Dekliška meščanska šola v liditenliunovem zasMtdu v Jjubliani
IMS
1938
Jubilejne izvestic
PROČELJE
Flekako 1000 let po smrti su. ITletodija je bil usta-nouljen sredi Slouenije üichtenthurnou zauod.
Letos pa je uzbrstel na njegouih tleh nou dom, Dom Deuice mogočne.
Haj ne mine Cirilo-TTletoüijsko jubilejno leto, ne da bi se oddolžili uelikima blagouestnikoma su. Cirilu in ITletodiju.
bichtenthurnou zauod.
unmn, sueir siDtunsKfl ennin,
01301 P13SUEČEni3 5KRI3mni3 3UBIIsE3ni3 IZ0E5I3E
□0
1D5D LEiniCI
SmRtl SU. mEIl30I3Fl
B. septembra:
smo uložili nouo seme: temeljni kamen Domu Deuice mogočne.
B. decembra:
5rebrni CirilD - Uletodijski samostanski jubilej.
Snežna odeja je pokriuala zemljo, prau primerno samostanskemu slauju.
B. marca:
Cirilo-ITletodijska slaunostna prirediteu, ko je uzcueteuala pomlad.
Junija in julija:
D uročih poletnih dneh: zaključek Cirilo-ITletodijskega jubilejnega leta s Slomšekouimi dneui in z blagoslouituijo Doma Deuice mogočne 5. julija.
Iz kronike:
8. marca
CIRILO-METODIJSKA LUČ
P r v a slika:
KLIC V SAMOSTAN
(Ozadje žari in cvetje delili okoli slike slovanskih blagovestnikov.)
(Ljubka in mehka glasbena linija naraste v globoko, polnodonečo harmonijo. Kot biserni pas se vplete vanjo sopranski samospev: »Zima je proč, cvetje dehti, grlice glas v gaju zveni — vstani in pridi sprelepa hči!« Deklica, belo oblečena, prihaja na oder, prisluškujoč vabljivemu petju v ozadju in ko izzvene zadnji akordi, izpregovori:)
»Pusti vse in hodi za menoj!« je zaslišal Metodij, knez-upravitelj slovenske pokrajine v Macedoniji. Glas božji mu je dalje govoril:	V samoto te bom
popeljal in tam govoril tvoji duši.« In zapustil je Metodij posvetni sijaj in blesk in odšel v samostan na goro Olimp, za njim pa njegov brat Konstantin — Ciril, knjižničar Hagije Sofije. V tišini in samoti sta molila in pela hvalno pesem, čisto in nedolžno posem svete mladosti Bogu in sveti Bogorodici. Njiju molitev je bila prijetna pred obličjem Gospodovim.
(Belooblečene deklice prihajajo s kadilnicami v rokah in pojo: »Pesem moje naj mladosti, Kralja večnosti slavi; vsa ljubezen duše moje, k Njemu hrepeni!-a To je spev iz neskončnosti, ki ga sluti duša v sveti tišini in molitev iz nedolžnih duš, ki se dviga, kot prijeten vonj kadila. Med dvigajočim se kadilom pa plapolata lučki sv. bratov — simbol apostolstvn — ki sta se vžigali v sveti olimpijski samoti.)
Druga slika:
POZIV K APOSTOLSTVU
In sklonila se je Mati Božja k njima, ki sta bila čistega srca in blage volje. Majhen je postal bivši cesarski namestnik ob roki Marijini in učeni knjižničar je ponižno sklonil glavo ob sveti Bogorodici.
(Akordi, polni prijetne gorkote in svete bogovdanosti, izzvene v dvoglasnem Ave Marija.)
In Mati Božja ju je izbrala in izoblikovala za apostola Njej posebno milega naroda. In zopet sta začula glas božji: »Izvolil sem vaju za svoj vinograd!« Radostno in hrepeneče, mladostno in slovesno vznemirjeno se je glasil izvoljenih apostolov: »Fiat!« (Staccato akordi.) Oživel je samostan igumena Metodija. Razodel se je Bog, ki uslišuje molitev svojih služabnikov in sveta brata sta pričela pisati v milem slovenskem jeziku besede evangeljske: »V začetku je bila Beseda in Bog je bila Beseda ...«
Slomšek poučuje: . Gtrok praua sreča so bogaboječi starši, pa tudi staršeu najuečja čast so pobožni, lepo izrejeni otroci.
i ncANkO «
Krt vi ^AOa
I n\(/n li l I nQ«otm I K'* Ki'».
1
ukiuin t 'n J *3 'Knj BF'
r<" ,-i'o Df
*uc*u.
(Stopil bom pred Tvoj oltar ...)
Skrbno in vestno sta prevedla svete knjige za veliko poslanstvo, ki ga jima je odločila božja Previdnost.
Napočilo je, leto Gospodovo, 1. 863.
Sončna pomlad se je razlila tedaj preko slovenskih pokrajin in plula čez iije; sveta solunska brata sta širila blagovest ljubezni in miru. V bratski ljubezni sta se združili Moravska in Panonija.
(Kot kristal čisti in jasni klavirski zvoki opevajo vedno topleje in mileje blagovest ljubezni in miru.)
Lepo je bilo tedaj za slovenske in slovanske kraje od Alp do Karpatov. Iz src je izginila zima. Odpadli so ljudstvu okovi tujskega jarma; v milem materinskem jeziku je molilo in pelo, slavilo Boga in sladko Bogorodico. In kmalu je zapel zjutraj, opoldne in zvečer Ave zvonček Zdrava Marija«. Ni je molitve veselejše kot ona v milem domačem jeziku, ne pesmi, ki bi razgibala in vzvalovila srce tako mogočno kot pesem domača, vsa mila, mehka in nežna.
(Ljubko zvonjenje v oktavi z lepo ubrano harmonijo narašča in se izlije v pristno slovensko pesem Zdrava, zdrava Marija, in zveni, da se ozračje kreše, vriska zemlja, in poje nebo.)
Sončna pomlad za slovenske	rodove.	Nemško	oko pa je zrlo mrko ...
Toda sv. brata sta hitela z	delom.	Žetve so	bile prebogate. Ljudstvo je
od	veselja vriskalo; javljali so se	mladci,	da bi postali duhovniki. Svetnika sta
hodila od kraja do kraja, povsod	učila in	dobrote	delila. Še bolj mrko je zrlo
nemško oko ...
mehkužno izrejeni otroci so puhli repi podobni, use suoje žiue dni rahli, sebi in suojim ljudem uelika nadloga.
Sveta brata pa sta pohitela v Rim. Rini je odgovoril katoliško. Potrdil je apostolik njihovo delo in slovansko bogoslužje. Kot v dar pa je smel sprejeti Rim mrtvo srce apostola božjega, sv. Cirila, kakor tudi njegovo oporoko: >0 Bog, združi vse narode v edinosti in stori ljudstvo složno in edino v resnični veri in pravi veroizpovedi!«
(Homofonski akordi se mogočno in bogato razpredejo in oživljajo religiozno čustvovanje.)
Ob grobu Cirilovem pa so gorele in gore luči noč in dan in izpričujejo živo vero obeh slovanskih apostolov in njiju rimsko-katoliško veroizpoved.
2 i v a sl i k a : Luč, moč, sijaj se stopnjuje. Dekle v slovenski narodni noši, z nageljni in rožmarinom na prsih in z lučjo v rokah stopa dostojanstveno na oder, zre v sliko svetih blagovestnikov in govori:)
>Bog, ki si ustvaril nas ko listja, trave, pol sveta podaril sinom majke Slave;
Cuj nas, čuj nas večni Bog!
Tvoji smo sinovi, dela blagoslovi naših slabih rok.
Ti nas varuj zmot — Oče z nami bodi, kaži pravo pot.
Cuj nas, čuj nas večni Bog!
Se mlad prepogosto uoziš, boš star pešec hodil, mlad berač bo star tat.
ŽRTVOVANJE
Bratova oporoka je bila sveta tudi Metodiju. Zopet so ga pozdravile slovenske ravni, a zopet se je vrnil v Rim, da docela izpolni oporoko Cirilovo.
Ob bratovem grobu je sprejel na svoja ramena nove težkoče. Kot nadškof moravskopanonski se je obremenil z delom in odgovornostjo za slovenske pokrajine od Morave do Srema. Ob bratovem grobu je vzklilo v njem tudi novo življenje, prerojenje in vstajenje sil. In ni varčeval z njimi. S polnim srcem je delil, s polnimi rokami sipal, z umom delal za dva. Ljudstvo je čutilo blagost svobode in se je tudi zavedalo; molilo je in delalo poživljeno. In njih delo je bilo plodonosno, s sladkostjo prekvašeno in blagoslovljeno. V dolinah in na holmih so rasla svetišča, cerkvice in cerkve. Knezi: Rastislav, Svetopolk in Kocelj so jih zidali, ljudstvo jim je pomagalo radostnih src; Metod pa jih je blagoslavljal in posvečeval. Mogočno in svečano se je vršilo v njih slovansko bogoslužje.
Mrko je gledalo nemško oko.
(Viharna sunka v temni mol.)
Neizmerno trpljenje se je razlilo nad Metodija in slovanske rodove.
(Disharmonija narašča in tuino valovi v globokih akordih, kot da doteka reka sovraštva, sumničenj in obrekovanj.)
Kdor je velik — trpi, vsako dobro delo mora biti zapečateno s trpljenjem. Vedel je to Metodij in bil je velik.
Se trikrat preseliti, je enkrat pogoreti, zadouoljnost je polom:a žiuljenja.
Sovražili so ga, sumničili in obrekovali, mogočno in glasno ga poniževali pred svetom.
Vrgli so ga v ječo. (Tišina — globok molk.) Od-vzel bom pa-stir-ja in ov-ce se bo-do raz-kro-pi-le ...
(Silovit rilem, drzen tempo, bučeča kromalika in nepretrgan tok disonančnih harmonij.)
Kaj hrumi, šumi in buči po Moravi? Med slovanske kneze se je vrinila nesloga.
(Disonančna harmonija na novo zabuči in se povzpne do največjega fortissima, v katerem težko odjekneta še dva staccato akorda.)
Čez lepe slovanske ravni je legla senca. Nemi so hodili ljudje po prelepi zemlji. Zamrl je smeli na ustnih deklet, vesela pesem in jasen vrisk nista polnila več tihih večerov, trudni so bili koraki mož skozi polja, kot bi ne videli, kako bogat sad obeta. Ob križih in znamenjih Bogorodice so molile matere s svojimi malimi. — »Usmili se nas o Gospod! O sveta Bogorodica, usmili se nas, vrni nam očeta!«
(V valu učinkujočih dinamičnih nijans in precej umetniški interpretaciji se kaže močna vzdržljivost, -se budi in rasle zaupanje ...)
Blagovestnik Metodij pa je trpel v ječi... že več kot dve leti in zato ni bilo pomladne pesmi v dušah panonskih Slovencev, ki jim je sveti mož prižgal luč prave vere. Ni je bilo. Po slovanskih ravninah je legla težka, temna senca.
