nirn ekstraktom mete. Ta 1. Ekih-o • '"'ollino izredno osveži ter ti cUjh »^uie svežino diha. Vademe-3 (ti utr^ent^y vsebuje soli fluora, $ Va L, Ki ut,. - . y vsebuje soh fluora, j, io ori^.U ei° sklenino ter povečuje-iti \ P°rnost zob proti kariesu. :1 Vart^ izognemo udarcem s sekalci, ko si globoko v ustih čistimo kočnike. Anatomsko držalo z oporo palca pospešuje pritisk in kroženje ščetke za čiščenje zobnih jamic in bližnjih predelov dlesni. Tokrat Krka predstavlja še nekaj, kar je namenjeno za čiščenje in dezinfekcijo-ustnih protez. To so tablete Corident. Tableto raztopimo v topli vodi in vanjo potopimo aparat za držo zob, protezo ali zobno ščetko. Dezinfekcijski čistilni učinek je dosežen že po 30 minutah. Krka priporoča, da jih, kadar jih ne uporabljate,* hranite v tej raztopini. Tole je torej nasvet, ki tokrat prihaja iz Krke. Nega zob je pomembna, pomembno pa je tudi to, kaj izberemo zanjo. Sezite po zobnih pastah Vademecum Menthy in Vademecum Gel, uporabljajte zobno ščetko Vademecum in za čiščenje protez tablete Corident-.Krka-Kozmetika Do predpisanega roka smo na naslov studia za EP prejeli 816 re- šitev, med katerimi je komisija izžrebala pet pravilnih. • Prvo nagrado, reklamni dežnik, klobuček in značko Radenske prejme Kancijan Hvastija, DS SOZD, razvojno-planski sektor, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana. ii p T^UITl. °\0' k° thclffen?u z°k ie sda pomemb-a°iho i kakšno zobno krtačko [V . Krk;! brali- bjep^iPoroča svojo ščetko Va-nc( z vertikalnim či-očai z°bne krtačke Va-* le ukrivljen - zato, da se • Drugo, tretjo in četrto nagrado - majico svving in značko Radenske bodo prejeli: Slavka Vovk, M-Velepreskrba, TOZD Standard, posl. Soteska 39, 68351 Straža; Ana Gabrejna, Cesta 4. maja 47, 61380 Cerknica, upokjenka M-Na-nosovega tozda Trgovina Rakek; Katica Mijailovič, M-Izbira Panonija, TOZD Zaščita, posl. enota Beograd, Marička 14, 11090 Rakovica. • Peto nagrado, klobuček in značko Radenske, bo prejela Štefka Kovač, M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, posl. Preskrba, 61337 Osilnica. Nagrajencem bomo tokrat izjemoma nagrade poslali po pošti. Leto se počasi izteka. V rubriki »Naš nasvet« nas je Ilirija-Ve-drog iz meseca v mesec seznanjala s svojimi izdelki. Teme za zapiske smo skušali izbirati tako, da so bile, če se je le dalo, tudi času primerne. Pa seveda tudi malce drugače: skušali smo ujeti novosti, ki so pravkar prihajale izza tovarniških zidov. Veseli smo bili vsake, kar prav gotovo velja tudi za vas, spoštovani bralci. Zdaj, ko se v tej rubriki v letošnjem letu še zadnjič srečujemo z »našim nasvetom«, je Ilirija-Ve-drog spet poskrbela za novost oziroma za pravo presenečenje:, predstavlja novo kolekcijo moške kozmetike, ki prihaja ravno v pravem času - kmalu bo namreč po prodajnih policah že začel stikati dedek Mraz in gotovo bo tudi on navdušen nad kolekcijo SKAT. Skorajda bi lahko govorili kar o popolni kozmetični kolekciji za moške, če bi kolekcija vsebovala še vsaj toaletno milo in morda še kaj. Kljub vsemu kar deset takšnih in drugačnih izdelkov priča, da so tokrat v Iliriji-Vedrog morda prvi pri nas temeljito pomislili na sodobnega moškega in pripra- '••• ••••• ••••• • • •••• ••• •• • • •• • •••• •• •••••••••• • • ••• • •• ••••• •••••••••• •• •••• •• •••• • • • ••• ••••• • dorant, ki je danes že skorajda nepogrešljiv. Na voljo je v dveh oblikah: deodorant spray in deodorant stick. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da oba dajeta dolgotrajen občutek svežine. Novost v moški kozmetiki, ki so jo uvrstili v novo kolekcijo skat, sta dva izdelka, namenjena negi las in lasišča. Lotion proti prhljaju vsebuje baktericidna in fungicidna sredstva, predvsem žveplene spojine, ki uničujejo bakterije in gljivice, povzročiteljice prhljaja na lasišču. Hkrati ta lotion vsebuje tudi sredstva za nego lasišča. Najpomembnejši med njimi je panthenol, ki pospešuje presnovo v celicah, preprečuje vnetja na lasišču in nastanek prhljaja. Poudariti je treba, da lotion ne masti las. Krema za lase vrača lasem potrebno vlago. Površino las prevleče s tankim maščobnim filmom, ki las ne lepi in ne masti. Lasje postanejo elastični, gladki in se lažje češejo. Krema preprečuje naelektrenje las in podaljša obstojnost pričeske. Vsakodnevna nega s skatom je pravo zadovoljstvo. Predstavili smo vam novo kolekcijo kozmetike za moške, ki je vili dobrodošlo kozmetično kolekcijo skat. Tudi moški mora biti negovan in osebna higiena zahteva dosti pazljivosti. Prav za takšne potrebe sodobnega moškega je ustvarjena nova kolekcija moške kozmetike skat. Predstavljamo jo malce podrobneje, da bo odločitev za nakup lažja - zanj, ki bo kolekcijo postavil na kozmetično polico, ali pa zanjo, ki bo kmalu stikala za novoletnimi darili. Lotion pred britjem omogoča lažje in temeljitejše električno britje. Lotion kožo dezinficira ter jo naredi gladko in napeto. Lotion po britju kožo po britju dezinficira, zaščiti pred vnetjem in daje dolgotrajen osvežilni vonj. Kolonjska voda se uporablja za dodatno osvežitev telesa po vsakem umivanju. Kolonjska voda skat je prijetno svežega, moškega vonja, ki traja. V kolekciji skat sta tudi krema za britje in pena za britje; ta je obilna in gosta, ki kožo omehča. Britje je potem hitro in temeljito. Negovalna krema je idealna zaščita moške kože, hkrati pa kožo tudi navlaži. Ko so v Iliriji-Vedrog pripravljali moško kozmetično kolekcijo skat, so seveda mislili tudi na deo- nastala v razvojnih laboratorijih Ilirije-Vedrog. Prav gotovo bo vsakdo našel vsaj nekaj sebi ustreznega. Še bolje pa bo, če si boste omislili kar celo kolekcijo. Morda vam jo bo pa prinesel dedek Mraz? Lep pozdrav vsem v imenu Ilirije-Vedrog! Pravilna rešitev KUPON KRIŽANKA j Ime in priimek . | I I | ------------------------------------ I I ------------------------------------ j j Naslov iz delovnega mesta__________ | I ___________________________________ I I I J DO ali TOZD Izpolnjeni kupon priložite rešitvi križanke, na ovojnico pa obvezno pripišite - Nagradna I I križanka, sicer rešitve, čeprav I I bo pravilna, pri žrebanju ne I I bomo upoštevali. ! Valvasor v Mercatorju V stenskem koledarju za leto 1983 predstavljeni tri stoletja stari bakrorezi Pisec in ilustrator J. V. Valvasor je le nekaj let pred izidom skoraj vsakomur znane Slave Vojvodine Kranjske obelodanil manj znano edicijo Topuograp-hia Ducatus Camioliae moder-nae in v njej večino slovenskih mest takratnega časa. Dvanajst v koledarju objavljenih mest sicer sodi v čas 17. stoletja, so pa danes tudi sedeži večjega dela organizacij združenega dela v Mercatorju. Že predlist koledarja, katerega besedilo je napisal priznani valvasorolog dr. Branko Reisp, bralca pouči, kaj pomeni Valvasorjevo delo za slovenski prostor. Odločitev, da se stenski koledar uporabi kot zgodovinsko-kulturni medij, je pogojila zamisel, približati kulturno