(Bolestna harmonija pojema v moči in barvitosti in se končno izlije v mehko božajočo linijo, — molitev sv. Melodija — ki plava nad vdanimi trpini...)
Četrta slika:
VRNITEV IZ JEČE
(Lahko in gracijozno zaleskeče glasba v valčkovem ritmu, ki ogreva duše in lije v srca radost in veselje. Deklica, vsa v cvetju, priteče na oder:)
V	Panoniji... Pod večer je bilo. Sonce je s poslednjimi žarki objemalo slovensko zemljo, milo in toplo, kakor sam božji blagoslov. Po beli cesti je divjal na konju mož. Prašna sta bila jezdec in konj, trudna, od daleč sta morala priti. Radostno vest je nosil jezdec: »Oče Metod se vrača« — Razživeli so se ljudje, skoro niso mogli verjeti.
(Milo doneča lirična pesem že spaja srca v objemu velikega kneza in duhovnega očeta sv. Melodija.)
Sam knez Kocelj je hitel svojemu in svojega ljudstva duhovnemu očetu nasproti. Objela sta se po dolgi ločitvi veliki knez in veliki sveti duhovnik.
(Čustvena Ijtibkost in melodijoznost klavirskih zvokov temperamentno narašča v razigrano razpoloženje.)
Sredi gajev so zazvonili iz stolpov zvonovi in zbrali pred oltarjem težko preizkušeno ljudstvo. Pesmi so napolnile bajno lepi večer. Bogorodica se je smehljala, otrla sleherno solzo, napolnila sleherno srce z novim upanjem. Njen materinski blagoslov se je razlil po širni slovenski zemlji.
»Oče se vrača« — Jezerski valčki so razigrano poskakovali, oblivali nožiče temnim vrbam, kot bi se radovali z brezskrbno deco, ki se je hitela umivat, da pojde nasproti svetemu možu.
Pruo seme poučenja stavšeu najgloblje pade, najdalje ostane in najlepši sad obrodi.
V sinji zrak se je dvignil škrjanček in vriskal s fanti na polju: »Oče se vrača.« Smehljale so se matere svojim najmanjšim, ko so jih prekrižavale: >Oče Metod prihaja in videl bo, kako si velik.
(Narodna preprosta harmonija,, živ ritem, sveža melodika, živahno slika brhkost slovenskih fantov in deklet, množic veselje in srečo.)
Dekleta so hitela v vrtove. Sklanjala so se v cvetju, same prelesten cvet, božala cvetkam glavice in trgala: nagelj, rožmarin in roženkravt. »Za očeta Metoda!« Sredi vasi pri starešini so pletla vence, možje so krasili hiše z zelenjem; beli mlaji so vabili: »Pridi, oče, pridi!« In prišel je. Trpljenje mu je osivelo lase in častitljivo brado, toda njegova dobrosrčnost in ljudomilost sta se še povečali; izraz njegov je bil še bolj ljubezniv, še bolj očetovski. Prišel je. Bil je zopet sredi svojih ljubljenih ovčic. In oče in ves narod je plakal solze veselja in sreče.
Iz množice je stopil v ospredje častitljiv očanec s plunko ob rami; njegovi prsti so se rahlo doteknili strun, udarjali vedno hitreje in zadonela je sladka melodija slovenske narodne pesmi.
V Panoniji so se začeli zopet sončni dnevi. Vesela pesem in jasen vrisk sta polnila večere.
(Zbor deklic v narodnih oblekah priraja na oder. »Slovenka sem, Slovenka (em ostati...« zadoni iz svežih pri. Med petjem in rajanjem pa z venčki okrase sliko svetih blagovestnikov.)
P e t a s 1 i k a :
POSLEDNJI BLAGOSLOV
(»Pridi duša, Ženinu zvesta, da boš venčana, pridi nevesta,« kliče in vabi pesem iz daljave, kajti Melodij, apostol slovanski, se poslavlja od zemlje. Mehka otožnost je razlita po pozornici. Rdeča luč obliva cvetje in zelenje. Počasi umira in prehaja v temino. Le Luč poslednjega blagoslova, ki ga izgovarja umirajoči Melodij nad slovanskimi -narodi, žari in bo žarela v neskončnost.)
V	Velehradu, v prestolnici apostolovi, se je zopet budila pomlad, za očeta Metodija nebeška pomlad.
Izčrpane so bile njegove življenjske sile, darovane za one, ki jim je govoril Gospod v ljubezni božji: »Pustite jih k meni priti.« Izčrpano je bilo življenje, truda in dela polno, s skrbmi prekvašeno, s solzami obilno blagoslovljeno, z zaničevanjem posvečeno, s hrepenenjem in z ljubeznijo poživljeno vedno na novo.
ITHza, ki se z molituijo začne in konča, ne bo stradala. Brez Boga ni sreče doma.
(Vznesena, slovesna in mogočna harmonija, polna religijozne vsebine.)
Razprostrl je sveti starček roke in blagoslovil zbrano množico, blagoslovil vse slovanske rodove, ki mu jih je Gospod Bog izročil v varstvo. In ta blagoslov pluje še vedno po slovenskih pokrajinah, obstaja nad hišami, iz katerih se čuje glasna molitev in utrjuje slovenske temelje. Mimo hiš pa, ki stoje nemo za molitev, gre neopaženo mimo, od daleč pa se ogne hišam, iz katerih se čuje kletev ali grda beseda; temelji slovanskih domov se tam že rušijo, ker leži na njih božja jeza.
Blagoslovil je Metodij vse od Alp do Kavkaza, blagoslavljal in molil.
(Koralni spev): »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu.. .«
In zadnjič je začul sveti apostol klic božji. Duša mu je pela: »Aleluja. Glej slišal sem Tvojo besedo in prihajam.« Obraz mu je žarel v svetniški
Priden delauec ne jenja, dokler mu sonce ne zajde in ga uečerni mrak počiuati ne prisili.
gloriji. Trpljenje ga je očistilo, mu postalo mogočna perot v veličastnem poletu njegove duše iz nižine vsakdanjosti v višave, k Soncu naših dni in misli — k Bogu.
Združili sta se duša Metodijeva in duša Cirilova. Velehrad se je sklonil k Rimu in se spojil z njim v eno srce:
Katoliški Slovani!«
Ob luči v Rimu so se vžigale lučke po slovanskih pokrajinah, lučke, ki so vzplamtevale v luči in kresove, ki kličejo še danes Slovane v katoliško Cerkev.
(Dejanje doseže svoj vrhunec. Močna, žareča luč se dvigne; ob njej se vžigajo plamenice, ki jih prinašajo belo oblečene deklice. Oder zažari v polnem sijaju. Slika svetih blagovestnikov kraljuje nad pestro urejeno skupino. Uvodni akordi iz papeževe himne ustvarijo navdušeno razpoloženje. Skupina na odru in vsi navzoči vstanejo:
»Vsi jeziki se združite v slavju Cerkve zmagovite .. .<
zadoni in zaključi slavnostno prireditev.)
(Po K. M.)
Slovenske pismene naloge
IV. a razred:
1. Pojdimo spet na delo — pogumno in veselo! (Razpravica po načrtu.)
2. Počivaj mirno v svoji Jugoslaviji, ki naša jo ljubezen čuva. (V žalni spomin blag. kralju — Zedinitelju.)
3. Prizor iz Krsta pri Savici. (Svobodno v obliki črtice.)
4. Blagor dobrim in usmiljenim. (Božično razmišljanje.)
5. Pesem in beseda naša, vedno bolj sta dragi mi. (Svobodno.)
6. Ko sem prečitala Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem«. Moji vtisi.
7. Na življenjski svoji poti cvetje trosi, a trnja in gorja nikdar. (Razmišljanje ob odhodu iz šole.)
IV. b r a z r e d : .
1. Brezskrbna leta, kmalu ste minila! (Razmišljanje.)
2. Sirotam olajšuj gorje. (Po opazovanju.)
3. Bogomila. Po »Krstu pri Savici	.
4. Svetle luči in nekaj senc. (Po	romanu	»Pod	svobodnim soncem«.)
5. Zenski značaji v Finžgarjevih delih	in	današnja	doba.
6. Lep je naš svet. — Opis.
7. Spomini se mi vračajo. (Opazovanje mladine in razmišljanje.)
Med pismene naloge letošnjega leta so bile vpletene povodom jubilejnega leta tudi Cirilo-Metodijske črtice kot skupna razredna dela itd. na osnovi razgovorov, prečitanih del in svobodnih zamisli.
Izvleček črtic, nanizan v »Venček« učenkam v bodrilo na potu v življenje:
Daljšega stanu si zastonj želi, kdor doma za pečjo leži in dolgčas po laktu ali komolcu prodaja.
V	DOMU GOSPODA LEONA
V	svobodnem Solunu je bilo — v mestu, bogatem naravnih lepot in blagoslovljenem po veri v Kristusa, Gospoda našega, — v Solunu, biseru Egeja, drugi prestolici vrhovnega rimskega cesarstva, v središču velike trgovine, v svobodnem mestu sredi slovenskih selišč.
Tu je bival blagorodni gospod drungarij Leon, odlični cesarski dostojanstvenik, srečni oče slovanskih apostolov. V Solunu je imel plemeniti Grk svoj dom. Marmornate stopnice so vodile v svetal in blesteč atrij, od tu v zgornje prostore in končno na udobno teraso. Okoli dvorca so bili vrtovi, gaji in obširna gospodarska poslopja.
Dohajajoča in odhajajoča gospoda je upoštevala v tem domu strogo grške družabne predpise, ljudstvo preproste domače šege. Visoki dostojanstvenik se je znal prilagoditi vsem, prav tako njegova družina, pa tudi služabništvo.
Gospod Leon, gospodar tega doma, je bil mož molitve in dela, odličen državnik, hraber vojščak, pravičen vladika, zvest, neustrašen spoznavalec prave vere. Ko se je širilo krivoverstvo zoper sv. podobe, je stal Solun na strani zagovornikov sv. podob; sprejemal je vse one, ki so bili preganjani.
Gospod Leon sam je bil vestno natančen, zahteval pa je vestnost tudi od vseh drugih. Spoštovan in priljubljen je bil. Tržni dnevi^vSolunu so bili obenem uradni dnevi in tedaj se je vrstilo v njegovem domu polno ljudi, ki so prosili za sprejem pri blagorodnem gospodu Leonu.
Visoki gospod se je bil zavedal že kot mladenič, da je njegova dolžnost, da se priuči jezika, ki ga govore podložni. Zatorej mu je tekla gladko beseda tudi v čisti slovenščini. Tako je zamogel osebno voditi razgovore, pravično razsojati. Tudi od otrok je zahteval, da so se učili čiste slovenščine, da so zamogli priljudno občevati s služabništvom v njih domačem jeziku. In vzgoja otrok je bila gospodu Leonu važna dolžnost, vestna zadeva. Marljivo mu je pomagala liri tem zvesta mu žena, -blagorodna gospa- drungarica, skrbna mati — umna, umetniško nadarjena gospodinja. Kot hišni žarek je bila, ki razveseli vse, kamor posije. V orientalskem duhu urejeni hiši ni nikoli manjkalo svetlobe, vonjivosli, veselja in toplote. Bil je to košček raja, kjer so nebeške sladkosti doma.
Srečen dom, očuvan po modrem gospodarju, negovan po skrbni gospodinji. Vsepovsod mir in zadovoljstvo!
Verna roditelja sta čula z iskrenim srcem nad svojo mladino in njuna skrb in ljubezen je bila prosvečena vsakemu otroku posebej. Pobožna mati je sadila seme božje v čiste in hrepeneče dušice ter goreče zalivala kali krepostnega žitja z vzpodbudnimi besedami in lepim zgledom.
Ob delavnikih so vsi člani drungarijeve. družine imeli obilo posla: oče, mati, pa tudi otroci. Hčere so vezle, a se tudi sicer izobraževale v vsem, kar mora znati vrla gospodinja, žena in mati; sinovi so se pripravljali za samostojne poklice; eden izmed najstarejših, Metodij, je pomagal očetu že pri delu, ostali otroci pa so bili starostni dobi primerno zaposleni. »Moli in delaj!« Po tem zlatem načelu so potekali dnevi v domu gospoda drungarija. ieni-pa niso zanemarjali skrbi za nego in utrditev zdravja ter za oddihe.
Kmetou pvEUzetija je praue sreče podrtija, naj bo hiša še toliko srečna, neprenehoma ji sonce ne sije.
IZ DRUŽINSKEGA ŽIVLJENJA
Kako so se že vnaprej vsi veselili večera, ko bodo zopet zbrani v skupnem družinskem krogu. Öe bi kdo manjkal, v mislih bi ga tedaj poklicali med &fTTudi gospod Leon se je veselil večera. Če drugače še tako zadržan od dela in mnogih poslov, večerni odmor je hotel prebiti med svojo družinico.
Pravkar se poslavlja, od logoteta Teoktista, /bisokega dostojanstvenika iz Bizanca, ki je bivayzadnji čas kot gost v njegovem domu. V slovo so mu priredili večerjo na/terasi, ki so jo z bujnim, svežim zelenjem in opojno dehtečim cvetjem izprejnenili v obednico.	s	JtiSuJjnMt
Pri večerji nd terasi so bili navzoči tudi drungarijevi otroci, toda le najstarejši, ki so brezhibno obvladali _družabna pravila in znali izbrano z odličnikom občevati. /)dšel je gost! Tvrtnj aosmeli-pr4ti-na teraso tudi mlajši otroci. Konstdntinček -je- tudi pricapljal in že od daleč s svojim zvonkim glasom otvoril razgovor v slovenščini. Zdajci je bil malček v materinem naročju, ne dolgo in že je bil na kolenih očetovih, kmalu nato pri Metodiju; ni trajalo dolgo, pa so bili vsi člani družine deležni Konstantinovega objema. Pričelo se je čebljanje in pripovedovanje. Srečna družinica, zbrana v ljubezni! Vse prehitro je mineval čas večernega odmora. Še-skupna -pobožnost, nato počitek.	.</***
V—družinski -sobi so postavili m--domačem olturfu- sliko sv. Bogorodice, jo-okmsili s cveljem. iu ko je mali Konstantin v snežno beli nočni haljici prinesel svojo rožico in dal sv. Bogorodici, poljubček, je pričel gospod Leon z dostojanstvenim, odločnim glasom: »Verujem v Boga Očeta.. .«r Družina mu je odgovarjala. Kot kladivar je koval oče v duše svojih otrok večne resnice, božje zapovedi, sveti strah božji, utrjeval to, kar je mati sejala z mehkobo in milin'). Konstantinček je kmalu zadremal in v materinem naročju trdno zaspal. Po molitvi je odšel oče v delavno sobo, Metodij k učenju, mati z ostalimi k počitki1. Nad hišo se je bočilo pokojno, azurno-modro nebo z nešteto zvezdicami; angeli varuhi so čuvali sveti dom.
BRATA
Telesno šibek in bolehen je bil Konstantinček, krepak, čvrst in zdrav njegov starejši brat Metodij. Mati je vzgajala oba zelo pobožno, nežno in milo, kot je lastno mehkemu materinskemu srcu.
K- ostalem pa je Mia Metodijeva vzgojafresna in stroga, kajti oče ga je odmenil za državnika, za vojaški stan^ Zgbdaj je pričel dečik hoditi v solunsko gimnazijo, /vrhu lega mu je preskrbel pče še domačih učfteljev, ki so ga poučevali v j ne obveznih predmetih: v prjavnih in vojaških / vedah. Tudi v lepili umetnostih ga je šolal.
Oče sam p<Cga je pričel zgodaj uvajati praktično v državniško delo. Kadar je odšel gospod Leon uradno v Bizanc, ga je nadomeščal doma, Metodij v polno zadovoljstvo očetu in strankam. Metodij sam je nagibal bolj k bogomiselnemu življenju. Le očetu na ljubo je sprejel odlično službo cesarskega namestnika v slovenski pokrajini v Macedoniji.
Konstantinova vzgoja pa je bila nežna in mehka, primerna dečkovemu šibkemu zdravju in njegovi naravi. Bil je Konstantin deček, zaverovan v svoj notranji svet. Celo v veseli družbi je sameval. Srce mu je bilo polno tihega koprnenja. Njegov pogled je strmel v nedogledne dalje, kot da gleda čudežni
Kdor nekaj pobije, nekaj si pa prihrani, ima lahko duakrat obed. Ueč ko zna, ueč uelja, naj bo gospod ali kmet.
svet, poln očarujoče zarje»/Ko pa so ga dali v šolo, je z zelo dobrim spominom in veliko umnostjo napredoval v knjigah, bolj kakor vsi drugi licenci, da so ga vsi občudovali. V odmorih je mnogo šetal; rad je skakal po vrtovih in gajih, jahal preko slovenskih selišč, veslal po Egeju, kopal se in plaval ob morskem obrežju. Največ veselja pa je užil ob vežbanju ptičev za lov. Posebno ljub mu je bil kragulj, ki ga je dobil v dar. Postala sta nerazdružljiva prijatelja. In ko mu je na nekem lovu ušel, deček ni dva dni nič jedel in bil neutolažljiv. Po očetovsko se je zavzel tedaj Metodi.j za brata. Kot vešč dušeslovec je znal uravnati zopet ravnovesje v razžaloščeni duši, še več, dvignil je brata, razplamtel v njem doslej speče sile, razkrij mu notranje duhovno bogastvo. In mladi Konstantin je zažarel; polet njegovega duha je s ličil sedaj silnemu orkanu, čigar moč premaga vse ovire, dokler ne pride do cilja.
Odslej je jutranja zarja našla Konstantina pogosto še bedečega nad kn jigami...
Vedela sta brata, da je v odkriti vzajemnosti, v resničnem, dobrem tovarištvu, v pravi bratski ljubezni moč. Podpirala in izpopolnjevala sta se zatorej odkrito in iskreno, se brusila v bisera, postala značajna, še več: sveta apostola.
FILOZOF
Sedem let je bilo Konstantinu, ko-at^jevsanjah izbral Sofijo, to je božjo modrost, za svojo družico. In roditelja njegova sta utrdila pomen sanj, rekoč: »Reci modrosti: sestra mi bodi.« Zakaj modrost sije bolj kakor sonce.
Na zabavnem lovu pa, ko je izpustil svojega dragega kragulja in mu ga je veter odnesel^jje spoznal Kenstemtia minljivost vsega, kar je na zemlji. Usmiljeni Bog ga je ujel in pridržal popolnoma sebi. Tistikrat je 'škff&nil toli preizkušeni-deček, da svojih dni ne bo zapravil v vrtincu tega življenja.
Lotil se je tedaj učenja,\sedel v svoji hiši in se na izust učil knjig sv. Gre-Bogoslovca, katerega si je izbral zd učitelja in prosvetitelja. O Konstantinovi in razumnosti ter marljivem učenju so zvedeli v Bizancu in poslali ponj, bi se s cesarjem učil. In molil je/ Konstantin prelepo Salomonovo molitev: daj mi modrost, ki je ob Tvojejm prestolu, da razumem, kar je Tebi všeč se zveličam.«	j
Razveselil se je Konstantin, a tudi zatrepetal ob misli, na zapeljivi Bizanc, mesto največjega razkošja, mamljive opojnosti in prešernega dostojanstva. Pa Metodij je spoznal bol svojega ljubljenega brata. Podaril mu je sliko svete Boaorodice. Prisrčno jo je Konstantin poljubil, proseč Sveto, Čisto, naj ga Ona ohrani v nedolžnosti, v neskaljeni čistosti.
V	Carigradu se je naučil vseh znanosti in helenskih umetnosti. Tako temeljito se je učil vseh, kakor bi se ene same izmed njih učil. Rastel je v modrosti, postal modroslovec-filozof in sprejel učiteljsko stolico na dvoru ter tam učil sveto in svetno filozofijo. Sr-spezmvanjem božjih in človeških reči pa je -pBstal dika Bizanca.	j
In poslali so filozofa, daj premaga krivoverskega patrijarha Joanisa, ki je bil zakrknjen krivoverec. Pjonižno in modro, a obenem viteški je razkril Konstantin krivoverske zmote, nato se skromno umaknil.
Ko je bilo filczofu 24j let, so ga poslali k Saracenom. Tu sta bila doma bogastvo in blesk. Tam se,je bojeval kot David z Goliatom — mladenič z zvi-
Šiba naj bo za otfoka zdrauilo, ne usakdanje kosilo.
timi učenjaki, modrimi in učenimi ljudmi. Z molitvijo in uma svetlim mečem je sijajno ovrgel njih zmote. Tudi z bogastvom ga niso mogli pridobiti. Poraženi so mu dali piti strupa, a Bog je bil z njim in ga zdravega privedel v domovino.
Ne dolgo potem se je filozof povsem odpovedal svetu. Kmalu ga najdemo v tihem in delavnem domu — v samostanu irpxmena -Melodija — na Olimpu. Pogovarjal se je z Bogom in s svetimi knjigami. A dolgo ni užival veličastnega miru olimpijske samote. Poslali so ga z bratom Metodijem k divjim Kozarom. Dospela sta v kaganovo mogočno utrdbo. Smrt jima je zijala povsod nasproti, a nista se bala. Judje in Saraceni so se zbrali s kopo ugovorov proti krščanstvu. Zmagala sta sveta brata. Po naravi divji rod se je pod vplivom božje besede in lepega zgleda blažil in postal dostopen mirnemu žitju med narodi.
Prišla sta tudi v stik z Rusi. Do Črnega morja in vznožja Kavkaza je segala Matjuška Rusija! Mehak in dovzeten je ruski človek v svojem čustvovanju. Na svojo matjuško je navezan z vso iskrenostjo srca. In kakor je brezmejna zemlja njegova, tako je velika, za velike reči pripravljena duša tega naroda. Idealnost, širokopoteznost, srčna preprostost — to so njegove vrline. Vzljubila sta ga sveta brata. Naučila sta se ruščine, se seznanila z ruskimi pismenkami. Kmalu sta govorila z ljudstvom v domačem ruskem jeziku, čitala njih knjige, vložila prvo seme sv. vere in vžgala v njih ljubezen do sv. Bogo-rodice. Seme je leglo v rodovitno zemljo. Riuski-muzik se sv. Bogorodiei še danes verno klanja kljub strašnemu trpljenju, ki je leglo z boljševizmom nad bedno Rusijo.