dediščino slovenskega prostora preprostemu delavcu, ki običajno ne obiskuje muzejev, galerij ali knjižnic. Tako so v eni obliki združeni ekonomska propaganda (Mercator), uporabnost (koledar) in kulturno izročilo. Vse to je bilo dovolj tehtno dejstvo pri odločitvi Republiškega komiteja SRS za kulturo in znanost, da je izdajatelja koledarja (Mercator-Studio za EP) oprostil plačila prometnega davka. Idejno zasnovo in grafično oblikovanje so v celoti izvedli delavci studia za ekonomsko propagando v delovni skupnosti SOZD Mercator, natisnjen je v nakladi 9.000 izvodov, ekskluzivno za OZD v SOZD Mercator. Anton Kočevar Mercator v Ljubljani Kdo prispeva k pomanjkanju blaga Edvard Gabrovšek - M-Rožnik, TOZD Grmada V mesecu oktobru, pa tudi še v mesecu novembru smo priče zelo nezaželenemu pojavu na našem tržišču -potrošniškinakupovalni mrzlici. Skoraj vse občane je zasvojila psihoza ustvarjanja prekomernih zalog nekaterega prehrambenega blaga, ki ji ni videti konca niti v bližnji prihodnosti. Večina, so pa tudi častne izjeme, jih drvi od trgovine do trgovine in nakupuje olje, moko, sladkor, kavo in pralni prašek, kolikor ga uspejo dobiti in kolikor ga lahko fizično, včasih celo dobesedno odvlečejo. Ob vsem tem se sprašujem, kje so potrošniški sveti, ki bi lahko, če bi bili seveda bolj aktivni, s svojim pravočasnim informiranjem, primerno pomirjajoče vplivali na občane tudi y takih nenormalnih, a seveda zahtevnih situacijah, ki se občasno pojavljajo na našem tržišču. Zaradi tega so v teh dneh prodajalci v vseh naših trgovinah izpostavljeni silovitim pritiskom in obremenitvam, ki jih je zelo težko v celoti opisati. V brezumni nakupovalni dirki še posebej izstopajo nekateri občani, ki v svoji grabežljivi vnemi ne poznajo nobenih meja in mere. Ti navzlic vidno označenim omejitvam za posamezno blago trpajo v nakupovalne košare večje količine omenjenega blaga in z njim napadalno prežeti prihrumijo do blagajn. Ko jim skušajo prodajalci z ustreznim pojasnilom dopovedati, da so v košare naložili znatno preveč blaga in da ga morajo del odložiti, se največkrat šele prične prava drama. nakup organizira tako, da vse nakupljeno blago, seveda skupaj s svojim denarjem, tik pred blagajno razdeli med »družinske člane«, s tem da jim že, ne več kot dva metra za blagajno, takoj tudi vse blago in preostanek denarja pobere. Tudi sredstva javnega obveščanja s svojim prezgodnjim ali celo včasih nepotrebnim objavljanjem podatkov o pomanjkanju določenih surovin sprožijo predčasno nakupovalno mrzlico in tako vsaj za neko obdobje onemogočijo kolikor toliko normalno oskrbo občanov. Cvetje s podlogo »Žal mi je, draga tovariša. Paket je prevelik,« se je pošta-rica ljubeznivo smehljala za okencem. Arhitekta odhitita na pošto drugam - oddaja večjih pošiljk po železnici. Zaprto ob 18. uri. Rešitev za pravočasen rok za oddajo natečaja: ekspresna pošta na železniški postaji. »Pa, ekspresno može samo pokvarljiva roba. To je poštanski zakon. Pa to vam velja od maja letos.« je še naprej ljubezniv in neomajen poštni ali pa železniški uradnik. Zaradi pošte bo šlo delo v nič, razmišljata arhitekta. Zagloda pa pokvarljivo blago, pokvarljivo blago, pokvarljivo blago. Misel je odrešilna. Hitita po Miklošičevi cesti, da bi ob 20. uri kje staknila pokvarljivo blago. Uvel šop rož v najbližji slaščičarni dokazuje, da gre za pokvarljivo blago. »No, ja rož pri cukrpekarju še nisem kupoval,« pa bom tudi to. »Poslušajte, ali bi mi prodali tele vaše rože?