Vrnila sta se brata, bogata z novimi izkustvi na Olimp.
A prišla je v Bizanc iz Morave Rastislavova poslanica, ki je povedla sveta brata na naša ozemlja, na višek njune delavnosti.
Zastavil je tedaj tudi filozof vse svoje sile in jih posvetil Bogu in slovenskim narodom tam preko Balkana.
Navdušena po svetih bratih je vzvalovila, sproščena suženjskega strahu, svobodna v sončni pomladi zemlja slovenska in odjeknil ves svež in čil tedaj tudi »raj pod Triglavom« v pomlajeni molitvi, besedi in pesmi.
ZVEZDA SVETIH BLAGOVESTNIKOV
Tih večer je bil. Od, Egeja sem je vela pobožna pesem veselih mornarjev k sv. Bogorodiei, kraljici krščanskega Vzhoda, kjer se je tedaj razcvelo, kakor v pomladanskem vrtu katoliške cerkve v polnem razmahu Marijino češčenje. Metodij je sedel na vrtu pred razpetim platnom, kakor v objemu tajne sile, močne in velike. Ni slikal. Obraz mu je žarel, roke so mu negibno počivale, sklenjene v naročju.
»Marija, kako Te ljubim,« je dahnil apostol, ki je ljubil Bogorodico kakor nebogljen otrok; zakril si je obraz t*-Jwprneči želji', da zagleda njo in ji izpove - 7 srečo, upanje in bojazen svojega src(^»SveMi, Marija,« je zvenelo od morja.
V	duši je vstajala Metodiju prelepa slika nebeške Gospe: Neskončno mil obraz — nežen kof breskvin cvet, oči — globoke kot morje, dobre, materine oči, iz katerih odseva neskončna ljubezen, prošdja in dobrota. Raznežil se je: »Sveta Bogorodica! Kako Te ljubim! Naj bom vse dni Tvoja last. Sončne in s cvetjem posute so moje steze, ker se smehljaš pred menoj Ti. Moja duša počiva pri Tebi
ni srečen, kdor uelikn ima, ampak srečen je, kdor malo potrebuje.
v tihi uri, ela. mi iz duše prebereš vse, kar leži v njeni globini in se mi ljubo nasmehljaš. In v težki uri čutim na vročem čelu Tvojo mehko roko, iz katere
se preliva mir, pokoj v srce.--------
hKraljica moje Mladosti si. Glej, pred mano se odpira široka cesta v svet;
vabljiva je za moje častiljubje. Pa se bojim, da bom Tebe zgubil, zgrešil--------------
O,	pojdi z menoj v življenje, naj me vodi Tvoja prebela roka čez brezna globoka, bodi Zvezda zlata mojih zemskih dni!«
Čisto blizu njega je zagostolel slavec hrepenečo pesem, nad njim in krog njega, pa je bohotila vroča Grška svojo nočno lepoto. Melodij-ta večer ni mogel-zaspati. Biiitrrrm je polnila prelepa slika nebeške Gospe. »Ne smem je zabrisati v>-4ušiIn ko je zazorilo jutro, je vstal, da izpolni silno težnjo svojega srca. Večerni Ave ga je našel pred platnom, s katerega se je smehljala čudovito lepa Mariju. Ob Metodiju je slonel Konštantin...	■/*?*	-v	0'L^
Kakor Zvezda življenja, mogočna in velika, je bila odslej svetima bratoma Marija. Kamorkoli sta prišla, sta govorila o N je j, čudovito lepo, da sta vnela vsa srMr-Bdf-sv.-Bogorodico, saj so ljudje mislili, da jim govorita poslanca iz nebes.
Ko sta prišla k Slovenom, sta zaznala v njih mehko dušo, polno hrepenenja po resnici in lepoti, kot v sebi. Čutili so z njima radost, grenkobo in težo življenjskih dni, katerih najslajši spev in najgloblja ljubezen je bila Marija.
Dediči te Metodijeve in Cirilove ljubezni smo mi Slovenci. Saj ga ni naroda, ki bi Marijo iskreneje ljubil, ji vdaneje služil, kot mi. Kamorkoli smo se naselili, prvi dom smo postavili Mariji. In kjer je Marija, tam je njen Sin. Sredi vasi, največkrat na gričku, kraljuje kot Mati ljubezniva in nas gleda, ko delamo, posluša, ko molimo, išče s svojimi žalostnimi očmi, ko padamo, se izgubljamo v črno daljo, kamor ne more za nami — in vendar nas vedno ljubi in kliče, dokler ta čudovita ljubezen ne prikliče otroka domov, na pravo pot, v materinski objem.
V	SONČNI PANONIJI	rf
Poletno sonce žari nad Panonijo — zemljo slovensko, zemljo, ki ji gospoduje blagi knez Kocelj. Tam ob jezeru blesti njegov dvorec. Le stolpiči se vidijo iz gostega zelenja. Divje rože dehte, jasmin cvete in čriček v visoki travi kliče in vabi. Toda v Panoniji je praznik. — Narod počiva in čaka. Željno pričakuje že nekaj dni in slavnostno krasi bela pota, po katerih prideta skoro, skoro blagovestnika od vzhoda.
Ciril in Metodi j. — Tisti dan sta prišla. V borne halje oblečena, opanke na nogah, utrujena in zaprašena. Toda saj apostol ni utrujen. Mladostno sveža sta stopila na panonsko zemljo med naše pradede. Nad Pnonijo so vzšli sončni dnevi. — Blagovest, v slovenskem jeziku izrečena, je blagoslavljala, osrečevala. Ona, ki so jo govorili nemški svečeniki, je bila mrzla in tuja.
Blagovestnika stopata med množicami ljudstva, ki ju pozdravlja. SUhali so že o/velikih činih novih blagovestnikov,/ki sta prišla zdaj k njim. — Vedo, da je Konštantin, mladi filozof, ki ga je občudoval Bizanc, poteptal svetno čast in razkošja dvora in poslal ponižen apostol Kristov. Vedo, da raziime njihovo beseflo in je iz ljubezni do njih prišel k njim, neukim in preprostim. Oči premnogih počivajo na njem, skromnem (n vendar tako velikem Kbnštantinu. In Mjetodij. — Visok in neuklonljiv stoji pred njimi odlični bizanUnski dostojan-
ITIdž mora biti srečnega zakona glaua, žena pa srce. flka pri hiši pokorščine ni, se slabo godi.
stvenik,, Jci-je-^i-preflr-Tiprtarnimr fig som, cesarski namestnik,-pa je pustil svetno čast, da bi postal ponižen služabnik Kristov. Spoštljivo -ero nanj množite. Iz njegovih oči pa sije sama dobrota in ljubezen do ovčic, med katere j» poslan{£ da jim pokažrf.pvetlost evangelija//
'podita nam pozdravljena —/jslovanska blagovestnika!
Na Kocljevem dvoru vihrajo zastave. Marmorne stopnice pokrivajo drago- UA cene preproge. — Knez sam hiti naproti dragima blagovestnikoma z vzhoda. ~~ »Pozdravljena, na moji zemlji, zemlji panonski; rod slovenski se vama klanja, sprejema vaju, svoja blagovestnika. Razprostrita roke v blagoslov nam in našim zanamcem za vse čase vekomaj/« Ponižno je pokleknil knez in vse ljudstvo z njim.
In razprostrla	sta roke Konstantin in	Metodij.
Umirila	se je	valujoča množica.
»Bratje in sestreje izpregovoril Metodij, »blagoslov vsevišnjega Boga. naj pride nad vas in naj vedno pri vas ostane. Amen!...«
Ljudstvo posluša, drhti, joče. Saj to je naša beseda, topla in sveta, ki jo tujec prezira, pa jo zato mi tolikanj bolj ljubimo. In v dušah teh ljudi se je pričelo svetliti. Niso se več upirali resnici. Blagoslov svetih blagovestnikov je imel čudovito moč. Sloveni so sprejeli vero v Kristusa in jo ohranili do danes.
Nad Panonijo so vzšli sončni dnevi. Blagovestnika od vzhoda živita med slovenskim ljudstvom, ga učita in blagoslavljata. Bele cerkvice vstajajo na gričih in okrog njih šume stoletne lipe. Sem od polj odmeva pesem. Blagoslov božji je nad polji — mir Gospodov je v srcih Slovanov. Med njimi pa hodita sveta blagovestnika. Ljudstvo ju strme posluša, saj to je beseda slovenska, beseda tako lepa in	mila. In jim govorita o miru,	bratstvu	in ljubezni,	ki	ga	jim	prinese edinole	prava	vera v Krista. Beseda	jima teče kakor	medica,	pluje	čez
polja in se odbija v lipovih gajih.
Ponovno sta prišla v- gostoljubno Panonijo slovanska blagovestnika; Metodij je postal tudi panonski škof in nadškof. Obhodila sta slovensko zemljo, prišla v naše kraje, v to podobo raja. Vzradostila sta se sv. brata ob toliki lepoti, zaprosila sv. Bogorodico, da vzame slovensko zemljo v svojo posest. Slovenski narod je postal Marijin narod.
Sveta blagovestnika Ciril in Metod! Več kot tisoč let je od tedaj, odkar sta hodila vidva med našimi polji, med našim ljudstvom. Prinesla sla nam blagovest, prinesla knjigo v domači besedi pisano, odprla nam pot do kultvre srčne in umske. Potomci onih, med katerimi sta živela, so varna hvaležni in bodo ostali zvesti svetlim vzorom, ki sta nam jih vidva pokazala.
Sveta blagovestnika, vidva pa čujta nad veliko slovansko družino, d,a bo edina v veri, močna v ljubezni in srečna na zemlji, ki jo ^posedamo.
N-aj- vzidejo nad vsemi Slovani sončni dnevi, kakor nekoč nad Koeljeva.. Panonijo.
SLOMŠEK — SLOVENSKI APOSTOL — PRIŽGE NANOVO CIRILO-METODIJSKO LUČ
Minila so stoletja; prvo tisočletje se je bližalo zatonu. Na prijaznem slovenskem Slomu je vzcvel nov apostol, veliki slovenski škof Anton Martin
Dober sosed je uelik zaklad, ki se za gotoue denarje ne kupi.
Slomšek. Svetniško je bilo njegovo življenje, blagoslovljeno njegovo delovanje, neminljivega pomena vse, kar je govoril in pisal.
Na novo je vzcvela tedaj pomlad v slovenskih srcih, pomlad v cerkvah, šolah, domovih. Od veselja so vzvalovile slovenske ravni, zašumeli lipovi gaji, zadehteli nageljni, roženkravl in rožmarin; slovenski pesniki so zapeli kot nikdar poprej, slovenska beseda je šinila preko slovenske zemlje v govoru in tisku.
Doumel je veliki Slovan pomen delovanja svetih bratov. Ustanovil je bratovščino sv. Cirila in Metoda za zedinjenje Slovanov v sv. katoliški veri in prilil tako olja Cirilo-Metodijski luči, ki je vzplamtela pred 1000 leti v olimpijski samoti. Temelj za krščansko-slovansko kulturo, ki sta ga položila sveta brata, naj bi postal vez med Slovani.
Morda je gledal služabnik božji v proroškem duhu novi vek, ki se bo porodil v svetovni vojni, morda prav tako, kot ga je pozneje zazrl sv. oče Pij X., ki je izrekel preroške besede: »Novi vek bo vek Slovanov.«
Slovani so na pohodu. Ali nismo zamudili velikih zgodovinskih dni, dni obiskanja nepripravljeni, dremajoči ob šibko brleči Cirilo-Metodijski luči, izgubljajoči se v prepirih in vsakdanjostih.
Sestre! Bratje!
Luč!
Ljubezen!
Hi prau, se suojsga dela svamouati, naj si bo šilo ali šiuanka; naj se časti, doklEr po-štEno člouEka žiui.
Iz ostale kronike
1.—B. septembra: Vpisovanje.
8. septembra smo vložili temeljni kamen novemu dekliškemu domu, Domu Device Mogočne. Imeli smo čast pozdraviti v naši sredi prevzvišenega gospoda nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča, ki so temeljni kamen slovesno blagoslovili.
9. septembra: Uvodna služba božja.
10. septembra: Pričetek rednega pouka. Uvajanje v hišni in šolski red.
9. oktobra: Žalna svečanost ob prvi obletnici smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Tistega, ki je gradil, utrjeval naš dom, našega velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ni več. A naročil nam je: »Čuvajte Jugoslavijo!« Ali se zavedamo te svoje dolžnosti!
81. oktobra: Predavanje o varčnosti. — Proslavili smo tudi Jadranski dan s predavanji v razredih.
I., 2. novembra: Vsi svetniki, Verne duše.
11. novembra: Dan miru. Dopoldne dne 11. novembra ob 11. uri napoči slovesni dveminutni molk. Vse preneha z delom. V svečani tihoti in globoki zbranosti obstane v.sak na svojem mestu.
II. novembra: Roditeljski sestanek.
26./27. novembra so prejele vse učenke sv. zakramente.
1.	decembra: Praznik zedinjenja. Ta velepomemben dau nam je nudil izredno priložnost, da smo kot zavedni Jugoslovani obnovili svojo ljubezen do skupne domovine. Vzkliki »Živel kralj Peter II.,« > Živela Jugoslavija,« so za-orili krepko in odločno.
Od 23. decembra do vštetega 10. januarja božični šolski odmor.
27. januarja: Sv. Sava. Njegov življenjepis in njegovo delo.
31. januarja: Zaključek I. polletja.
4.	februarja: Josip Juraj Strossmayer: Njegov življenjepis in njegovo delo.
8. marca: Cirilo-Metodijska slavnostna prireditev.
Od 18. do 20. marca so opravile vse učenke letne duhovne vaje in prejele sv. zakramente za velikonoč.
25.	marca: Akademija.
Od 9. aprila do vštetega 19. aprila velikonočni odmor.
28. aprila: Roditeljski sestanek.
8. maja: Predavanje o zaščiti dece.
9. maja: Materinski dan — predavanje v šoli.
Od 17. maja do 24. maja: Dnevi zdravja — protituberkulozni teden.
V	dneh od 20. maja do 20. junija je nadzoroval zavod ministrski odposlanec gospod dr. Josip Šmajdek, profesor državnega učiteljišča. Prisostvoval je pouku v vseh razredih, pregledal pismene in risarske izdelke in ženska ročna dela, administracijo, knjižnice, zbirke učil in drugo ter predsedoval vsem izpitom.
10. junija: Popravni izpiti.
0(1 12. junija do vštetega 18. junija: Završni izpiti.
20. junija: Smo zaključili šolski pouk.
28.	junija: Zaključek šolskega leta z zahvalno službo božjo in vidovdansko proslavo. Vidovo. Kosovo polje! V proslavi tega dne bomo dali duška domoljubnemu idealizmu in zanosu, ki je tako iskren in močan in ki ne zamre nikcli, ako je bil pravilno in globoko zasidran. Dan manifestacije, ljubavi do velike Jugoslavije!
5. julija: Cirilo-Metodijska nedelja. Blagoslovitev Doma Device Mogočne. Slovesnost bodo opravili prevzvišeni gospod nadškof dr. Gregorij Rožman.
S tem slavnostnim dejanjem zaključimo v Lihctenthurnovem zavodu Cirilo-Metodijsko jubilejno leto.
Šolska kronika beleži letos venec važnih obletnic.
Prvi, ki smo se ga spominjali, je bil Simon Jenko.
27.	oktobra 1985 smo slavili 100 letnico njegovega rojstva. Jenko je pesnik s Sorškega polja. Prisluhnil je narodni pesmi in je vzljubil njeno lepoto in melodijo. Veselega pevca in humorista je kovalo življenje. Ko je okušal grenkobo in težo življenja, ko ga je trla notranja zdvojenost, je zapel pesem »Trojno gorje«. V duhu je gledal našo borno zgodovino in usodo ter jo podal v pesmi Samo, Naša zgodovina. Nepozabne so nam: Adrijansko morje in Naprej!, naša slovenska himna.
Kmalu po obletnici Simona Jenka smo se spominjali Davorina Jenka, ki je uglasbil slovensko himno »Naprej zastava Slave«. To mojstrsko delo je razglasilo njegovo ime po svetu. To- je naš prvi komponist, ki je deloval tudi med našimi južnimi brati in uglasbil tam sedanjo državno himno »Bože pravde«. Glasbena Matica mu je priredila spominsko slavje; doma smo se sami navduševali ob njegovih vznesenih himnah.
Marca meseca je bila stoletnica rojstva pesnika, pisatelja in slovenskega vzgojitelja Josipa Stritarja. Doma je v bližini Velikih Lašč. Iz klasičnega kota Slovenije, ki nam je dala že mnogo važnih kulturnih delavcev, je izšel tudi on.
V	domačem kraju se je že navzel neomajne ljubezni do domovine in čiste govorice dolenjskega kmeta. Stritar je dolgo in mnogo študiral ter si pridobil obširno znanje jezikov in poznavanje evropskih slovstev. Hotel je priboriti tudi slovenskemu narodu dostojno mesto med drugimi kulturnimi narodi.
Stritar je bil važen kot kritik. On je prvi, ki nam je ocenil Prešerna kot pravega velikega umetnika. Sam je ustvaril celo vrsto pripovednih del. Z vzgojnimi spisi: »Jagode«, »Lešniki«, »Pod lipo«, »Zimski večeri« je zabaval mladino in jo učil. — Kot literarni vzgojitelj nam je izoblikoval »Goriškega slavčka« pesnika Simona Gregorčiča in druge mlade pisatelje. Svojo šolo je znal voditi tako uspešno, kot pred njim edinole Čop, za njim pa nihče drugi. Z velikim idealizmom, z lepim, narodnim izražanjem in dovršenim slogom je bil Stritar najboljši učitelj in mentor. Bil pa je tudi glasnik slovanskega mesijanizma. »Pol sveta sliši sinom majke Slave.« Na Slovanu je vrsta, da prevzame vodilno vlcgo in pokaže svojo moč.
14. aprila 1936. Stoletnica Prešernovega »Krsta pri Savici«. Ta največja Prešernova pesnitev je posvečena pokopani ljubezni in umrlemu prijatelju Matiju Čopu. Poleg tega done iz pesnitve še mogočni akordi domovinske ljubezni. Navdušeno kliče pesnik: »Največ sveta otrokom sliši Slave.« »Krst pri Savici« je naš veliki ep, za večno klasična pesnitev in poleg Sonetnega venca Prešernovo največje delo.
Poleg teh izrazitih in pomembnih literarnih jubilejev pa je letos tudi 100letnica, odkar je izšla prva slovenska povest, ki jo je napisal Janez Cigler: »Sreča v nesreči«, ki je bila slovenskemu ljudstvu več desetletij najljubše berilo.
Obhajamo pa tudi 100 letnico znamenite Kopitarjeve razprave o brižinskih spomenikih Glagolita Clozianus.
Dalje: Jubilej svetovno slavnega Nikole Tesle, doma iz našega Primorja. Letos slavi svoj 80. rojstni dan. Ves svet slavi in se zahvaljuje odličnemu izumitelju na polju tehnike; še prav posebno pa smo dolžni mi Jugoslovani, da se zahvalimo svojemu rojaku, ki je pokazal, kaj zmore vztrajen in podjeten Jugoslovan.
Učiteljski zbor
koncem šolskega leta 1935/36.
G. Vindišar Ivan, katehet, poučuje: ve/4a, ve/4b, ve/3a, ve/3b, ve/2a, ve/‘2b, ve/la, ve/lb.
S. Šušteršič Melodija, nastavnica, poučuje: pr/lb, pr/2a; vrši upraviteljske pasle.
S. Aljančič Hilarina, nastavnica, učit. veščin, poučuje: sl/2b, zg/2b, ze/2b, pi/2b, ri'3b, ri/3b, ri/4b, hg/2b.
S. Blejec Vincencija, nastavnica, poučuje: sl/3a, ne/3a, ze/3a, zg/3a, zg/la.
S.	Iskra Donatila, nastavnica, poučuje:	ke/3a,	ke/3b, ke/4a, ke/4b,	pr/2b,	hg/la,
hg/3a, hg/3b, hg/4a, hg/4b, ne/la,	ne/4b.
»S.	Konc Darina, nastavnica, poučuje:	sl/4a,	ze/4a, zg/4a, ne/2b,	sh/3a,	sh/3b,
sh/4a, sh/4b, dn/4a, dn/4b.
S. Kozjek Helena, nastavnica, učit. gospodinjstva, poučuje: sl/lb, ze/lb, ze/2a, zg/2a, ra/lb, hg/lb, hg/2a, gp/3b, gp/4a, kn/3 ure.
Gdč. Krajc Erna, honorarna nastavnica, poučuje:	sl/la,	ze/la,	zg/lb,	pr/la,
gm/lb, pi/la, te/la, te/lb, te/3a, te/4b.
S. Masle Avertina, nastavnica, poučuje: sl/2a, sl/3b,	sl/4b,	zg/3b,	zg/4b,	ze/3b,
ze/4b, ne/3b.
S.	Rakovec Cirila, nastavnica, poučuje:	ra/2a„	gm/2a, ne/2a, pe/la,	pe/lb,	pe/2a,
pe/2b, pe/3a, pe/3b, pe/4a, pe/4b,	zbor. pe/2 , kl/5 ur.
S.	Rozman Vasilija, nastavnica, poučuje: ra/la, ra/4b, gm/la, gm/4b, fi/4a,	fi/4b.
S.	Slabič Zvezdana, učit. veščin, poučuje: žr/lb (2. odd.), žr/2b	(2.	odd.),	žr/3b
(1. odd.), žr/4a.