« »Pa zakaj? Pa ako ti treba, čoveče uzmi!« »Daj še tri torte!« Kupčija je sklenjena. Poštni ali železniški uradnik pri okencu za oddajo ekspresnih pošiljk se zadovoljno smehlja. Oddajni dokument nosi oznako blaga »cvetje s podlogo«. Predpisu, pa če je še tako bedast je zadoščeno. In predvsem je pomembno: nihče ga ni kršil. Pa recite, da ne spoštujemo predpisov, kaj šele da bi jih izigrali. Prav smešni so včasih videti majhni otroci, kako se mučijo s prevelikimi vrečkami pralnega praška, pa vendar se junaško držijo, saj vedo, da morajo tistih nekaj metrov do blagajne, in to za vsako Kaj naj rečem na koncu? Mislim, da bom najbolj jasen in najbliže resnici, če bom povzel misel, ki sem jo pred kratkim prebral v enem od naših osrednjih dnevnikov. V njejm je namreč pisalo, da na primer v Nemčiji ob predvidenem pomanjkanju mesa priporočijo svojim državljanom, naj za pol kilograma zmanj šajo -njegovo mesečno porabo. Disciplinirani Nemci (ni pa nujno,, da so ravno Nemci) omejijo svojo porabo celo za kilogram. Isto priporočilo, objavljeno pri nas, pa ima za posledico naval na mesnice in takojšen nakup vsaj 10 kilogramov mesa več, kot pa je bila običajna poraba. Zato se pogosto sprašujem, skU' paj z vsemi delavci, zaposlenimi 'f naši dejavnosti, ali so res upravi' čene tako pogosto izrečene kritik® na račun našega dela ob takih si' tuacijah. Mislim, da so vse nadalj' nje besede odveč, kajti resnica j® samo ena, da takšni smo, in moral’ se bomo bistveno spremeniti, in takoj. ceno. Brezobzirni kupci s skrajno žalj-jivimi besedami, neprimernim in večkrat surovim obnašanjem in grožnjami obdelujejo nič krive prodajalce. Sprva sploh niso pripravljeni kaj popustiti in šele ko vidijo, do so prodajalčeva opozorila resna in dosledna, največkrat tako rekoč zmečejo preveč nabavljene artikle na posebej pripravljena odlagališča. Lahko bi govoril tudi o pri nas v Sloveniji zaposlenih delavcih iz drugih republik, ki sistematično nakupujejo vse deficitarno blago in ga tedensko ali mesečno pošiljajo ali pa kar sami odpeljejo v svojo republiko, za domačo uporabo, a največkrat za preprodajo z ustreznim, toda nemajhnim zaslužkom. Kakšne besede pa ob tem opravilu prihajajo iz kupčevih ust, bolje da ne napišem, saj bi zanesljivo, in to nehote, sestavil enkratni besednjak žaljivk in psovk. Na žalost je treba tudi povedati, da so včasih nekateri kupci tako nasilni, da prodajalci tudi z uporabo vse svoje avtoritete niso sposobni obvladati nediscipliniranega in naslilnega kupca, tako da ta dobesedno izsili, celo z uporabo fizične sile, večjo količino blaga, kot bi to smel. Drugo vrsto predimenzionira-nihmakupov pa uvajajo občani, ki prihajajo v prodajalne v razširjenem družinskem sestavu, če je treba, tudi z izposojenimi otroki in slučajnimi znanci. Vsaka taka nakupovalna družina ima svojega vodjo, ki celoten Ko človek vse to opazuje, je zgrožen in obenem ogorčen zaradi svoje nemoči ob tem dogajanju, ki je skoraj vsakdanji prizor v naših trgovinah. Med temi kupci je na žalost mnogo tudi takih, od katerih bi z vso upravičenostjo pričakovali, da bodo s svojim osebnim zgledom preprečevali to nakupovalno stihijo, so pa največkrat celo njeni aktivni kreatorji. Foto: Kancijan Hvas‘> Mercator KHst!nadAntnC|i^ kmetov SOZD Mercator.n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3, - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odjS j t t k t v v b t 6 It