S. Slapšak Cita, nastavnica, poučuje: ra/2b, ra/3b, gm/2b, gm/3b, pi/2a, fi/3a, fi/3b, ri/2a, ne/lb.
S.	Trdan Branislava, učit. veščin, poučuje: žr/la (2. odd.), žr/2a	(2.	odd.),	žr/3a,
žr/4b, gp/la (2 odd.), gp/2a (2. odd.), gp/3a, gp/4b, gp/3b	(2.	odd.),	žr/3b
(1. odd.).
Gdč. Vodušek Agna, honorarna nastavnica, poučuje: sh/la, sh/lb, sh/2a, sh/2b, pi/la, ri/lb, ri/2b, te/2b, te/2a, te/3b, te/4a.
Učni načrti.
Isti kot v letu 3 934/35.
Učne knjige.
Iste kot v letu 1934/35.
Zbirka učil in knjižnice.
Približno kot v letu 1934/35.
Poučne ekskurzije.
I.	a razrccl:
Poldnevne: 13. septembra:	Zemljepisno-zgodovinska: Na Šmarno
goro (notranjost cerkve, obzidje-tabor, razgled na Polhograjske Dolomite, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške planine in po Ljubljanski kotlini. — 25. februarja: Gospodinjska: V tovarno »Pekatete« na Glincah (potek testenih izdelkov od sejanja moke do spravljanja v zavojčke). — 10. junija: Zemljepisna: Na Rožnik (razgled po ljubljanski okolici). — 17. junija: Zgodovinsko-prirodopisna:
V	ljubljanski muzej (ogled raznih izkopanin, narodnih noš in prirodopisnega oddelka).
Celodnevna: Zemljepisno-prirodopisna: V Kamniško Bistrico (divja gorska soteska, razgled po Savinjskih planinah in po Ljubljanski kotlini).
I. b razred:
Poldnevne:	12. septembra: Zemljepisno-prirodopisna:	Ogled ljub-
ljanskega velesejma. — 14. septembra: Zemljepisna: Na Grad (zaradi orijen-tacije in razumevanja prvotnih pojmov iz matemat. zemljepisa). — 25. aprila: Gospodinjska: V Marijanišče (lepo urejeni vrt in umna kokošjereja). — 13. junija: Zgodovinsko-prirodopisna: V ljubljanski muzej (ogled raznih izkopanin, narodnih noš in prirodopisnega oddelka).
Celodnevna: 26. maja: Zemljepisno-prirodopisna: Na Golico (nar-cisno polje, razgled po Ljubljanski in Celovški kotlini).
II. a razred:
Poldnevne : 10. septembra: Ljubljanski velesejem (razstava Jadranske Straže, spoznanje življenja na Jadranu). — 24. septembra: Literarno-prirodo-pisna: Sv. Krištof — Bežigrad — Kleče — Ljubljana (grobovi zaslužnih mož, vodovodne naprave v Klečah). — 21. decembra: Biblično-umetniška: Golgota,
zvočni film v Unionu. — 16. marca: Gospodinjska: V pralnico Radion« v Ljubljani (praktično pranje navadnih in občutljivih tkanin, čiščenje tal, pohištva in kovinskih predmetov).
Celodnevna: 27. maja: Zemljepisna: V Rateče-Planico in na Peč (ogled zap. dela Karavank, severnih Julijskih Alp, državne meje, tromeje, krasen razgled v Zilsko in Dravsko dolino in na Dobrač.
II. b razred:
Poldnevne: 25. septembra: Zemljepisno-prirodopisna: Št. Vid — Sv. Kataiina (razgled po Ljubljanski kotlini, jesensko rastlinje, spotoma si ogledali tovarno za orgle in harmonije, izdelovanje žganja, razna mizarska podjetja). — 30. aprila: Gospodinjska: V Marijanišče (lepo urejeni vrt, umna kokošjereja). — 20. junija: Zemljepisno-prirodopisna: Ob Ljubljanici na Fužine.
Celodnevna:	27. maja: Zemljepisno-prirodopisna:	Ljubljana —
Kamnik — Stranje — Bistrica (lep razgled po Kamniških planinah, izvir Kamniške Bistrice, majsko rastlinstvo).
III. a razred:
Poldnevne: 13. septembra: Zemljepisno-prirodopisna: V Dragomelj pri Ihanu (ogled Ljubljanskega polja, Save, ribnika v Dragomlju, bogatega postrvi in rakov). — 17. septembra: Zemljepisna: V Zgornjo irr Spodnjo Hrušico, na Fužine in na Studenec. — 27. februarja: Gospodinjska: V pralnico »Radion« v Ljubljani (praktično pranje navadnih in občutljivih tkanin, čiščenje tal, pohištva in kovinskih predmetov).
Celodnevna: 19. maja: Zemljepisna: V Kranjsko goro in v dolino Pišence (divje romantična dolina, mogočni gorski velikani, ruska kapelica, koča na Gozdu). — 27. maja: Zemljepisna: V Borovnico in Pekel (železniški viadukt, slapovi »Pekel«).
III. b razred:
Poldnevne: 13. septembra: Zemljepisno-prirodopisna v Dragomelj pri Ihanu (ogled Ljubljanskega polja, Save, ribnika v Dragornljah, bogatega postrvi in rakov). — 27. februarja: Gospodinjska; Pralnica »Radion« v Ljubljani (praktično pranje navadnih in občutljivih tkanin, čiščenje tal, kovinskih predmetov in pohištva).
Celodnevna: 24. septembra: Zemljepisno-gospodinjska: Velika Loka — Čatež	Zaplaz—	Mala Loka (razgled po Dolenjski, ogled /Banovinske gospo-
dinjske šole« v Mali Loki). — 27. maja: Zemljepisna: V Rateče-Planico in na Peč (ogled zapadnega dela Karavank, severnih Julijskih Alp, državne meje, tromeje, krasen razgled s Peči v Zilsko in Dravsko dolino in na Dobrač).
IV. a razred:
Poldnevne: 10. septembra: Zemijepisno-pridodopisna: Ogled ljubljanskega velesejma (zanimiva flora in favna v Primorju, naša mornarica, hidroplan). — 14. septembra: Literarna-prirodopisna: Sv. Krištof — Bežigrad
—	Kleče — Zgornja šiška — Ljubljana (grobovi zaslužnih mož, vodovodne naprave v Klečah, nova c-erkev-bazilika v šiški). — 21. septembra: Gospodinjska: Na ljubljanski trg in v Tivoli (prodajanje in kupovanje na tržni dan, mestni
vrt v Tivoliju). — 21. oktobra: Zemljepisna: Kino-film Sloge: Afrika v plamenih (ozemlje Abesinije in prebivalstvo, njegove šege in vztrajno delo za obrambo domovine).
Celodnevna: 26. septembra: Literarno-zemljepisna: Kranj — Šenčur
—	Komenda (tek Save, Kranj, Prešernov in Jenkov grob, Komenda, dom Petra Pavla Glavarja). — 27. maja: Zemljepisna: Otoče — Brezje — Begunje — Radovljica (Ljubljanska kotlina, savske terase, Karavanke, Jelovica, grad * Kamene v Begunjah, dom ljubljanskega nadškofa dr. Antona Bonaventura Jegliča).
IV.	b razred:
Poldnevne: 12. septembra: Zemljepisno-zgodovinska: Na Fužine, miuu Studenca v D. M. v Polju. — 4. decembra: Biblično-umetniška: Zvočni film »Golgota« v Unionu. — 21. februarja: Kemijsko-fizikalna: V tovarno Indus (izdelava usnja in usnjenih izdelkov). — 16. marca: Gospodinjska: V pralnico »Radion« v Ljubljani (praktično pranje navadnih in občutljivih tkanin, čiščenje tal, pohištva in kovinskih predmetov).
Celodnevna: 14. septembra: Zemljepisna: V Novo mesto in na Trško goro (razgled po novomeški okolici, vinogradi, vožnja po Krki).
Vzajemno delo šole in doma in dijaška udruženja.
Vzajemno delo:
Stik med starši naših učenk in učiteljicami na zavodu je bil vse leto zelo živahen. Starši, oziroma njih namestniki, so letos po veliki večini prav marljivo prihajali v šolo, da se informirajo o napredku in vedenju svojih otrok.
V	prospeh vzgoje in okrepitev stika učiteljstva s starši otrok so bili v preteklem šolskem letu na zavodu štirje roditeljski sestanki. Na njih so se obravnavala razna praktično-življenjska in vzgojna vprašanja: razglabljale so se glavne smernice domače in šolske vzgoje. Po sestanku se je vselej razvil živahen razgovor med starši in učiteljstvom.
Dijaška udruženja:
Izmed dijaških udruženj delujeta na šoli Podmladek Rdečega križa in Podmladek Jadranske straže. V P. R. K. je udruženih 146 članic, ki se vedno bolj uživljajo v naloge tega človekoljubnega društva. Vsaka članica se je zavezala, da bo izpolnjevala svoje dolžnosti napram Bogu, domovini in kralju in se ravnala po geslu: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« Zato svoje zneske, ki si jih prislužijo z malimi prireditvami, s prihranki, obračajo v karitativne namene, da preskrbe revnim součenkam knjige, zvezke in včasih tudi mal prigrizek. V šoli nudijo součenkam ob nezgodah prvo pomoč in pomagajo slabo nadarjenim pri učenju. Na prošnjo Oblastnega odbora smo izgotovili za Rdeči križ v Ameriki vezan album, opremljen z značilnimi slikami naše domovine Jugoslavije. Albumu smo priložili pismo naslednje vsebine: »P. R. K. v Lichten-turnovem zavodu v Ljubljani, ki si je nadel naslov »Žarki« in mu je to ime tudi načelna smernica v življenju in delovanju, pošilja v tem albumu Podmladkom onkraj Oceana, v daljni Ameriki, iskren pozdrav. V pestri sliki želimo
pokazati lepoto in bogastvo naše domovine, naše ljudstvo v svojem življenju, običajih in šegah. O vsem tem naj govori naš album.«
Podmladek Jadranske straže šteje 140 članic. Zavedajo se svoje lepe dolžnosti, da netijo ljubezen do domovine in sinjega Jadrana. Jeseni, ko je bila Jadranska razstava, so se udeležile obhoda in si ogledale vse zanimivosti na ljubljanskem velesejmu. Še bolj se jim je poglobila ljubezen do našega morja, po katerem smo zvezani s širnim svetom, in ki je tudi vir narodnega blagostanja. Čuvati ga hočemo, saj bomo tako vršili tudi oporoko našega blagopokoj-nega Viteškega kralja Aleksandra.
Zdravstveno gibanje.
Zdravje je največje bogastvo, pač vredno, da mu posvečamo vso skrb. Zdravje in telesni razvoj mladine je pospeševalo gibanje in razvedrilo na prostornem dvorišču. V prijeten oddih od napornega učenja v šoli je bilo učenkam delo na vrtu, ki so ga vršile med gospodinjskimi urami. Poleg tega so se prirejali razni izprehodi v okolico mesta. Zdravstveno stanje na šoli je bilo zadovoljivo, tako da se je vršil pouk nemoteno; pojavili so se pač primeri škrlatinke, a ker so stanovale obolele učenke pri svojih starših, ni to imelo nikakih posledic za zavod in šolo. Zdravje gojenk je nadzoroval g. dr. Fon, mestni fizik, ki je večkrat obiskal zavod in pomagal s svojimi nauki in nasveti. Za sistematičen pregled vseh učenk na šoli je skrbela drž. šol. poliklinika, katere so se učenke tudi v posameznih primerih prav pridno posluževale.
Na dan zdravja smo razglabljali, kako bi najbolje očuvali svoje zdravje. Vrhu tega je temu predmetu posvečena tedensko ena ura v vsakem razredu.
V	dneh Protituberkuloznega tedna smo spoznali najbolj zavratno morilko mladih življenj — jetiko. Napovedali smo ji po svojih močeh boj s tem, da bomo vedno na straži in da se bomo držali higijenskih pravil.
Protialkoholno gibanje. Alkohol je sovražnik, ki napravlja neizmerno škodo. S tem sovražnikom nočemo imeti nobenega stika. Izmed šolskih predmetov sta posebno higijena in kemija, ki posvečata tej temi posebno pažnjo.
Imenik in klasifikacija učenk.
I.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Vasilija Rozman.
1. Avpič Tilka, Češnjica, Selca nad Škofjo Loko.
2. j?regar Miroslava, Rob pri Vel. Laščah.
3. Cetin Brunhilda, Gradec, Avstrija.
4. Cigoj Eleonora, Ljubljana.
5. Gerkman Marija, Želeče-Bled.
6. Germek Cvetka, Ljubljana.
7. Godec Ivana, Poljane-Kresnice.
8. Golmayer Marija, Slivno-Vače.
9. Gorenjec Marija, Hrušica, Št. Janž na Dolenjskem.
10. Grilj Melita, Doboj, Banja Luka.
11. Hlebš Majda, Antonija, Ljubljana.
12. Hrušovar Lidija, Ljubljana.
13. Jakič Olga, Ljubljana.
14. .luhant Danica, Ljubljana.
15. Kern Marija, Cerklje pri Kranju.
16. Kopač Irena, Mozirje-Medije.
17. Kos Lota, Sv. Marjeta na Muti. ’
18. Kramar Hedviga, Št. Rupert na Dol.
19. Kure Doroteja, Elvira, Vevče pri Ljubljani.
20. Lenaršič Veronika, Log, Brezovica pri Litiji.
21. Markič Angela, Ledina, Sevnica ob S.
22. Mulej Danica, Odrga-Trebnje.
23. Nester Katarina, Kozarac, Baranja.
24. Novak Božena, Hedviga, Ljubljana.
25. Novak Marija, Ljubljana.
26. Pangerc Marija, Antonija, Rečica pri Bledu.
27. Petelin Ana, Breza-Trebnje.
28. Petelin Gilda, Gallezano pri Poli.
29. Pleško Alojzija, Ljubljana.
30. Poljšak .Jožefa, Petrušnja vas, Litija.
31. Pohar Majda, Ljubljana.
32. Porenta Marta, Spodnja Senica.
33. Rovan Draga, Ljubljana.
34. Sedlar Jožefa, Ljubljana.
35. Sitar Ernesta, Ljubljana.
36. Slavec Hermina, Zagorje.
37. Šaver Nives, Alojzija, Gorica.
38. Štefančič Marija, Sv. Peter, Loka pri Zid. mostu.
39. Štefansky Helena, Maribor.
40. Štular Regina, Valta vas.
41. Šventner Ana, Ljubljana.
42. Veit Marija, Rodica-Mengeš.
43. Verbič Vekoslava, Ljubljana.
44. Žirovnik Ana, Ljubljana.
Odličen uspeh: 4 učenke.
Prav dober uspeh: 20 učenk.
Dober uspeh: 9 učenk.
Popravni izpit ima: 7 učenk.
Izdelale niso: 4 učenke.
I.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Helena Kozjek.
1. Avanzo Milena, Marija, Ljubljana.
2. Babnik .losipina, Sela pri Pancah.
3. Bergoč Daniela, Matenja vas pri Postojni.
4. Brunčič Vida, Marija, Stepanja vas pri Ljubljani.
5. Buh Ana, Šmartno pod Šmarno goro.
6. Cilenšek Ivanka, Pavla, Ljubljana.
7. Ceč Jožica, Marija, Ljubljana.
8. Dolinar Jožefa, Glince pri Ljubljani.
9. Ferlež Vida, Tržišče.
10. Gorkič Vladimira, Vertojba-Gorica, Italija.
11. Guzelj Marija, Ljubljana.
12. Jančar Maksimilijana, Zadvor pri Ljubljani.
13. Keržič Rafaela, Ljubljana.
14. Kostanjevec Jožica, Ljubljana.
15. Kvas Silva, Ljubljana.
16. Leibl Evgenija, Ljubljana.
17. Leskovec Valentina, Vrhnika.
18. Likozar Vera, Frančiška, Ljubljana.
19. Lubej Dušana, Breda, Ljubljana.
20. Macuh Marija, Ljubljana.
21. Mayer Rozalija, Ljubljana.
22. Meglič Boža, Ljubljana.
23. Novak Stanislava, Slape, D. M. v Polju.
24. Novak Veronika, Ljubljana.
25. Pencelj Jožefa, Loke, srez Laško.
26. Pibrovec Helena, Ljubljana.
27. Pintar Vida, Ljubljana.
28. Plestenjak Vida, Ivana, Marija, Ljubljana.
29. Plišovnik Milena, Ljubljana.
30. Rojšek Ana, Marija, Ljubljana.
31. Spiller Marija, Ana, Udmat pri Ljubljani.
32. Strah Ivana, Sostro pri Ljubljani.
33. Štante Frančiška, Nova vas pri Sv. Juriju.
34. šiško Marija, Raka.
35. Štefančič Alojzija, Ljubljana.
36. Šubelj Antonija, Podmolnik pri Ljubljani.
37. Varšek Stanislava, Ruše pri Mariboru.
38. Vozel Pavla, Kresniške Poljane.
39. Vrhovec Marija, Ljubljana.
40. Zakrajšek Marija, Nova vas pri Blokah.
41. Zupančič Vida, Ljubljana.
Odličen uspeh: 5 učenk.
Prav dober uspeh: 16 učenk.
Dober uspeh: 3 učenke.
Popravni izpit ima: 14 učenk. Izdelale niso: 3 učeuke.
II.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Cirilii Rakovec.
1. Bajda Valburga, Ljubljana.
2. Battelino Borislava, Glince-Vič.
3. Beno Ana, Stob-Domžale.
4. Bizjak Ivana, Razdrto pri Postojni.
5. Bogataj Pavla, Dolenje Brdo.
6. Božiček Ivana, Rajhenburg.
7. Čopič Zdena, Maribor.
8. Dobravec Ana, Litija.
9. Dolinar Terezija, Ljubljana.
10.	Erznožnik Albina, Dobračevo p. Zireh.
11. Flander Ivana, Zg. Kokra.
12. Godina Marija, Srednja Bistrica.
13. Gogala Magdalena, Bohinjska Bela.
14. Glavan Frančiška, Malo Črnelo.
15. Guček Vida, Trbovlje.
16. Habjan Terezija, Vel. Mengeš.
17. Hiti Marija, Mrzlo polje.
18. Janežič Marija, Polica.
19. Klemenčič Aleksandra, Stara Lipa.
20. Klemenčič Nada, Rečica pri Bledu.
21. Kne Frančiška, Adergas.
22. Košnik Ana, Cerklje.
23. Korenčan Marija, Horjul.
24. Levičar Alojzija, Sela p. Raki.
25. Luštrek Marta, Goričane.
26. Markovič Angela, Ljubljana.
27. Meden Ivana, Begunje pri Cerknici.
28. Mušič Pavla, Mali Mengeš.
29. Nered Frančiška, Ljubljana.
30. Novak Ivana, Travnik pri Loškem potoku.
31. Ogrizek Marija, Ljubljana.
32. Pavlič Majda, Ljubljana.
33. Pavlič Ana, Ljubljana.
34. Pelikan Sonja, Mozirje.
35. Pirjevec Angela, Ljubljana.
36. Ponikvar Danica, Ljubljana.
37. Rosulnik Frančiška, Šenkov turn.
38. Sagmeister Emilija, Zadvor.
39. Skok Marija, Pristava pri Mengšu.
40. Suhadolnik Dorina, Borovnica.
41. Szwankovsky Ivana, Moste-Ljubljana.
42. Šimen Matilda, Polzela.
43. Štular Ana, Vavta vas.
44. Šenk Katarina, Zgor. Jezersko.
45. Tavčar Zlata, Jožefa, Ljubljana.
46. Tepina Marija, Ljubljana.
47. Tomažič Danica, Ljubljana.
48. Tomažič Doroteja, Ljubljana.
49. Tomšič Ivana, Zg. Kašelj.
50. Vavken Edita, Ljubljana.
51. Vidic Ana, Ljubljana.
52. Vobič Marija, Semič.
Odličen uspeh: 14 učenk.
Prav dober uspeh: 22 učenk.
Dober uspeh: 2 učenki.
Popravni izpit ima: 9 učenk.
Izdelale niso: 4 učenke.
II.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Cita Slapšnk.
1. Belič Nada, Ljubljana.
2. Bianchi Vera, Trbovlje.
3. Bizjak Ana, Ljubljana.
4. Cimerman Silva, Ljubljana.
5. Cimperman Zofija, Ljubljana.
6. Cotič Zofija, Ljubljana.
7. Dubac Julija, Ljubljana.
8. Drobež Doroteja, Šutna-Žabnica.
9. Ferlesch Marija, Ljubljana.
10. Fritsch Helena, Ljubljana.
11. Gale Marija, Ljubljana.
12. Grabnar Marija, Motnik.
13. Gregorc Ferdinanda, Ljubljana.
14. Heine Angela, Ljubljana.
15. Jevnikar Marija Ljubljana.
16. Jus Daniela, Ljubljana.
17. Jančar Neža, Janče.
18. Kante Vida, Ljubljana.
19. Koman Jelislava, Marija, Ljubljana.
20. Kitek Vera, Alojzija, Ljubljana.
21. Kottar Lidija, Ljubljana.
22. Kochler Božena, Radgona.
23. Kure Valburga, Vevče.
24. Klun Magda, Ljubljana.
25. Krapež Zofija, Ana, Ljubljana.
26. Lapajne Marija, Velenje.
27. Lenarčič Jožefa, Log pri Brezovici.
28. Lotrič Matilda, Selca nad Škofjo Loko.
29. Matijašič Hildegarda, Slape.
30. Močnik Marija, Ljubljana.
31. Moškrič Anica, Sostro.
32. Omerzu Silva, Ljubljana.
33. Por Ana, Ljubljana.
34. Puc Justina, Ljubljana.
35. Pleško Terezija, Ljubljana.
36. Prek Jožefa, Ljubljana.
37. Sodec Marija, Ljubljana.
38. Sodec Frančiška, Ljubljana.
39. Suknaič Zorica, Ljubljana.
40. Šušteršič Marija, Preska.
41. Trtnik Karolina, Ljubljana.
42. Urbanc Ana, Helena, Moste-Ljubljana.
43. Vižintin Marija, Ljubljana.
44. Vuk Verica, Marija, Sv. Križ pri Trstu.
45. Vrešnik Marjeta, Ljubljana.
46. Zaletel Dragica, Marija, Ljubljana.
47. Zajc Avguština, Ljubljana.
48. Žirovnik Roza, Ljubljana.
Odličen uspeh: 6 učenk.
Prav dober uspeh: 17 učenk.
Dober uspeh: 13 učenk.
Popravni izpit ima: 8 učenk.
Izdelale niso: 4 učenke.
III.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Vincencija Blejec.
1. Andlovič Ana, Ljubljana.
2. Ažman Ljudmila, Ljubljana.
3. Bohinc Alojzija, Trata nad Škofjo Loko.
4. Cajzek Cecilija, Stojnoselo p. Rogatcu.
5. Červan Olga, Ljubljana.
6. Erznožnik Valentina, Dobračeva-Žiri.
7. Kocjan Emilija, Ljubljana.
8. Kopčavar Silva, Žiri.
9. Korošec Olga, Ljubljana.
10.	Lindner Jožefa, Litija.
11. Marinc Frančiška, Verd pri Vrhniki.
12. Mugerle Draga, Ljubljana.
13. Nesvadba Emilija, Tržič.
14. Petelinšek Emilija, Reka.
15. Reya Ema, Števerjan.
16. Rukavina Štefanija, Sisek.
17. Sežun Ana, Martinjak-Cerknica.
18. Sežun Marija, Martinjak-Cerknca.
19. Sigmund .Jožefa, Budna vas.
20. Strniša Stanislava, Sp. Hrušica.
21. Strniša Pavla, Sv. Križ-Svibno.
22. Strniša Ljudmila, Št. Jurij p. Kumom.
23. Suhadolnik Frančiška, Dragomer.
24. Šega Vida, Ljubljana-Vič.
25. Šeme Felicita, Polica.
26. Tiringar Frančiška, Šmarjetna
27. Ušeničnik Valentina, Predtrg.
28. Val Nada, Ormož.
29. Vidic Milena, Ljubljana.
30. Vrolih Josipina, Polhov gradeč.
31. Zajc Marija, Znojile.
32. Zajiček Dominika, Ljubljana.
Odličen uspeh: 9 učenk.
Prav dober uspeh: 11 učenk. Dober uspeh: 6 učenk.
Popravni izpit ima: 5 učenk. Izdelala ni: 1 učenka.
III.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Avertinu Masle.
1. Arnavtovič Milica, Zemun.
2. Brajnik Marija, Gorica.
3. Buh Ivana, Planina.
4. Cuderman Ljudmila, Rudnik.
5. Černe Marija, Stepanja vas.
6. Černič Marija, Ljubljana.
7. Cuk Antonija, Planina.
8. Dolničar Klara, Ljubljana.
9. Druškovič Nada, Ljubljana.
10. Fister Ema, Ljubljana.
11. Geršak Ana, Ljubljana.
12. Grosman Marija, Ljubljana.
13. Habič Martina, Moravče.
14. Janežič Amalija, Ljubljana.
15. Jazbec Sonja, Ljubljana.
16. Jelnikar Viktorija, Ljubljana.
17. Jurca Miroslava, Ljubljana.
18. Kožar Ljudmila, Javorje-Kočevje.
19. Kregar Majda, Marija, Ljubljana.
20. Kučera Albina, Dunaj.
21. Lavtar Margareta, Antonija, Ljubljana.
22. Magušar Jožefa, Ljubljana.
23. Mejač Veronika, Borovnica.
24. Mikuš Marija, Malanoga.
25. Narobe Silva, Ljubljana.
26. Purkart Danica, Ljubljana.
27. Rebernik Dragica, Dragotina, Ljubljana.
28. Remec Vida, Ljubljana.
29. Scherian Marjeta, Tezno pri Mariboru.
30. Schwarz Hilda, Ljubljana.
31. Sotler Bogomira, Ljubljana.
32. Strah Branka, Ljubljana.
33. Tome Vanda, Ljubljana.
'34. Tonh Milena, Ljubljana.
35. Vagaja Ana, Ljubljana.
36. Vasilj Bojka, Medugorje pri Mostaru.
37. Wenko Elfrida, Dunaj.
38. Zorič Božena, Ljubljana.
39. Zupančič Frančiška, Ljubljana.
40. Zupančič Štefanija. Ljubljana.
41. Židan Marija, Ljubljana.
Odličen uspeh: 3 učenke.
Prav dober uspeh: 12 učenk.
Dober uspeh: 11 učenk.
Popravni izpit ima: 9 učenk.
Ni izdelalo: 5 učenk.
Neocenjena: 1 učenka.
IV.	a razred.
Razredna učiteljica: -s. Darinn Konc.
1. Bidovec Ivana, Zalog pri Goričah.
2. Borštnar Milena, Ljubljana.
3. Butscher Charlota, Ljubljana.
4. Cedilnik Hedvika, Radomlje.
5. Cerar Angela, Lukovica.
6. Erznožnik Miroslava, Žiri.
7. Flerin Marija, Ihan.
8. Fras Julija, Sv. Lenart v Slov. goricah.
9. Gabrovšek Jelena, Ribče p. Kresnicah.
10. Godnjavec Frančiška, Ljubljana.
11. Godnjavec Marija, Radeče pri Zidanem mostu.
12. Gorše Marjeta, Dolenja vas.
13. Jug Ivana, Celje.
14. Keržič Ivana, Ljubljana.
15. Kobal	Cirila, Vrhpolje.
16. Kotar	Marija, Sv.	Jurij pod	Kumom.
17. Lakovnik Matilda, Ljubljana.
18. Lukež Ljudmila, Ljubljana.
19. Marinč Frančiška, Brsnik pri Kočevju.
20. Mugerle Danica, Ljubljana.
21. Outrata Emilija, Ljubljana.
22. Pogačnik Frančiška, Kamna gorica.
23. Prah Dragica, Št.	Rupert.
24. Pučko	Stanislava,	Vir pri	Domžalah.
25. Pujzdar Angela, Kamna gorica.
26. Pušnik Justina, Celje.
27. Resman Ana, Radovljica.
28. Resman Valentina, Radovljica.
29. Ribič Marija, Zg. Pirniče.
30. Seljak Ana, Guštajn.
31. Skube Ana, Adlešiči.
32. Suber Helena, Trst.
33. Sčrbačič Boža, Ljubljana.
34. Šefman Milena, Št. Vid pri Stični.
35. Zajc Marija, Pšata pri Ljubljani.
Odličen uspeh: 14 učenk. Prav dober uspeh: 16 učenk. Dober uspeh: 5 učenk.
Razredna
1. Bobnar Marija, Ljubljana.
2. Cerk Marjeta, Borovnica.
3. Funtek Milena, Ljubljana.
4. Gorše Ljudmila, Ljubljana.
5. Janša Majda, Ljubljana.
6. Kante Dragomira, Ljubljana.
7. Kerč Alojzija, Ljubljana.
8. Kobald Ljudmila, Ljubljana.
9. Kus Silva, Ljubljana.
10. Kveder Marija, Ljubljana.
11. Lajmiš Jožefa, Ljubljana.
12. Likar Silva, Ljubljana.
13. Novak Karolina, Brezovica-Log.
14. Ošaben Milena, Ljubljana.
15. Papež Justina, Krmelj-Krško.
16. Prne Antonija, Ljubljana.
IV.	1» razred.
učiteljica: s. Donatila Iskra.
17. Pertinjak Ivana, Ljubljana.
18. Poglej Marija, Ljubljana.
19. Polak Breda, Ljubljana.
20. Praznik Valerija, Ljubljana.
21. Sedlar Marija, Ljubljana.
22. Tome Vladimira, Ljubljana.
23. Ujčič Bogomila, Ljubljana.
24. Ulčar Marija, Ljubljana.
25. Ulčar Zdena, Ljubljana.
26. Zorič Nada, Ljubljana.
27. Žitnik Pavla, Ljubljana.
Odličen uspeh: 9 učenk. Prav dober uspeh: 17 učenk Dober uspeh: 1 učenka.
Statistika učenk po uspehu.
Razred	Odličen uspeh	Prav dober uspeh	Dober uspeh	Skupaj izdelalo razred	Popravni izpit imajo	Razred ponav- ljajo	Neoce- njene
I. a	4	20	9	33	7	4	—
I. b	5	16	3	24	14	3	—
II. a	14	22	2	38	9	4	—
II. b	6	17	13	36	8	4	—
III. a	9	11	6	26	5	1	—
III. b	3	12	11	26	9	5	1
IV. a	14	16	5	35	—	—	—
IV. b	9	17	1	27	—	—	—
Vseh	64	131	50	245	52	21	1
Završni izpiti
ob koncu šolskega leta 1935/36.
Z odlokom ministrstva prosvete S. n. br. 18761. od dne 25. maja 1936. je bil imenovan za ministrskega odposlanca na tukajšnji šoli ob koncu šolskega leta 1935/36. gospod dr. Josip šmajdek, profesor na državnem učiteljišču v Ljubljani. Gospod ministrski odposlanec je predsedoval vsem završnim izpitom, ki so bili od 12. do 19. junija.
K izpitu se je prijavilo v celoti 60 učenk in sicer iz 4. a razreda 33 učenk, iz 4. b razreda pa 27 učenk.
Učenke so polagale izpit iz slovenskega jezika pismeno in ustno, iz srbsko-hrvatskega jezika, matematike, zemljepisa in zgodovine pa ustno.
Tema pismenega izpita za 4. a razred:
»Črtica iz življenja naših prvih blagovestnikov.«
Za 4. b razred pa:
»Velika in lepa stojiš pred menoj, o domovina«.
Izpit so napravile vse učenke.
V 4. a razredu:
Z odličnim uspehom: 14 učenk.
S prav dobrim uspehom: 18 učenk.
Z dobrim uspehom: 1 učenka.
V 4. b razredu:
Z odličnim uspehom: 9 učenk.
S prav dobri muspehom: 17 učenk.
Z dobrim uspehom: 1 učenka.
Gospod ministrski odposlanec je 18. junija zbranim absolventkam razglasil uspeh s primernim nagovorom.
Obvestilo učenkam.
1. Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Pričetek ob 9.
Za popravni izpit se je treba pismeno prijaviti upraviteljstvu. Tozadevne prošnje, spisane na celo polo, morajo biti opremljene s kolkom za Din 5.—, za vsak predmet še s kolkom po Din 10.—.
2. Vpisovanje: K vpisovanju naj prinese vsaka dosedanja učenka letno izpričevalo, vse nove pa razen tega še krstni list.
Pri vpisu plača vsaka učenka tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku Din 20.— in odda točno izpolnjeno in od roditeljev podpisano prijavo, opremljeno s kolkom za Din 5.—.
3. V šoli naj nosijo deklice črne halje, bel ovratnik, za svečane prilike pa tudi bele manšete. V počitnicah naj si to oskrbe.
V	Ljubljani, dne 27. junija 1936.
Vodstvo zavoda.
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana