■•m rvmMmp Ajtp urnnamp imii'i 'i Tiiliti iiii ^liSiliiiiaiabdi^ i'i'ii n ■ m i hi iiii MitiB 111 J Vsjveig* lknranskl dnevnik ; 8 v Isitni—fr Muah i m fit tola —. $400 Z* pol 1st* . $3 JU i mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm ' '*"''' '■ T -1 ' ' ' wf -f wigs® * rjf gjEMfl«1 j UJ' jm?"™ - - " .V ;* UNDER PERMIT (Ho. 65«) ATFTUOKIEKD BT TBI ACT OF OCTOBER 1917, OB TILE AT THE FQgT OFFICE of Haw Tort, B. T. By Ordornf ths Prerfdent A. & Bnrteon, Postmaster Goner. GLAS NARODA |miiiiimi mm K List slovenskih delavcev v Ameriki. £he largest Slovenian DtOj t In the United State«, , Issued every daj except Sundajf . and Legal Holidays p 61,000 Readers, 4 rEUKFOM: 3070 CORTLANDT. Entered as Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT, NO. 109 — ftTEV. 189. NEW YORK, MONDAY, JULY 21, 1919. — PONDELJEK, 21. JULIJA, 1919. VOLUME XXVII. — LETNIK XXVII. BLAZNI PREDSTAVITELJ LAŠKE MEGALOMANIJE SLAVNI BVDfJAR GABRIEL D' ANNUNZIO 81 LASTI PRAVI CO MORALI ONEGA SODNIKA ZAVEZNIKOV IN NJIH POSTOPANJA NAPRAM ITALIJI. — BLAZNI IZBRUHI PERVERZNB GA DUHA — ZASTOPNIK UNIVERSAL SERVICE JE OBJAVIL NJEGOVO IZJAVO. Rim, Italija, 19 julija. — Gabriel D' Annunzio. (k; ima y privatnem življenju povem navadno in smešno ime. Op. ur.) je izja vil tvojim intimnim prijateljem, da ne more on in drugi resnični !a4lri patrioti storiti ničesar drugega kot si prerezati trebuh po japonskem načinu, če bi predsednik Wilson vstrajal pi- svoji politiki ter ne dopustil, da bi Italija dobila Reko. — Kolikor sem ;az prijadet — je rekel — si ne morem misliti bolj slavne smrti kot bi bil smrtni skok s Tarpejskih pečin z ravno-istega kapitola, v katerem je bil Wilson tako nesrečno imenovan nmskim državljanom. Rim, Italija. 20. julija. — Izjava Gabriela D'Annunzia: 44Na us'Hlepoliii ' cčvr apKIa leta 1915. ko je Italija napovedala vojno (ker *<> ji zavetniki več ponudili kakor Avstrija. Op. ur.) sein reke! : Združeni bomo /mcgsli! Naprej; Avanti! Iste besede potuivgsm rtaiu>. ko opazuje 40,000.000 Italjanov zd mženih v duhu in trdnosti namena postopanje Italije. Italiju ,ie preko »nwi vzrasU v mogočnega \elikana. (To je ti sti velikan, ki "fetatu"* ves svet za materijalno |>oraoč in ki bi morn! poginiti,če bi ne mogel dohiti iz Amerike premoga in vseh dru Uth snovi, ki ao neol)hoem ljudem je znano, kaj je počel s slavno igralko Ele«i:oro Duše ko jo je na nesramen in podel način one častil v svojih svinjnrskih romanih. Taki ljudje ne morejo biti mo-ttilični sodniki posameznikov. še manj pa narodov. Op. ur.) Kar smo smatrali za' velikost pri drugih, se je izkazalo, nič dru fc'-ga kot hinavščina Italjanski polotok ne obdaja razen hinav-fcc'nt ničesar dnige^a Sovraštvo, ki nam preti z vseh strani, pa je > sovrastvo tlabih in radložnih proti moči in eelotni mladosti Ita lije. (H tem hoče smmotiti veliki francoski narod, ki je šel v vojni, za svoje najsvetejše ideale. doČim je'šla (talija v vojno za kupčijo, ker ji je Londonska pogodba nudila več kot pa Avstrija, s katero je barantalo dolgo "asa. Op. irr.1 Mi smo nosili svoj križ. Sedaj pa »ti.orazvili novejšo in višjo zastavo (zastavo bratstva z Nemčijo in Japonsko. Op. ur.> ki plapola nad našo strastno ljubeznijo (do lepili slovensk h krajev in idrijskih rudnikov. Op. ur.) in ta zastava je najbolj krasna na celem svetu. Zakaj pa T Pred kom naj »nnmemo to zastavo* (Pred Kranjci! Op. ur.) Ali vidim danes ka k« veliko silo — veliko v duševnem zmislu (kot so njegovi svinjar-Cti romani. Op. ur.) ki bi ne b la združena danes z drugimi proti nami T Vidim le tolpo velikih in malenkostnih kramarjev, velikih in malenkostnih Židov, velikih in malenkostih ponarejevalcev. Zgodovine se ponavlja! (Res se ponavlja. Ko je podil avstrijski landver Italijane na Asiago planoti leta 1916 pred seboj koi y.:ijee, je objavil auu*|iški generalni štab v Washingtonu, poročilo, ki je bilo vse prej Kot laskavo za Italjane. V dotičnem poročilu se je glasilo, da se res zgodovina ponavlja, kajti ltaljani So bili še vedno tepeni, če jim ni prišel kdo drugi na pomoč, kot je naprimer prišel leta l.^uD Napoleon lil. in v sedanji vojni Slovenci in Hrvati. Op. ur.) Pred Štirimi leti — za zeleno mizo smo sedeli s prijaznim in postarnim prejšnjim nemškim kanclerjem.Pri drugi mizi, ki je rav-no'ako zelen«*, pa »cdiino danes proti drugim obrazom. Eden teh obrazov me spominja na konjsko glavo. (S tem misli ta avinjar predseduj1.a Wilsons. Boljše bi bilo zanj. če bi si ogledal svojo lastno fotografijo. Op. ur.) Ta "boss" ima poleg sebe t t. slabo zakrinkana iu slabo sestavljena strašila, imenovana 'enakost in pravica*. Mi pa vemo, da je nemško-ameriški bankir brez vere in bojnega lica skrit zs vs-ikim izmed teh dveh. Tiiko naprimer Johan Scbiff iz Frsnkfurti. ali Hamburga. Proti zlobnim intrigam tega novega triumvirata mora Italija staviti vse na kocko. (Saj veliko i.-.io aH tako niina, ker je do vratu zadolžena ter odvisna od ce-V l a sveta. To nam lahko potrdijo laški socijalisti sami, ki so edini ostali trezni v tem blaznem naroduakarskem viharju. Op. ur.) Ameriški kongre« ki ne more ničesar opraviti proti Rusiji, more še manj opraviti proti zmagoslavnemu narodu, najbolj zmagoslavnemu narodu m«nl narodi. (To je isti zmagoslavni narod, ki je lo-žal pred dvemi nemškimi divizijami « tako naglico, da se je vstavil šele ob Pijavi. Bežal bi še naprej, če bi ne rekli slovanski regimenti v avstrijski armadi, da nočejo več streljati na Italjane. Šele tedaj, ko so slovanski vojaki odvrgli svoje orožje, so planili IVtjani zahrbtno nanje ter izvojevali svojo "veliko zmago" ob Rjavi. To je oni najbolj zmagoviti narod med narodi kot pravi D'Annunzio. r Rečem pa še nadalje, da je rešitelj celega sveta Italiji (v norišnico znjim' Op. ur.) Italija ostaja danes združena za svoje tradicije, za pravice svojega naroda in za svojo vero, katero je verno držala napram onim. ki skušajo sedaj pretvoriti zvezo v nesramno kupčijo. (Nesramna kupčija je bila, katero je vršila še izza premirja Italija pogosto z nojvečjimi sovražniki zaveznikov — z Nemei. To je nesramno, kajti Italija, ki je šla iz samega dobičkalovstva v vojno, je pred kratkim zapretila, da se bo zvezala z Nemčijo in ruskimi ter madžarskimi boljševiki proti zaveznikom. Capito. signor D'Annunzio t Op. ur.) Ali bo trhnvirat proglasil svojo sodbo f Naj reče, kar hoče iL naj izgovori kar hoče, njegov glas bo le žvenket kovanega zlata. Njegova grla so polna zlata in tudi zobje so napolnjeni žnjim. Zlato ga bo fM tudi nničilo. Mi niami reč njegovi osli. Njih glas se dviga le za to, da se prepirajo glede usod* sveta, da se prepirajo o prostosti morja, da barantajo o vprašanju plena, da prodajajo Belgijo, ki je izkrvavela, da oproate Nemčijo moreče blokade v namenu, da črpajo dobiček iz lakote Nemčije, da barantajo glede Afrike. Azije in Pacifika, da obsojajo vsak pošten mir in da odpravijo s tem še bolj poltene IJnd: v izključnem namenu, da ugajajo s tem oderuhom, da uporabljajo glede Reke in Dalmafcije razloge pocestnega tolovaja in da iMeje kompromisov s ozirom na prostost Egipta in Irske. ■ ....... ■■ A ; T " " ' t »»MBfcg^kflw-iiamnnaiTi« —. * & - v.. —>»■ » . . - POGLED NA TSINGTAU. SLOVENCI INJPRED. WILSON Piše Dr. Ivan fivegelj. • t (To J« menda prvo avtentično poročilo sleda konference med slovenskimi ra- alopnikl in predsednikom Wilson o m. ki ni bilo dosedaj oojHvlJnno niti v Ameriki niti v starem kraju. Iz poročila Je Jasno razvidno, da mj si slovenski dele. rati na vse načine prizadevali, da. dobe predsednika, na .svojo stran, kar s« Jim je tudi deloma posrečilo Poročilo smo dobili od pisca samega k posredovanjem uglednega newyorfikega rojaka. Mr. J. R- kateremu naj bo na tem mestu Izrečena prisrčna zahvala.) Dne 25. aprila je prišel ob polenajstih dopoldne v moje stanovanje v hotelu Continental ameriški kapitan Stuard Montgomery Iter mi povedal, da ima predsednik Wilson ob četrt na dvanajst par | minut časa ter me hoče sprejeti v avdijenci. Pristavil je, da bi rad govoril z menoj o slovenskih in jugoslovanskih zadevah. K temu i povabilu ga je napotil njegov zaupnik Col. House ter tudi ameriški poslanik Arthur Hugh Frazier. Oba ta dva gospoda sem obiskaL dva dni prej v spremstvu dr. Gregorina in dr. Vošnjaka ter ju o-pozoril kot ze druge Amerikanee, da predsednik ni dosedaj govoril še z nobenim zastopnikom slovenskega naroda v Parizu. Takoj poiskal omenjena gospoda rojaka, ker sta zmožna angleiw-inc. ; Meni je bilo na tem. da bi izrabil par trenutkov, ki so mi bili n\ razpolago potom direktnega in hitrega stika z angleško govorečim predsednikom, za našo jugoslovansko stvar. Ta želja se mi je popolnoma izpolnila. Predsednik nas je prisrčno sprejel ter se neprisiljeno pogovarjal z nami več kot pol ure, kljub temu, da so ga čakali nadaljiri obiski. Pogovor je napravil name sledeči splošni utis« predsednik s«> je živo in odkritosrčno zanimal za nastanek in razvoj naše države ter za težave, s katerimi se mora naša država boriti. Ne smemo pohabiti, da so k temu veliko pripomogli naši ro^pki in njihovi iz-borni voditelji v Ameriki. Najprej sem se predsedniku zahvalil, da nas je sprejel v av idijenci ter mu zatem povedal, da je Slovencev v Evropi poldrugi ! miljon, v Združenih državah pa skoraj 200,000. Prebivajo večino-|ma v državi New York, Pennsylvaniji. Ohio, Illinois, Minnesota. Co< lorado in Montana. Vsled svoje pridnosti in reda so želi že veliko zaslug v ameriškem gospodarskem življenju, na duševnem polju so pa proizvedli in poslali v Ameriko pet katoliških škofov, med njimi pionirja severozapada, vstanovitelja škofije Sault Ste Marie & Marquette, indijanskega apostola ter sestavitelja njihove slovnice, velikega škofa Friderika Barago, po katerem se imenujeta ne-ko mesto in neka County v državi Michigan. V Evropi je prebival naš narod po vsem alpskem ozemlju za-padno in južno od Donave ter je bil s Čehi v direktnem stiku. Ko ,je branil proti vzhodu pred barhari iu Turki zapadno civilizacijo, so ga Nemci zahrbtno napadli. Tako je izgubljal svoje ozemlje v I Alpah kos za kosem, kljub temu se mu je pa posrečilo tekom tristo let trajajočih bojev ostati na svojem sedanjem ozemlju. Tukaj je zapiral nemško prodiranje proti Sredozemskemu morju ter branil evropsko ravnotežje. Predsednik je temu mojemu kratkemu, in kot je sam pripomnil, njemu deloma novemu, izvajanju z zanimanjem sledil. Zatem | ]e pa sam prešel na vprašanje, o katerem je vedel, da je nam rav-uotako pri srcu kot njemu samemu. Začel je govoriti o naših mejah napram Italiji. Zahvalili smo sc mu, ker je zavrnil prevelike i iljanske zahteve, ker je preprečil, da ni bilo žrtvovanih miljon Jugoslovanov v Italiji Prosili smo ga, naj vpošteva sledeče: po i njegovem predlogu, katerega so ltaljani zavrnili in vsled naše meje na Koroškem, Štajerskem in Ogrskem preti 400.000 Slovencem nevarnost, da bodo odcepljeni od svojih rodnih bratov ter uničeni. Obenem bi bila pa tudi naša Gorenjska, ki nam ostane, politično iu gospodarsko odrezana ter nezmožna za nadaljno življenje. — Jaz popolnoma vpoštevam vrednost teh dokazov — je re-k«! predsednik. — Toda ravno v takih slučajih bo posredovala Liga narodov ter preprečila, da se veliki narodi ne bodo izkoriščali z narodnostnimi manjšinami. Vsem nam je biio lahko opaziti silno zaupanje, ki ga goji predsednik Wilson v bodoče delovanje Lige narodov. Rekel je: Vsled tega bomo sprejeli par zelo močnih garancij, i'»ni deli prebivalstva, ki se smatrajo za zatirane, bodo lahko apelirale na Ligo narodov. Po mojem mnenju je pa veliko vprašanje, če bo Liga narodov zamogla dati svojim razsodbam dovolj avtoritete, seveda v slučaju če se bo manjšini sploh posrečilo sklicevati se nanjo. To je šo veliko vprašanje pri sedanjih državnih organizacijah, ki so zamo-glr tekom štirih let pošiljati brata v boj proti bratu. Pri neki drugi priliki sem slišal dr. Gregorina, ki je z vso pra-jvico izjavil: Če nam hoče Liga narodov pozneje potom procesa vrniti izgub-.Ijene brate, Z8kaj delamo ovinek in ne hodimo naravnost? Zakaj ;ne hodimo po poti, ki soglašajo z Wdlsonovimi principi? Za izved-jbt teh prineipov se nam ne nudi nikjer boljše in lažje tehnične prilike kot ravno v ureditvi slovensko-italjanske meje. Tudi predsednika Wilsona smo opozorili včeraj na to, toda on i je odvrnil, da hrepeni Italija po strategičnih mejah. Tedaj pa je dr Vošnjak pristavil: — Ravno sedanja vojna je i pokazala, da je strategična meja ob Soči v vsakem oziru boljša j kot pa nova. daljša, ki so jo potegnili ltaljani v Londonski pogod-I bi Ta meja ne nudi na istrskem Krasu nobene močne obrambne i čte. Italjanska utemeljitev glede tamošnjega razvodja med vodov-Ijem Jadranskega in Črnega morja je brez vsa] veljave. Na ze-imljevidu ga menda ni mesta, kjer bi ne bilo mog. J vstanoviti raz-i vodja ter iz njega izvajati nadaljne konsekvence. Kot ie predsednik podobno izjavil, je še ena mejna -rta, ki razkraja I«tro na dvoje. Ta črta naj bi bila po mnenju ameriških izvedencev skorajgotovo Raaa, stara rimska meja. Glede črte proti i severu pa še ni prišel do nobenega zaključka. Ker zadeva skorajgotovo ne bo se nekaj časa rešena, bi bilo mogoče tukaj napraviti poskus za rešitev Gorice, kajti v nasprotnem slučaju bi pripadla Gorica g celo soško dolino vred Italiji. Na ta način bi bila tudi Idrija izgubljena. Glede Reke je predsednik odločno izjavil ,da ne sme pripasti Italiji Iz njegovih besed je bilo razvidno, da precej natančno pO-zra tamošnje razmere, zemljevid in zemljepisna imena onega kraja. Rekel je, da ima v svoji pisarni vzbočeno karto, iz katere so jasno razvidni strmi bregovi Jadranske obali. Iz karte je pa tudi jasno razvidna italjanska laž, da ima naša država brez Trsta, Reke, Zadra in Šibeuika na razpolago še ducat izvrstnih -pristanih kot so na primer Makaraka,. Ereegnovi itd., •ločim zamorejo v resnici dospeti v ta pristanišča le ribiški čolni. (Dalje prihodnjič.) t _ i • v i m >: ' iiiihi 11 -'-r ' ■ ^ ? HOMATLJEY MEHIKI Mehiška vlada mora kaznovati one Mehikance, ki so sramotili ameriško zastavo. — Novi povelj, nik. Ko je dospel včeraj iz Evrope generalni major Joseph Dickman. je dobil povelje, naj takoj prevzame poveljstvo južnega depart-men ta z glavnim stanom v Sati Antonio. Tex. Pod njegovim poveljstvom bo v« vojaštvo ob mehiški meji. Washington, D C., 20. julija. — Vlada Združenih držav zahteva. da mora m^i:iška vlada kaznovati vse ono Mehikance, ki sj napadli in oropaH oddelek ameri ških vojakov. Napad se je izvršil na nevtralnem ozemlju, kj?r ni niti ameriškim niti mehiškim vojakom dovoljeno nositi orožje. Niti državni niti mornariški department nimata nikakih poročil o današnji situaciji. Kakorhi-tro bo dospelo iinko poročilo, bo takoj brzojav! jeno predsedniku Wilsonu, ki se nahaja na svoji jahti na reki Potomac. Izvedelo se j.\ da je ona točka na reki Temesi. kjer Je bil izvršen napad na Amerikanee, odda Ijena samo tri irilje od tampiške-ga predmestja. TTradniki, katerim je mehiška situacija dobro znana, pravijo, da je v Tampicu najmanj 1,200 Carranzovlh vojakov. V armadnih in mornariških krogih prevladuj »j mnenje, da bo takoj proglašena mobilizacija pro ti Mehiki, če no bo dal Carranza zadoščenja. - DKHARNE POfilLJATVE V - - HITRO, KA GORlfiKO IN -NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna Izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo m ▼■ako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude t izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. 10 Ur $ 6.80 100 lir $ 13.00 000 lir $ 64.00 1000 Ur $128.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. TVEDKA FRANK 8AZ8KR, «1 Oortlaadt St.. Now York. V. Y. UNIČEVANJE SLONOV Južno afriška vlada je sklenila iztrebiti slone, ki predstavljajo ve. liko veliko oviro sa poljedelstvo. London, Anglija. 30. junija. — (Pismeno poročilo.) Afriški slon je izpostavljen nevarnosti, da bo iztrebi jen. kajti južnoafriška vlada je stavila predlog, da iztrebi slone v celem ozemlju Južne Afrike. Skozi cele generacije so predstavljale te živali veliko oviro za poljedelstvo. Pokvarile so polj ske pridelke ter ubile veliko število ljudi. Afriški slon je povsem različen od svojega indijskega fkrata. ki se da vdomačiti ter dejanski pomaga človeku s svojo oogromno močjo. Afriškega slona pa ni mogoče vdomačiti, čeprav so bili v tem oziru vprizorjeni že številni pooskusi. Lov na te živali je imel za posledico, da so bili zgrajeni številni opazovalni stolpi, s katerih opazujejo približanje slonov. Izvedenci izjavljajo, da bo vzelo celih šest mestcev predno bodo iztrebljeni sloni v južnoafriškem dominiju. Sklep južno afriške vlade je vzbudil ogorčenje med naravoslov ci, ki izjavljajo, da bo postal slon to, kar je bil v prejšnih časih mastodon in ihtiozaver, da bo namreč iztrebljen. To bi pomenjalo po njih mnenju nenadomestno škodo, ki pa je neizogibna vspričo modernih potreb narodov. FRANCOSKI KABINET PRED PADCEM. Pariz, Francija, 20. julija. — V poslanski zbornici prevladuje mnenje, da bo novi minister prehrane J. C. Noulens ter novi minister osvobojenih krajev Charles Jonnart. Današnji listi poročajo, da si sklenili voditelji delavske federacije strmoglaviti v torek Clemen-ceauov kabinet ter da so ministrskemu predsedniku že izbrali namestnika. Opozicijski organi so prepričani, da so ure Clemence-auovega kabineta štete. Bmsna mrzlica. Guayaquil, Ecuador. 20. julija. — Iz Piuira, Poni, je prišlo poročilo, da je izl-rhnila tam rmena mrzlica. Pojavilo se je že veliko slučajev. ANARHIJA V BUDIMPEŠTI _ ! - Napad na garnizijo. — Boljševi-ški vojaki poraženi. — Mestni poveljnik mora zapustiti urad. Berlin, Nemčija, 20. julija. —i Tageblatt je dobil iz Budimpešte poročilo, da je v glavnem mestu Madžarske strašna anarhija. Takozvane "terorne čete" kontrolirajo mesto. Razorožile so čete Bele Kuna ter razdeljujejo med prebivalstvo or'y".je. Voditelj terornih čet, ki je bil svoj čas častna straža Bele Kuna, je izdal po^iv za prostovoljce.! Kontrolo imaia v rokah komi- j sarja Varga in Samueli. Zmerne-; mu mestnemu poveljniku Habri-chu sta nasvetovala, naj opusti svojo pisarno. Bela Kun imi na razpolago še par tisoč vojakov, ki so pa čisto demoralizirani. Zavezniki se najbrže ne bodo vmešavali v ogrske zadeve, pač pa bodo dovolili grofu Karolyiju, ki še ni resignira*, da lahko uvede! ofenzivo. KONEC MORNARIŠKE STAVKE. Stavka mornarjev bo najbrže končana že danes, vendar pa se je bati nove stavke pristaniških delavcev. Poročila o nameravani uravna vi mornariške stavke, ki je za nekaj dni vstavila ves promet na morju so imela za posledico poziv na zborovanje predsednikov vseh prizadetih unij. Ti predsed-i niki so se sestali danes zjutraj V, nekem newyorlSkem hotelu. Do-| čim so prišla iz nekega vira poročila o skorajšnji uravnavi, so prt-i šla iz drugrega vira poročila o no- j vih stavkah ali nameravanih stavkah. Strojniki in delavci na pomo-1 lih bi se danes morali pridružiti] stavki, kot je izjavil predsednik unije mednarodnih strojnikov in j pomolskih delavcev. Število mož. ki bi bilo prizadeto j vsled takega gibanja bi obsegslol več kot 10,000 v New Yorku sa-| mem. Shipping Board hoče na vsak način odposlati v najkrajšem Ča-1 sii veliko število krav v Belgijo' ter je naložil šest ladij injimi kljub stavki mornarjev. Na tisoče krav je v različnih pristaniščih ob obali, kajti ladje ne morejo odpluti brez*mo4tva. ČEŠKI VETERANI SO SE OD- PELJALI. Newport Mews. Va., 20. julija. — Dan« se je odpeljalo iz tukaj snjega pristanišča par tisoč če-hoelovaakih vojakov, Id so dospeli iz Sibirije. V petek so bili' v Washintonu, kjer so korakali pred pjedswliiikoni WHsoimm. VAtNO POJASNILO GLEDE POTOVANJA. Wtsnios je. da je sedaj megsgi potovati ▼ staro domovino, toda potovanje je zvezano s raznimi neprilikami in no moremo nikomur seeUsati podati se na pot is sod s j. Najde es pa mnogo takih ljudi, ki os ne ozirajo ra neprilike in kcČojo na vsak način is sedaj odpotovati; pripravljeni smo takim po-c afati In urediti vse potrebno sa potovanje. Predvsem pa naj nam vsak piio se pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati v it»-to daasdrino. iviuu nm WL---L-------- ----------------i m —————»i "GLAS NARODA" iS i»— Dnihr) Oviai ||d »ubUahed by / * »LtfVSJttO FFBLISHma COMPAJfT ' U corporation.) Vlačo mi »naHima «f Uho —cpozaUua and »ddrmii of above ofOoern: «3 Cvrtandt HtmC Hotni «o4 Mankallan. Now York CUjr. H. 1 MLAJ rAAOOA" Uhaja voak Ou lavoaatnkl nedelj in pravnikov. Ko c«Mo M« «d)t Ha« aa Amrklo tn Za celo loto aa m—to M«o Torte IU« Canado ...................... )fN Za pol leta aa meeto .New Tork HM Mm iMi leia .................... HM 7.a Četrt leta aa laeato No« Tork SZ.*» »a četrt loto .................... -LA Za Inozemstvo aa celo loto ......M-0* tLAS NARODA y fVolce of t ho People".* S I—>i every day eacept 8und»yi end Hottdaxa. SuOecriptton yearly $4.00._ Advertisement on aoreement. I >«>pt*i trel podpisa In oeebnoati ao do piiotx'ujejo. Mrii*r B&j ae blagovoli poitlJaU po Money '»"!-r. Frt owromeoaU kraja oarotnlkov proetmo, da ao nam tudi preJOnJe bieallAf■ nameni, da hitreje najdemo ntdovnlk*. —O "L A 8 NARODA" •t Cortlaodt Street. Borough of Manhattan. New Tone City. N. T. Telefon: »7« Cortlandt._ Pričetek zmage jf - PrH enim letom je bil svet presenečen vslei novice o sijajni protiofen/.ivi Forfait na zapani strajii Aisue-Mame trikota. Ta pro-tiofrn.iN i hita popolno presenečenje za zavezniške javnost ter tinli za l*utl**n«lorffa širnega. Kljub »< run pa ni bila tu protiofenziva nemi«i».a improvizacija. To j« n«*movrio «>*1 Lassigny, vstavljena od protinapada Mangina dne 11. junija. Fo.*h se je pripravljal, da vstavi peto nemško ofenzivo, ki naj < i Ne zavrnila, kot so kazala vsa znamenja, iztočim in zapadno od Kheinma. V onem »'asu pa je bil pripravljen vprizoriti ofenzivo sam, ee na|M.I< Lud. tulorff ali ne. V jur.'ju je umaknil iz Flandrije osem francoskih divizij, katere je poslal aprila proti severu, da pomaga- j jo ustaviti nemški naval na Lys dolino. Naprosil jo maršala liaigu i naj |M»*lje fctiri angleške divizije na So m me fronto, da bi nadomesti j Ir štiri francoske dizivije, ki so bile izročene generalu Gourand, iz-{ točno uii, da so boljše vik' v vseh oz:rih najbolj radikalen element. Pa ni tako. Na Ogrskem so ]»ojavi!i še hujši radikalci' 'ttrorne |»rde"\ kateri >malrajo liela Kvšuu za .pr^nil^ga. vladarja. I Cena kronam vedno pada Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrntnko, ▼ fflamijo, j Bmbm in E«rce|OTioo popolnoma zanesljivo in ae lanjina razmeram tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako poaljater, toda sa kake ms goče zamude ▼ izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj poa'jemo v staro domo vino, naprimer: P 100 kron......% 5.00 900 km......$ » 75 * 990 kron......$ 9.50 1000 kron......$45.50 ^ 300 kron......«4,135 10,060 kros......$450.00 Za pošiljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti it ugodnejšo eeiyo po phimto^m ali ustmenem dogovoru. 2>enar nam poslati je najbolje po Pnmsftte Fuitsl Mnmsy Ordsr ali pa po Mfw York Sank DntL aTwIuBuKin smbJIBBwDL BLAŽKI PREDStAVlTEU 1 USKE ME6AL0MANIJE ' T? - • (Nadaljevanje s 1. strun.) r --- Ali naj dela na nas kak utss sodba, katero bo izrekel ta trium v irat ? Narodi teh mož niso za njimi. Latinska Francija ni žnjimi. (Latinska Fianeija je allright žnjimi, ker smo videli v neštetih slučajih, ko so se francoski vojaki poteguili za naše ljudi ter obso jali nesramno postopanje laške fakinaže iu italjanskega vojaštva. Op. ur.) Če bi biio d ni g;'če, bi bila danes cela Evropa ničesar drugega kot velii:a Pnisija. V resnici l>: bilo boljše, če bi sklenili mir v Berlinu, me>to v ^'crsailles. (Evo ga, izdajalca zavezniške stvari, ki sika kot kača, kateri ste stopili na rep. S tem razkriva ta slavni pesnik svoje resnično naziranjc, kajtč še vedno se ozira proti Berlinu, J;ot glavnemu zavezniku bedastih italjauskih aspiraeij. Op. ur.) Boljši bi bil tiik mir kot oni, ki ga je podpisal in zajam-čil bai'kir Woodrou Wilson, družbe Wilson & Co. (Še dosti boste fehtali od te komp^nije, kajti drugače morate žalostno gladu poginiti. Op. ur.) Ali ni bil Woodrow Wilson, ki je hotel po načinu izurjenega kirurga, sešiti, obvezati in ozdraviti najhujše rane narodov sveta potom čudotvornega sredstva svojih štirinajstih točk? (V tem se zopet moti, ta blazni profet. Oe bi bile uveljavljene štirinajste točke predsednika Wilsona, bi «e dobila Italija niti polovico tega, kar zahteva. Dobila bi južno Tirolsko ter Furlanijo do Soče in tb bi bilo vse, kar bi mogia zahtevati zase na podlagi štirinajstih točk. Op. ur.) Drugo za drugo jih je požrl vse. Smejajmo se! (Komu? Tebi, dragu "Fuoeo" in tvojim blaznim pretnjam! Op. ur.) Smejajmo se ter dvignimo signal našega združenja. Brez Italije so namreč .sklenili sleparijo, kateri imenujejo Ligo narodov, — ligo, ki nc veže :iikogar. (To je res! Liga veže trezne in pametne narode, ne pa takih bedakov kot so italjanski imperialist i, na čelu jim Gabrijel Oznanik, znani svinjar in futurist. Op. ur.) Brez Italije so bili pripravljeni podpisati 4'cunjo papirja", katero imenujejo "pravičen mir". (To je zopet res! Tudi brez Italije, ki Je odvisna od celega sveta, gre lahko svet svojo pot naprej iu naj je kapitalistična ali boljševiška. Op. ur.) Naši državniki bi ne smeli iti k oni zeleno pregrnjeni mizi. Ker so storiti to, so izgubili vse, — eelo čast. (Svojo čast so izgubili Sonuino e tntti quanti takrat, ko so se pogajali z Avsrijo in pozneje 7. zavezniški, kaj;i otj množine obljub je bilo odvisno, na katero >tran se bo postavila oficijclna Italija. Izgubili so svojo čast tudi pozneje, ko so barautali s slovanskimi vojaki v avstrijski armad« ter vprizorili veliko nesramnost, imenovano "Rimski kongres", orj kateri so sedli na limanice italjauskih eifutov tudi naši lastni kratkovidni politiki Op. ur.) Sedaj, Rimljani. (Vstaiiiie iz svojih grobov, Cezar, Avgust ii. Noro ter da jte tej prisinodi par krepkih za uho. Op. ur. povejte mi vi — ki ste pozdravili t.ijca v našem kapitolu, — povejte mi, če je napravil na vas utis moža, — živega moža, ki diha duha življenja*« Oii ni h.el lica, — nosil je krinko. Ni imel oči, temveč par očal. Ni nosil mislečega izraza, — temveč suho in mrtvo formulo. Nikakcga dostojanstva ni imel,— temveč le prazno varanje. (Sram je 1 ihko teg.i svinjarskega pesnika, da skuša na ta način sramoti predsednika Združenih držav, ki je hotel najboljše za italjanski na. rod, a vendar ni hotel, da bi zmagale blazne aspiraeije nekaterih čifutsko-itaJjanskih petelinov, kojih glavni predstavitelj je Gabrie-le D'Auiuuizio ali nadangelj Gabriel Oznanik. Op. ur.) Onim, ki mi očitajo pomanjkanje spoštovanja, odgovarjam, da sem ponosen, — več kot ponosen, — na svoj samonikli odpor proti možu, ki je sicer sprejel iz rok svojih prijaznih tovarišev solidni zla*i kip rimske volkulje, ki pa je ob istem času prikrival v svoji lasi n i roki zanjko krvnika, katero je imel pripravljeno, da jo vrže krog nedolžnega tilnika preveč zaupajoče Italije. (To je višek vseh nesramnosti iu manjka uaiu izrazov, da hi primerno osvetlili počenja nje tega blaznika. Edina olajšujoča okoliščina je pač ta, da je mož blazen, da je neozdravljivo zbolel na megalomanij«, katero niu je umetno vcepil nemški imperijalizem. Op. ur.) To je bila avstrijska vrv, katero mu je izročil oni njegov re-negatski spread jeva I ec, ki je dal svojemu nevrednemu imenu z dodatkom enega 'K' iirvaški izgled. V tem se najbrž moti ameriški poročevalec, kajti ta blazni poet gotovo ni imel v mislih Masaryka, temveč kakega Jugoslovana, ki se slučajno ni polahonil. Op. ur.) Ta vrv je prevej pogosto zadušila krik "Italija" v grlih naših mučenikov. Vrv je postala stara ter se pretrgala. Krik "Italija" pa bruha sedaj neodoljivo iz srca prostosti same. (Krik "Italija" dvigajo tudi maši- Postojčani, Vipavci, Idrijčaui in drugi, ki so imeli dvomljivo čast. da jih je osvobodila "Mati Italija"*. Vse za svobodo in za italijanski imperijalizem! Avanti, Turki v Mali Aziji, Arabci v Tripolisu in Kranjci na Kranjskem! Avanti in Bog z orni! Op ur.) Dvignimo ta krik dosti visoko, da bo dospel do nasprotne o-bali Atlautika. Narod Združenih držav bo dvignil isti krik z nami (kateri narod* Morda "Little Jtaly" v New Yorku ter onih par italjauskih listov, ki apelirajo le na najnižje instinkte mas. Op. ur) in videli bomo njih mlade obraze, blesteče\se v mladosti ter oproščene strašne maske! Ko je stopila Amerika v krvavi konflikt, sem slavil njen idealizem s skale Kapi tola. Rekel sem: — Naj pozdrav iz Italije.*— od kapitola do kapitola, — dosege narod Združenih držav, kot najbolj prisrčni in najvišji vseh pozdravov. s katerimi smo proslavili duha. s katerim je šla Amerika v boj. tla za vedno zapečati svojo pogodbo s svobodo! — Danes pravim, tla se ne more narod George Washingtona in Lincolna v tej usodepolni uri pridružiti zboru uapol hrvaškega kv©» kerja. Vsled tega pozdravljam danes z vami vsemi skr^j konštcla-jo spomladnega časa, ki sije na alantiškem nebu (duševni znak. Op. ur.) (Ikisti I »ed as toč sem že čital: v ameriških listih . a ♦a "izjava"* italjanskega pesnika, ki se je proslavil s svojimi ostudnimi prois-.-odi 4,San Pantnieona" naprej, presega vse. kar je bilo kedaj 'iskanega z oziram na nebotično nesramnost in megalomanijo. ki •risova iz tega blaznega izbruha impotentnega srda. Ce je kdo na -vetu uprav*čen obsojati pred^^ednika. je 10 najmanj Gabriele ■VAnnunzio, ki je .t nan v svoji domovini kot prelista vitel j najbolj ko-uinpirane in nesr^raue struje v literaturi. Izmozgan od svoje m!iAinoKtl katero je hotel na umetniški način predstaviti v svojih "proizvodih", '.kuša sedaj svojo lastno kratkovidnost naprtiti dnijrtm', hi so se pošteno Itorili za resnico, čeprav niso mogoče dosegli tega. kar so skušali doseč: v prid vsem nardem sveta. Ln-ga narodov se je v resnici izjalovila in zopet bo moralo govoriti orožje, seveda le proti takim blaznežem, katere je mogoče kurirati le s krog!jami! Op. ur.) »št:^aTbogadek":""EJ | ---------- ■■ * - S zyuanji vaših last- 9 S ni h cigaret s slav- H s nim liberty club mi M cigarctnim papirjem H fje postalo dejstvo ka- S dilvee. ki imajo deli- ^ ^ katen m dober okus. s ^ liberty Club ci- m 2 garetni papir izvaja S S zadovoljstvo in ■ • užitek. 5 • Skatlja velja $4.25. B 100 kr.jižic v vsaki S M škatlji. 5 5e jih vaš prodajalec 8 nima, pišite na Natioial laportiig Go., lie. = ■ 727 Fifth Amc. Plttahurgh Pa -. ^ *• Pn»SaJa|«afn popust.' m ■msiatsiil D op i s Reading, Pa. Dne i::, t. m. sem bil povabljen na Little ^iordon All«;y, da posestim ondetne pe."larjc. Povabili so | me tudi radi tega, da jim pojna-jgam organizirati pečlarsKi klub. j Ker sem pa rad vedno prvi med | zadnjimi, tudi tukaj nis. ni smel | izostati. Ker sem bil pa ravno isti jdan močno zaposlen napotil som j se še!.- proti večeru. En blok od • onn-n.jriie ulice sem takoj zaslišal melodije pesmi, ki se je glasila nekako lako-le: "Dala mi je rožico, rožico cvetočo. . . Roža ta zve-iirla jo o I) tej slani rosi, draga !>elj vzcvetela je drugim roži-' nosi." Ko so bili najbolj zidane jv.ilje, sem jo primahal med nje; dooi! sciu sedež kot sc spodobi tu jjemii č!ov-:ku, ter buteljko rmeuc .tekočine. Nato so me popeljali ]>o-Vaod po svojih sobah, kjer imajc I vsakovrsinih jestvinskih priprav, l'ovr!jnik odpre neko shrambo, kjer sem opazil lepe šunke iu jgnjati v. velikosti kot mladi telički. v drugi shrambi sem videl zo-jp<-t Mihe kranjske klobase, ki so visele kot kače ropotače, v škafu ,pa sem videl toliko jajc, da nikakor ne bi mogle štiri stvočke na njih sedeti. Popeljali so me v le j karoo (klet), kjer je bilo veliko JiiK-diein proti v rečni solnčariei, kar- se ravno zdaj spodobi, ko se J bližajo pasji dnevi. JKot je pa žc I sta i a navada, se pri pečlarjih človek n a j; rej sj)omni na metlo, in to sem opazil v najlepšem reciu ! Obešena je bila v kotu ter izgledala kot vojak na straži; takoj j sem u videl, da vlada tu lepa snaga. Le ena reč se mi je čudno zdela in to je, da imajo veliko stenskih kakor tudi žepnih ur. pa vse J so spale,^ kot da je mrlič v hiši Vprašal sem: Kaj, da vam vse ure st ijijo? Na moje vprašanje sem dobil odgovor, da oni ne potrebujejo nobene ure. Poglej na oni kraj fetiea, to je naša ura, ona nas j budi vsako jutro točno ob pr-l petih s svojim glasom "iliaha" Ko jsc ogledam, vidim res dva konja i in eno kobilo, ki moli glavo skozi i okno. Ko šetn vse pregledal, sem si želel ostati pri njih, pa ne gre, ker mi soproga tega ne dopust: j Vsled moje navade, da sem prvi lined (zadnjimi, sem precejšen del banketa zamudil. Mi tam v kotu je rekel, da se n:ij predia-^n, da bi bilo ime kluba Pr-i jnra-". Nekdo je predlagal, da naj bo riodpirano in sprejeto •do druge seje. Vstanovljen je na nevtralni podlagi ter z neomejoaj zavezo in odvezo, zbira se in zbo j ruje po nepopisani postavi, glavni | ura«l je kjensibod:. predsednikov« Kladivo smo odpravili ter ime se lahko spremeni na vsaki seji. Geslo kluba je medtem "p?«t", izgovorjen s skrivnostno gesto. Tre- 1 talit ha wiwtLawhaJa nW Aa li^twwMMMM^p^MMpMawwaMi - I--■ ■,■ ■ O —^^^^ =EI Jugoslovanska ^^^ KaroS. Jednota Ustanovljena leU 189S fahorporirana leta 1900, Glavni urad v ELY, MINN J GLAVNI URADNIKI: E*redsednlk: MIHAEL. ROVAK^KK. bo* 2S1. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT box 10« Pearl Ave. Lcraln, Chlo. rajnik: JOSEPH PISHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICO. Ely. Minn Slacajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO. Ball da. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS V. GRAHEK 843 S. Ohio St.. NS. Pittsbunrb, Pa. NADZORNIKI: IOHN GOUŽE, Ely. Minn. ' ~ VN'THO.M MOTZ. 9641 Ave. M. So. Chicago. 111. [VAN VAROGA. 6126 Natrona Alle> Pittabursrh. Pa. POROTNIKI: 3REGOII J. PORENTA. box 175. Black Diamond. Waah. LEONARD SLABODNIK. box 4S0. Ely Minn. JOHN R'JPKIK. S. R. box 24. Export. Pa. PRAVNI ODBOR: JOSErn rijAUTZ, Jr. 432-7th St Calumet, Mich. JOHN MOVERN. 624-2nd Ave.. O-Uuth. Minn. — ~ MLATT POGORELC. 7 W. Madison St. Room 605 Chicago, UL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. «02« St. Clair Ave., NR Cleveland. Ohio FRANK SKRABEC. Stk. Yds. Sta. box 63 Denver. Colo. 3REGOR HREŠČAK. 407-8th Ave.. Johnstown. Pa. Jednotino glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih zadev kakor tudi denarne poftitjalve naj • pošiljajo na Klavnega tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika poro'„n«gi odbora. Na osebna aU neuradna pisma od strani članov ae ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota »g priporoča vsem Jugoslovanom za obl len pristop. Jednota posluje po -National Fraternal Con^re-ss lestvici. V blagaj ni ima krog $300 000 (tristotsoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin In smrt nin Je £«» izplačala do $1.500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora Je centralizirana Vsak opravičen uolnlk «1 Je aveat d ■lobi podporo, kadar jo potrebuje. T ^U5ty,u Jednote Be nahajajo po raznih naprednih slovenskih baselblnafc , ,, ,Jc.r, Ji,h še nl- Drinoročamo vstanovitev novih. Društvo ee lahko vstanovl 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila ae Je obrniti na glavnega tajnika 1 se vsi navadimo. Povedal bi še kaj j ali. ki-r s.-n: č!an kluba, tudi , z.Aine velja geslo p^sst V klubovi i bla/ajni jc nekaj tisoč centov de-I narja. ki se mora zapravili, da ne i bo izgube, če bi se kaka 'banka . polomila. Tudi asesnicnt, ki se bo _ še I o nakoloktal, s" mora porabiti. x Odi)or zagotovo pričakuje, da vsi , pc?larji prvega, drujrega in tre-; t joga razreda ostanejo zvesti j»eč-. larski zastavi ter privedejo ■seboj nekaj novili elinov (veliko bolje , r>ilo cl-inie). Javijo naj .se v j klubovi lekarni, kjer s.- bodo do-j , medicine proti žejni in ia'-ni! ; jetiki. Začetek, kadar kdo krije.' * konec, ko zapoje jutranji zvon.! ; Pe končanem smo se začeli k »-v; ' i jati. .Mene in mojega prijatelja; jc doletela east kegljati se v dru-l ( žbi žensk. Piištulili so me. ker soj vedeli, da niti kroglje ne ziič-mj prijeti v roke. Ampak na meni se; 1 je izpolnile stara prerokba, daj najueumnojši kmetje bodo imeb! iii)jdol)clc.Jši krompir. [Jiiteljke so! padaie kot pred kralj .M at j i:i vo' ' vejsko Koncem "eema" sf*m se »-dprtiiiil usti čudil, kaj da znam jaz tako kegljati. Ko sem se po-^ slavljal, so lne povpraševali t Zakaj! Nazaj! Nazaj! Jaz sen jim ^ odvrnil: Ne vprašajte, zakaj, saj j vidite, da je ura enajst! Vračajoč u se domov, sem si na vse kr plje: prizadeval, pozabiti veselo družbo, j.a ni šlo. Domislil sem se naj ^ Slaveevo: ' Pozabljen bi bil, če blj e tak' luštkan ne bil, pa jc luštkan tako, da poi^abljen ne ho." Drugo' 2 juti o, ko sem izinival i-.riiiež1 jave ! 1 oči v mrzli vodi, sem v pohisrnJ * pmiavljal ono: '"Sem v R bnici si j 1 noči bil, prav .iolgo sem se zamu- s lil. naj bo, *uij bo..." Soproga! pa je imela nos v obliki pure naj j t travniku. John Pezdirc. ! Vabilo . Little Falls, N Y. | !%ruštvo sv. Jožefa'št 5.'i JSKJ. v Little Falls prav vljudno vabi j i vsa Tukajšnja društva na IZLET; ali PIKNIK, kateri se vrši dne 1 27. jnlija na Fish and Ciiui riu!». ^ ali na stop 44. kakor nekateri: imenujejo. Prošena so «sa sledeča! iruštva- Z. Slovenci štev. pjl j 1 *DPZ., sv. Pivi a št. 118 KSKJ. | Matije Poma-^j št. 121 K^KJ. in! v. Slovene.: š*. SNPJ. O'^eneiul s«; naznanja vsem čk:n< m. Ja sel i . i kerporati\no vdeležimo parade na| izlet do čevljarske towrne in po-! t«Mii kolikor mogoče hitro vzame- ' »no prvo karo ali pocestno želez- * nito. V dvorani se zberemo tečno ob l dopoMne omenjenega drfe 1 ter ob 9. uri odkorakamo Skic-. njeno je bilo dne 11 jnlija pri' .(.mil .ivji, Uii ii ;ii'n r. tinu vil-Icžiti parade na izlet, drugače /.;ipade $1 kazni, ter kdor bi se proti vil. si- mu v slučaju bolezni ldirže društvena podpora za tri •nesece od omcnjeiiega dne. Torej se prosijo vsi člani, da sL* gotovo udeleže. Posebno so pa prošeni tudi vsi drugi Sloveini iz I/utle Kailsa ni ckoliee ter L", bližnjega mesta >*t. Johnsville. da na nas tudi oni ne pozabijo. Igrala bode -»lov. Nur. (»odba ter bo za vse dobro preskrbljeno. Prosi se vsa duištva. da ne zamerijo, ker se niso razposlala posebna povabila, kajti vedeli nismo, kdaj lahko do-':i:iio prostor v najem. Torej brtf-tje .Slovenci in Slovenke ter sploh Slovani, vsi dobrodošLi in na svi-Ic-m idue ^7. julija' Z bratskim pozdravom vsem članom iu članicam ter sploh Slo-vcnceni po Ameriki. Frank Maslo, tajnik. (17,21,2^,24-7) EN MILJON ZASTONJ Tridnevno zdravljenje z LAXCARIN Onim, ki trpe vsled zaprtjn. nepre-bave kisiesa želodca, dispepsijo. le dičnih ali jetrnih bolezni. L>axcarln je dragoceno zdravilo za «labe živce, izRtibo živahnosti, nu>či in ener. Rije. glavobol nečisto kri. splošno oslabelost, potoije vsled osabelosU. Pošljite 10 centov v znamkah ka pokritje pošiljalnln stroškov. LAX A L MEDICINES CO. Laxal Bldfl. No. 7. 435-4th Ave. Pittsburgh. Pa. Wl Dr. Koler BLOVKNSKt ZDRAVNIK 638 Pene Krc.. Pittofoggh. Pa fi Dr. Koler Ja naj- ^ stare;*! alovenaU \ id ravnik. ipecja-Urt v Ptttaburvha. " kt U Ima 28-letno A prakso v sdravlje- ^J nju vaeM motklk J»gv Eaatrupljenje ►f*" krvi aflravl a |it-aoviUm CM, U (t j« lzumel dr. prof. Erllch. Ce Imate mozolje ali" mehurčke po teleau, v grlu. Izpadanje laa, bolečine ▼ koeteh. pridite ln lxčlatll vam bom -Ti- Na čakajta. kar ta bolezen ae naleze. Vse molke bolezni sdravlm po okraj ftanl metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje adravje, ne Cakajt«, temveč pridi ta In Jaa vaa ca bom zopet povrnil. Hydrocele all vodno kilo oadrailai ▼ N urah ln alcer brez operacijo. Bolesnl mehurja, ki povzročijo ko ločine v kriku ln hrbta ln včatfk M pri puMuJa vode. eadravtm • goto ilju. Rermattzem, ttsanjo. ItMa^ k tekli n a. srbeMeo. tkroHe In draco koine bolezni, ki naatanejo nkd sad-ate krvi. ozdravim v kratkem team nl potrebno laAatl. Uradne tare: vaakdaa od k mm 41-traj do L zvečer: v petkih aC t. wjm traj do K. popoldne; 3b ■■rtaljak od S. zjutraj do S. popotdna S >t in kapitani, Po morju v* vozi pclisks kra'jieaj Zda j bo vzela b« n-^ki tabor, Svetega Marka v'.sok i zvonik." Narodna, j V krvavih vojnah, ki jih je ime-! hi Avstrija tiste rase Tu.*ki, s«, I igrali važno ulogo kot vojaki in kot pirat je v Se nju ter n jetra oi;o-lici naseljem I skoki. Neprestano j so uprizarjali pojezde v turške. kraj«\ od koder so donaš*Ii mno-j go ph na, ter noiKm turška ladja ■ - • • 1 ni bila varna pred njimi. Avstrijska vlada, uvUlevajoi, k«k.» \elik«>f> ;»<»iuciiu *r> zanj1 j ti' lieizpinsiii *j»vra2aiki Turkov, je' gk-iLaki na to, da jih ohrjuii na »v»>ji strani. Fresk rbijcvala jih je * orožjem ter jim dajala tudi z*;-jn»vidmke. F.dcu prvih zapoved-nikev je bjl Jurij Lenko vič, sin gitisoviu;»a zap*>vednika krvatske \V#ja*ke ktajire, potomec junaške rodov me. ki je vse svoje življenje [xMVttil vtjni s Turki. Jurij Len kovic je bil imenovanj let.i I « >1. velikim z-ipovednikom! senjskih 1'skokov, pri katerih jej it* poprej služboval kot p'xlpo veljuik in pri katerih je bil takoj pr.ljubljen, kakjr nikdar pred j ujjijj m>tbeii avstrijski častnik Na i Čelu teh vojakov-piratov je Leu-k o v i» izvriil mnogo junaških či- Po smr*i \ndreja Turjaškega jv postal Jutij I .etiko vir peticral m fplavni »ipovcdiuk Vojaški" krajuie h sedf/.em v Karlove« terl po smrti Iv j na Kobefielj* deželni I glavar na Kranjskem. AJed Avstrijo in Turčijo po veliki zmagi v Sisku sklenjeni mir let* i:m. ni nikdar zavladal. Tur ki se iiiso hmfli vdati v svojo u-tem manj, ker avstrijska ar ! mad« svoj«' zmag** pri Siskn nit znala izkoristiti. Kmalu se je zo-j»-t začelo Vej* kovan je, a u nrza-1 do«* ni mi mc .'mi. Turki so zavzeli S»*k, pustošili okrog Zagreba in' vdih ttuli na kranjsko. Končno i je ee*ar vendar poslal večjo voj j tho, ki je unjp^prej udarila na i tuiško trdnjavo 1'etrinjo. Juriji Len ko \ it- je s seajskiiui l"sk«»kij od£oc il v bitki ter poiriiaJ Turke v beg. V teli let h -»e je tudi prementlo rn/n.erje med beneško nspubliko. t-r med pirati. Republika je želela ziul»*/.Vi Avstrijo, da bi se ne1 razširila na ju k Hala se je par- za iXtlmaeijo Ker je turika \ladi! vrtino zahtevala, naj beneška re-i publika, ki je imela v rokah pi-mm^ko policijo v Adr plačevali. Začeli so napadat' in ^.'bniti beneške ladje. Zd.tj ni-l V> več del ili razločka med turškimi in med krast,'.inskiuit lad jami ter divjali so tako grozovito,' da je beneška republika poslala v pt morsko vodovje posebne 'ad i je. nuj uničijo nenj^ke pirate. Ldaj ik; je med pirati ter med Wn« i|;o repuHiko jtatVI l i nt boj I • i I irnt.*e srn ne bili v letih od fatke j.ri l za heovška rr nit bitko to, I ari petindvajset let p«>piej za luriko c«**r*t\o. Potomci in nasledniki Stranov.dcfv turške krone so bili rriaj m i/piosai slrafeovalci l>eue krone. Zapornik b*tte*kega brodov-j ja. Benedetto Moro, je napeljal' t*e ruoCi, da bi. piratstvo udušil,: a trudi« se je xauiau. Po»top*l jc t no ^pro«ou krutostjo. Vsakega pitata ki t;a je dobil, je dat ofce j »t* ali pa prikovati na galcro. Tekom tr M let je dal obtsiti tio*t i k rat p- M*jkltioiu a nedolžnih ljudi 1 *u «ijc to ttottečanou vračali iP'lo za dra**o. L'*Nirt»li ao vaake- «* !'eae.aua. ki jun je pri«l v kkv, t*tr iMaii beneški m trgov-f»m «-roiB|w »kodo. i I-eu 15i-ratov proti Turkcjn in zwto sc je trudil, da bi ptravnal sovraštvo m.-i pirati ter med beneško re-publiko iu iz lepi naredil konec njihovim bojem. Tudi papež se je javzel za poravnavo Za posredoval a je eesir Rudolf 11. i/bral senjskega ško:'i. Ta je bil Italian ter bi bil rad pomagal Tienočanont. v.of jc šel na »-esarski dvor >er je i nagovarjal cesarja, naj pirat-.; uže- . ne. a da bi jih mogel porabljati i pr--ti 'iurkom. naj jih premesti v - oktiieo trdnjave Otočae. V tem; J t smislu se jt iztekel tudi papež;: , Klemen V111. v pismu, ki ga je | . pisal cesarju. Skriti namen lesa -jprizadevanja je bil, da bi Beneča- i i'ni dobili v roke Senj in vse hr- ] . vatsko Primorje g< ri do Bakra. I . Cesiii- je ta namen uganil ter si je i . dipleuiatično pom;ngal iz stiske: I i prepustil je nadvojvod'. Ferdi- < naudu, da stvar uredi, kakor ve in more- i i Tudi med pogajanji zaradi po-|l ,'ravnave med Benečani ter nied pi-'J rati ni bilo miru. Benečani so na-|s l>;idali ter uiiK-evali pirate, kjer ji , ao mogli, piratj^ pa so jim to zo- M . ]»*>t vračali z isto neusmiljenostjo, j ; Tako so !if:nečrojii napadli Lede |i i nice. Trdnjavico so pirat je ubra-|j , nili, mesto jia so beneški vojaki i; ■ t>opolnoma porušili. h Benečani so uvideli, da sami ni- J ' so kos piratom. Bali so se. da na p t »kočijo j irntje same Benetke ter' ' z.«tc so sklenili zvezo s Turki vjl ■ namen, da x združenimi močmi i uničijo piratstvo. Sedaj so ti bojiji i p istali nevarni cesarju, kajti Be-M • iicčani ter Turki so se hoteli pc- I i lastiti hrvatskega ozemlja. Juri}j1 i.enl ovie iu l>a»iiel Barbo, ki sta ; i zapovedovala v Vojaški krajin:,h sta biLi v .*eliki zadregi. 1'eneCani )i ! so za«"eli z velikimi silami napa-1 i dati piratsko naselbine. Obdolžili ( . so Danitla Barba, da prejema od|] p ratov del plena ter da jih pod- i , pila in so vsled tega napadli nje- i , govo jako lepo posestvo Belaj v j : Istri ter mesto oplenili in razde- ; jali. j Tedsaj je nadvojvoda Ferdinand ; i tiKa/al l.enkovi^u, naj napravi v 1 Senju red m mir. Lenkovie je od- ] stranil iz mesta vse pirate, ki niso | > bili domačini ter jih naselil okroari raznih trdnjavic, dočim je v Se- n nju nastanil nemške vojake. To- j da nezaupuost Benečanov pri Ju-ti.iu I.enkoviea in Barbu je bila • tako velika, da je imenoval nad-j » vojvoda Ferdinand posebnega ko-' - i ii i sa rja za Senj. Ta komisar je bil • Jožef Kabato. vicedotn kranjski, • ki je prišel kmalu v tako naspro-l - t je s pirati, da so li sklenili, gaj l umoriti. (Pride if.) Pismo iz domovine Biskt vas, p. Mirna peč, , 31. maja 1919. ojuba sestra Nežika :— Videl on pj^mo, ki so ga mati •reje!i sedaj t»d tebe, ki si ga vi-»ala 4SJ. februarja t 1 Zelo smo na rsi veseli, še bolj, da vam ves čas tebro gre in da ste vsi zdravi o-itali Pri nas pa. kakor veste, smo meli težavna. Žalostna leta Vnj-ta nam je vz»!a vse, mnogo naj-k Ijiih mež iu fantov je ostalo ua lojnem polju, ki se ne vrnejo ni-vdar. ludi drugače, v /.aiedjv. jih ii '*'lo več ob življenje. Samo iz n^še t»bčine je že 50-ovo če? *t»> mrtvih več jih tudi »e manjka, z^ katere v nič ue ve, in kateri smo že nazaj prili. smo ic slabi. '/.An se čutim srečnega jam. da sem jaz, ki sem prvi dan mobilizacije vstopil leta 1914 27. MiJija pa do z*-'-elka leta PJ18 o-ital tak. kot sem bil prej, seveda itarvjiH* in U»lj slaboten. Sedaj icui doma. Bil sem oproščen vo-|a;i:e služIl rad; šivanja na prhali jo občine. Prat Tone je bil tudi pri na bo ru M a 191« takoj potrjen in je takoj k vojakom, čaat mesec ffni pa pr t^iovoljuo z marš-l;om-patujo v Ruiuunijo, ki je bil pa le pri rekviriradiju do zadnjega like fa v Kumuniji. mu je prav dobro, ostal je popolnoma* idrav tw je zelo fajn lant iu leps poti a ve ter se imata tudi do'.ro z »itfrjo in očetom Jaz, kakor veš, »em v Hiški vari. Sedaj tadt ni nikakega pomanjkanj^ in gre nam dobro, boaaio tadi dobrefa vina je l»0o zadnje dve leti prt^ej m domačo potrebo. Obleke, soli, d;.dkorja in petroleja vedho prir ™ ''l ^^ ^ ^ J tukaj življenje, ali hudo je vse zmešano, ki ne bo prišlo na pravo. j p )t sc dolg 1 let ne Tukajšnje živ-; l.ivii j i še za primerjati ni k va*ie-! mu ameriškemu. ] Mojo vse in edine želje so, prej ok mogoče priti nazaj v Ameriko. Xe vem, kaka bi prišel do tega. ,i>ajte mi vi od tam kako pomagat. Vprašajte g. Ar.tona Starieha, 110-j tarja. če je še v Shb«oyganu, on se ve gotovo si>ommti, saj sem po njegovem posredovanju leta 1912 za amtriaki papir prosil, in ko seui bil v maju ali juniju 1. 191-na Court House-u„ ko so bile obravnave, so mi obljubili, da donim dragi papir iu postanem državljan. Tistikrat mi je še manjkalo nekaj mesecev, da niseiu bil še dosti dolgo časa tam in tako so me odlomili na prihodnje dajatve, v jesen L Saj Starte h notar dobro ve. saj je bil zraven, in ker jaz ta-; krat nisem počakal tam., da bi bi! dooil papir, ker sem moral iti sem na obisk k svojim bolnim stari-šem in se tudi tako ni bilo mogo-! 5e vrniti precej nazaj v Ameriko, najprvo zaradi bolezni matere iu potem zaradi vojne. Torej vpra-draga sestrica, tam Staricha ali kje drugje, če bi na kak način dobil dovoljenje, da se čim preje vrnem v Ameriko. Jaz nisem šel takrat sem, da bt tukaj ostal, pač pa seut bil zadržan, ker *ti«em mogel nazaj zaradi vojne. Potrudi se li ali tvoj Žan, aH mogoče bi kaj F: an k Turk za mogel mi pomagati. Pomagajte mi, čo kaj morete pomagati. Mogoče je bil papir L h«l2 v jeseni pripravljen zame iu tako bi lahko priiel, če bi bil državljan tam ali Če bi me »prejeli nacaj. Mogoče bi mi kaj rapod Urauel pomagal aa naaaj, ki aem pri njem mšnjU dM, ali Grand I pisati, bi pisal sam na Court Ji House od tukaj, ker dtmga del. Mi smo pa pod Srbijo. Govori c .se. da v kratkem skliče j o pod o- » rožje vse do 42. leta. No, potem T bom j »a spet imel Ameriko! Saj 1 jih le malo gre k vojakom, se rajš: skrivajo, ali kakor kdo more. sa- [ mo da mu ni treba iti, ker je že J vsak do grla sit tega- ^ Mieka je še v Ljubljani, njen š mož pa na Dunaju v umobolnici, j ker je v strelskem jarku obolel iu s ztLorel. luia še dve hčerki in jim 0 ,}e dobro v Ljubljani. Tona je v Novem mestu; njen mož je bil j ves čas doma oproščen radi poŠte. •; Očeta so bili pa tudi vzeli kina- ( Iu za menoj v začetku vojne v « zapor kot izdajalca, ker so privoščili umor prestolonasledniku t Franeu Ferdinandu v Sarajevu. y Bili so tudi tri mesece med ušm: j v avstrijskih kejhah. Veliko so ; jih tudi postrelili. Oče so jo ven- ; d".r ereeno odnesli iu so sedaj pri j nas zdravi. ( Lani smo iipeli veliko bolezni. I Uriža jih je veliko pobrala tudi nam najljubšo hčerko Marico, lfj 1 mesecev staro. Potem jih je še več < španska bolezen pobrala; tuiii mene je močno potrla. pa vendar 1 sem jo pirest^l, istotako tudi m. ja i ^»rva hčerka Anica, drugi so bili 1 zdravi. Sedaj smo vsi zdravi, kar 1 tudi vam želimo i Imam tudi stnč-1; ka Ivana, ki je star 4 icta in krc-Jl pak. h r-irej najlepše in najsrčnejše 1 przdrave tebi, tvojemu Žanu in i hčerkam ter drugim znanim. (< Tebi vdani brat h John Rozman. s - ■ —1 * DIPLOMATI V ZADREGI I __1 Ameriški diplomati v inozemstvu J ne vedo, kako bi se obnašali, ko 1 bo uveljavljena prohibit j a. 1 London, Anglija, 19. julija. — 1 Kako naj so obnašam, čeprav sem ^ poslanik, — je glavno vprašanje 1 ameriških diplomatov z ozirom ua prohibieijo, ki bo v Ameriki kma- 1 lu uveljavljena. I S teui probjciaom so se pečali vsi ameriški poročevalci, ki so 1 imeli priliko govoriti s poshaui-|Kom J. W. Davisom. Ta poslajiik ic znan radi svojega dostojanstva,, modrosti in dobrega hu- ] morja. . Nek poročevalec ga je vprašal-i— Kc-r je presbiterjanska sinoda Strogo obsodila predsednika \Vil-sona radi velikega greha, ko je šel , na neko konjsko dirko v Parizu, ' vas vprašam, če se boste tudi vi ^ udeležili slavne konjske dirke — Nc, je odvrnil ou smeje. — ' Bojiru se tega ter je moja edina ' lelja, tla bi igral golf. Kekel j«' nadalje, da se 111 nik- ! dar v nedeljo vdelsšii slavnosti ali 1 prireditev, kot to delajo drugi po- ' sianiLi, kajti modre postave Anglije so bolj« natančne kot v Ame- ' j'riki z edino izjemo salunov, ki so od]>rti v Angliji tudi v nedeljo. Poročevalec ga »je nadalic vprašal : 1 — Ali ste bili kdaj v kakem an- 1 gieškem saluuu v nedeljo? 1 Pojianik se je nasmehnil in re-1 kel, ne. Ko ga, je poročevalec nadalje ' ! vpraial, če namerava^ kandidirati za ]>redsednika, je odvrnil, da te- 1 ga tudi noče. in da naj bo to mesto prihranjeno za bolj spo&obne ' ljudi. i Ameriški poslanik je nadalje 1 • prosil poročevalca nasveta glede jneek zelo važn.e zadeve. Nek viso- 1 JkosivjcČi AjitfcLcž mu je ponudil I del pošiljat ve starega šampanjca ; iz Kb^imsa, Poslanik je to ponud- : bo odklonil i.* rekel, noj ^ jfoši- 1 Ijat^v ixr*;či zwesw ameriških Čas- i Slikarskih poročevalcev v Idoo^lo- 4 nu, ki jo jo bo got&^v rada spre- 1 pravdnik Združenih držav in prej k on grešnik iz prvega okraja West Virgiiijjc. mirni* sm Delovanju ameriškega Rdečega Križa se je zahvaliti, da je končana epidemija logarja. Solun, Grška, 19. julija. — I pi-demija legarja. ki je prevladovala v Kavali, Skopi ju, Lesko vacu ter drugih manjših krajih južne Sr- e. je bila vstavljena, kot pravi poročilo uradnikov ameriškega Bdcčega Priža.' Na vseh tozadevnih točkah so bile -ustanovljene bolniSnice, ki so bile pod naditustvoni in vodstvom ameriških zdravnikov iu bolniških strežnic. Ameriški Rdeči Križ Je vstauovil tudi razkuževalne postaje, v katerih so očistili na tisoče beguncev iu v jakov. Siirski vlada se je uradno za-Jivalila ameriškemu Rdečemu Križu za pomoč, katero je nudil pri odpravljanju .epidemij, koz in legarja. Dobava živil, ki se tiče na stotine tisoeey Srbov, kateri so se vrnili v svoje domove v Skoplje, Bitolj, Pirot in Gjevgjeli, je prešla preko kritičnega stadija, kajti ameriška živilski administraiija je poslala tja velike množine 1110-kc. Pridelki v teh pokrajinah so baje povsem zadovoljivi. Ameriški Rdeči Križ hoče -stalno v.stanoviti v Srbiji svoje zavode. prav posebno pa sirotišnice. Niš, Srbija. 19. julija. - Ame-rr-lii vojaški šoferji so veliko storili za Srbije. Z istim navdušenjem, s katerim so prevažali milnici jo v Argonih, so vozili svoje avtomobile po takozvanih neprehodni h cestah v Srbiji ter dova-žali na stotine ton živil, ki so bila nujno potrebna, ter tudi obleko in zdravila v stradajoče gorske okraje in drugam v notranjost Srbije. Ker ni bilo na razpolago srbskih šoferjev, je ameriški Rdeči Križ naročil iz Francije ameriške šoferje. Številni med temi so bili prej v ameriški armadi. Ti šo-Urj! so delali v najneugodnejših razmerah. Cesta iz Skop'ja vodi preko slavnega Babuna preiaza, ki je skrajno nevaren za vsak avtomobil. Razentega pa je bila četi a na milje polna vozov in beguncev. Po celi cesti so videli šoferji polno prevrnjenih voz in avtomobilov, ki so sc ponesrečili. Kljub temu pa so bili uspešni ter privedli blago 11a določena mesta. JAPONSKO DELAVSKO GIBANJE Delavstvo je prevzel socializma__ Delavci zahtevajo večja plače ter manj privilegijev za bogatine. Tokio, Japonska, 17. julija. — Zahteve, tikajoče se večjih kom-fortov za delavce in manjših privilegijev za bogatine predstavljajo osnove ljudskega gibanja, ki ne povzroča nemir le v vladnih japonskih krogih, temveč tudi med vsemi zastopniki japonskih interesov v vseh sferah aktivno-sti. Socijalizem izvaja svojo privlačno silo ne le na navadni delavski narod, temveč tudi na može, ki zavzemajo važna mesta v vzgoji. To spIosno gibanje je deloma odsev delavskih nemirov v drugih deželah ter deloma posledica vedno naraščajočega nezadovoljstva doma, ki se obrača proti velikemu bogastvu nekaterih, dočim ljudske mnoZice stradajo. Japonski socijalisti so pred kratkim poslali manifeste na soci-jalistiene organizacije v drugih deželah, katere so prosili fofmal-nega priznanja japonske organizacije, ki je ustanovljena pod imenom *'Japonska socialistična stranka". Socialistična stranka v Italiji je poslala odgovor, v kateram iz-raza svojo pripravljenost do ao-delova^j* z Japonci v vseh delavskih vpraašpjiit. Sen Katajama. glavni organizator japonskih ao-aijalasfccv, aa nahaja zadaj t ino- P»Wj«M>t.i»il lmi lll M An j A° SKENDER JAVNI NOTAR \\\«19i7 ~ZJ< Ameriko in VTAM KRAJ 5227 Butler St Pittsburgh Pa. Poskus, da se pospeši socializem ali še bolj radikalne doktrine, je bil vprizorjen sedaj rad i te. ga, ker so»se začele delavske mase zavedati vseh i-Iabih strani se* tlitnjega ekonomskega In intlustri-jalnega položaja. Povprečni japonski delavec je pričel dvigati svoj glas za boljšo plačo in za več prostosti v splošnem, i Centralno organizacija delav-: te v v Tokio je Laslovila 11a predsednika ministrov ter na predsednika trgovske zbornice pismo, v katerem izjavlja, da mora naj-prvo delavski i:a/od braniti doma čo deželo v slučaju vojne. Pismo vprašuje nadalje vladajoče kro-L ge, če je narodna politika Japon-ske ta. da se nekateri kapitalisti rede, dočim morajo navadni delavci stradati. Dr. Jikej Jokoj, član cesarskega vseučilišča, pravi v svojem tozadevnem javnem ugotovilu, tla so demokratične dežele že dolgo prevladovale v velikih mestih in da so se šele v zadnjem času razširile tudi med prebivalstvom po dežoli Prav posebno so se prijele te ideje šolskih učiteljev, članov mladinskih organizacij ter ar madnih rezervistov. Iz drugih vr-ov se poroča, da številni japonski izobraženci z navdušenjem študirajo socializem. Vsaki dan pa je razentega čuti de llavee, ki razpravljajo o socijaliz-jmu v pouličnih karali. BOUŠEVIŠKD GIBANJE : NA HOLANDSKEM 1 Izza pričetka vojne ga ni hibi 1 a * bolj lojalnega člana izbranega zbe ra kajzerja. imenovanega Kt>enig-lich Preussische Sozial Demokra tic, kot je bil Mr. Toelstra, • mogočni voditelj nizozemske soci jalno demokratske delavske stran ke. Pretežna večtna holandskeg; naroda seveda ni bila pronemšk? kajti bila je preveč blizu Belgij; , ter je predobro poznavala pometi prusaštva, da bi bila kaj takega ( e pa niso bili Holandci pranem t ški, gotovo ni biia to napaka go ■y spoda Troelstre. J Prepojen z nnvadnim ortodoks t nim Marxizmqm. nasičen z disci ) plinarnimi, prostost sovražečim .! principi j i onega tipa socijalizma . ki se giba izključno v mejah raz ) j redne organizacije iu boja slepil -jsil, si ni mogel misliti Genossi v TroeLstra nobene višje misije zas< i in za svojo skupino kot biti neki , vrste predstra&i pro-vojnih, pro - aneksi jouistični h. pro-kulturnil - nemških večinskih socijalistov. — - majhen a srbii.it brat Suedeku i mov in Sclieidemannov. -! Dočim je porabil Troelstra svo, t) čas za to, da je zmerjal angleški - iu francoske iniperijaliste ter v jprizarjal majhne napade na za Iveziiiško delavsko fronto a- sakro Isanktnem imci>u proletarske eno nosti. je bil maršal Focli zaposlei p s tem, da je izbijal življenje l ' — kajzerizma. Nekega dne se je kajzerizen 'porušil in zast;» a revolucije ji zaplapolala na cesarski palači 1 r Berlinu, j Bodimo kratki: — Troelstra se je naenkrat za I vedel dejstva, «ia je postala revo "! lucija zelo moderna stvar in d; "•so pričeli vršiti revolucijo tudi 1 j najboljših pruskih krogih. Ker pj ; ni hotel samega sebe izpostavit . sumu, da je preveč individualen 1 samonikel, je sklenil stopiti v isti vrsto s svojimi berlinskimi priji V zalogi imam sledeče cerkvene pesmi is* ' I partttv« k T sImot ........ftJS 1 parttrurt In S gluor ........ H.M S pcrUtofi In t glnatn ........ H.W S pwrUUui In T dMOT .........14.11 S pertitur! Is S |Umt .......... 9S.il 4 Isturf 9 ptrtituri In S ghvmrw .......... Ittf 5 partJrurl In 7 cluor ........ HU I litlil ..• 9tiS mw •.«*.••.••.•**«*•..•**•»•«•• ua S parUtnrl tn T ghuov St M 1 pult tura ln 4 jlnor SaSS 1 paru tura In 1 iSm ••>•••■••• tLM S parttturt tU • ttMtrr ........ fl.SC S tsttfla •...............*..•«.*.•• S.SS lsUfla .......o. ........ ........*•■ jifcB1^ S partttort ln S |lum ........ tlH S par U turi ...................... SSS I- »art_ ta S riMPv ............... .fc.99. """"" " ^sagani OSHMILNB PCSMI, I. sv. F. Hribar, SiaaA i« SON. a jo«. (p«a^e«ik) KUHAR. PESMI (FowiSr) SRCE JEZUSOVO (KbMVrt) PANGg LINGUA (F««rttsr) tO OBHAJILNIH (Onim) IS PANQC LINGUA (QMM) HVALITE apaPOOA (Prtaif) raiRKA mHl ptml (UMn) PET SO&ČNIH (Oran) « SLOVENSKA SV. MA&A V «Mt M. PranClika (OcrMC) MISSA (ChlondowaU) MJSSA D* ANGEUa (KtntovM) SANCTE JOSEPH (ChlofMlowMtf) 1 SLAVA Mk. kraljic« (OmWS) UTAMUE PRMVETEGA SRCA R JEZUSOVEGA (PMnkr) 1 iMARNtONE PESMI (LaharM*> S 1 S MARIJINIH PESMI (rnrHr) i sssLffiEfviar.JSSKU i Sk»vemc Publishing Co. i........... ------------ telji in dne 11. novembra, na dan sklenjcnja premirja, je izjavil na nekem delavskem zborovanju v Rotterdamu: — Buržuazija je pričela spoznavati, d»o go-jvorniki na hoiandskem delavskem kongresu rn'rno, a energično zavrnili boljševiske ideje in metode ter načrt za državni preobrat kot se je izvršil v Nemčiji. Ozdravel pa je tretjega dne, — ravno ob pravem času. tla nastopi pred kongresom ter zapoje svp-i jo labutljo pesem, napol epravi-čevalno. napol izzivalno, z vsemi ■ znaki konca. Deležen je bil mile ovac i je — kok kiik star igralec pri svoji poslovilni predstavi — i in to je tudi vedel S tem se jc končal s Troclstra-• jevo politično karijero vred, tudi v Berlinu skrpu^ani boljševizem [ na Hoiandskem. Xa številnih zborovanjih, ka-i tere so vprizarjalc vse stranke, J konservativne lu radikalne, kato-'liške in liberalne, so povdarjali :!vsi govorniki, ila je prostost uaj-l | boljše sredstvo proti boljševizmu : — ela je v demokraciji kot je — liolandska reforma z nasiljem l odveč in tudi nemogoča. HARMONIKE bodisi KakrSnakoll vrata lafinlajeai ■ popravljam po najnlijtb cenah, a nad , 18 let tukaj t tem poaln ta aadaj t trojem lastnem doma. V popravo rmf 1 sms kranjska kakor vsa draga Ihirm1 i nlka. Stara kvpiba ali tJwaai v aa* JOHN WENZEL, i-1017 S.62 ..Clevsla&d. Obi* IZ NIŽIN PARIZA fl . . (LA JIJNGLE DK PAS2B.) / h*"! rr Vkuoo4i ipM J«a lAB«ftt. * I It "Qlftfl Naroda*' prMO O. F. 4 49 -v I (Nadaljevanj«.) Vsi so zavidali tega človeka, kateremu se je posrečilo odnesti tako krasen plen. Vozovi so pohiteli preko Loire in tam se je nudil gostom krasen pogled. Vsako okno gradu je'bilo obrobljeno s cvetkami. Velikanska glavna vrata so bila skoro preozka, toliko je bilo ljudi, ki so drveli skozi nje. Vse je skušalo priti v kapelo. kjer je papežev nuncij ravno čital mašo. Imenovana so bila tudi imena prič: — Felikes Carlus iu J. J. Nestalas za nevesto, kajti stric je sklenil z Josette mir, ko je videl da je njena možitev nepreklicna stvar. Sprva ni hotel iti za pričo, a se končno udal, sledeč slavnemu izreku: — Ce gori hita, se hočemo vsaj ogreti. — Kje pa je sin rablja? — je .vprašal neki radovedni žurna ?ist. Ta dovtip je imel uspeh ter tekel od ust do ust ter kmalu tudi doapel v kapelo. V kapeli je bilo vroče, kajti ljudje so se gnetli noter tako, da ni bilo kmalu niti najmanjšega prostora. Celo ženin si je moral t komolci priboriti pot do svojega mesta. Tudi obnašanje ljudi je bilo vse prej kot uzorno kajti vst vprek je klepetalo in zbijalo šale. Po končani cerkveni cerimouiji sta mlada zakonska izginila skozi majhna skrivna vrata in gostje so bili obveščeni, da se bc \ri.l ofitr.jelni sprejem ob eni uri popoldne v kraljevih dvoranaS prvega nadstropja. Na to misel je prišel Mirambeau, ki jc kotcj na ta način vreluo zaključiti svojo apoteozo. Glas Mirambeau-ja je pri teh zatrdilih nekako čudno zvenel prišli na vrsto vsi. Lice Josette je bilo že vse rdeče od prejetih poljubov. Naenkrat pa je zapazila med gostje, ki so čakali v vrsti, di ji-Čestitajo, okrogel, rdeč obraz z ostrimi očmi. Bil je Pommereuil: Stiesla te je. Kil je Pommereuil, slikar z njenihmi fotografi jami, pustolovec, ki jo je hotel odvesti! Kako je prišel ta človek ?emkaj T Kdo ga jc povabil t Josette je zazeblo prav pri «reu. Zopetui pojav tega človeka ji je prestrašil nad vse mere. Ko je prišel na vrsto je rekel popolnoma neženirano: — Milostjjiva gospa, dovolite mi, da vam izrečem svoje iskreni čestitke. Josette ni vedela, kaj naj odgovori. Mirambeau pa je nasprot no aivahno segel Poremereuilu v roko ter rekel: — Hvala vam. Zelo ljubeznjivo od vasi Kaj naj pomeni to? Od kedaj sta se oba poznala? To razkritje je ranilo Josette v globino srca. Sprejela je če etitke še ostalih gostov, a pri tem so ji neprestano zvenele v ušes i i besede, katere je izgovoril njen mož. Po slavuostnem obedu, ki se je vršil v veliki kronski dvorani so pričeli gostje odhajati. Ko sta spremila k vozu ministra Lavar onicnaca, sta srebala Pommereuila ki se je vrtel tam naokoli. Ju fcettt je takoj vprašala svojega moža: — Ali si povabil onega gospoda? — Katerega, draga? — Tega, ki sva ga ravnokar srečala. Mirambeau se jc obrnil ter ogledoval postavo mladega člove ka Nato pa je rekel povsem mirno; — Onega tam misliš! > — Da. — Ne, ne poznam ga. — Preje, pri gratulaciji. sa ga prav*prijazno pozdravil. — To je že mogoče, kajti ob takih prilikah ne štedi človek pokloni. — Torej ga ti ;iisi povabil? — Nikakor ne. Vsaj mislim, da ne. Sploh pa človek" ne mor vedeti pri šest tisoč povabilih. Mogoče je kak žurna list. ttk, ki ni hotel zaostajati za svojimi kraljevskimi predniki, si ji Josette ga je ostro opazovala ter se ji je zdelo, da vidi v njegovi 1 očeh neko vznemirjajočo senco. Kaj, če ji je prikrival resnico? Ka č« pozna Pommereuila? Kmalu pa si je pričela sama sebi očitati radi suma, katereg; i* gojila. — Dragi moj. moje življenje, reci mi, da me ljubiš! — j vzkliknila te* pritisnila njegovo roko na svoje nemirno utripajoči tre«. — Pomiri se. draga moja, — je odvrnil Mirambeau. Kmalu nato je ?opet srečal Pommereuila, in kot previden tak tik, ki ni hotel zao»tjati za svojimi kraljevskimi predniki, si j- rekel: T§M 1 J 111 — Ta c'ovek mora izginiti na vsak način. Zdelo se mu je. da je že našel primerno sredstvo. S to zadevi se je Hotel pečati tekom medenih tednov. Povedel je svojo ženo navzgor po inonumentalnih stopnjieah Ko sta priaU do drugega na«ts*ropja. bi se Josette rada vrnila \ svojo dekliško sobico, da preživi tam svoje prve ure z možem. Mirambeau pa ni hotel razumeti liežno-ijubeznjivega pogleda temveč korakal naprej po stopnjieah. do viška stolpa. Tam ae je pononno oziral naokrog, preko gozdov in polja ii iz njegovih oči je svetila ponosna radost. — Ce je človek toliko dosegel s svojimi petintridesetimi leti — si je mislil, — bo s petdesetimi tudi lahko prišel v Champ gradu, katere je pošiljal svojim prijateljem. Že prvi teden si je dal predstaviti celo osobje ter vsakega posebej izpraieval o njegovih dolžnostih. Ko je nekega večera "»zadel na kmeta, ki je nosil na rami gve žen j suhega lesa, ga je vprašal s kako pravico si lasti les iz graj-kega gozda. K malo se je pričel obnašati got stiskaski gospodar ter častihlepen bahae. Josette pa ni hotela sama sebi priznati teh napak. Preveč goreče ga je ljubila. Njene od ljubezni zaslepljene oči so ga ie vedno \idele v vsej popolnosti, vzvišenega nad drugimi možkimi. Pri tem pa ni bil posebno goreč mož in tudi ni obsipal svoje žene z nežnostmi. V tem oziru pa ni bila ona razvajena. Ljudem, ki niso nikdar poznali vroče, žgoče ljuba vi, zadostuje že bled odsev ljubezni. Josette je vsled tega pregledala majhne napake, katere je zapazila na svojem mrliku. Pokorno je sledila vsakemu povelju Ml-rambeau-ja. Na dan po poroki ga je prosila, naj v bodoče opusti svojo politično karijero. Njegovo navdušenje za ta predlog pa ni brilo posebno veliko, čeprav je spoštljivo poslušal Josette. On naj pusti stvar naroda v zadnjem trenutku na cedilu? Ali bi ne bilo to .strahopetno — Ali res nimaš nobenega razumevanja za to? — ji je rekel. (Dalje prihodnjič.) POZDRAV. Predno ae podam v stari kraj, pozdravim vse prijatelje in znance po Združenih državah, posebno one v Davis, W. Va., Camp 81, P. Zakrajška, Jack Sernela ter so pr«.go Ivanko. Z Bogom ki na svidenje v Jugoslaviji! New York, 19. jul. 1919. John Gerden, iz §t. Vida na Dolenjskem. Iz stare domovine Slovenija protestira. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 13. junija: Nadaljne iz iave, v katerih se naj odločnejše protestira proti nasilnemu in kritičnemu trganju slovenskih mej, io doele Deželni vladi za Slove-lijo od sledečih javnih in politič-uh korporacij: Mestno župan-itvo Ormož; občinski odbori ob-*in Raz van je pri Mariboru, Mokronog, Trebelno, Št. Janž na Dolenjskem, Črnomelj, nadalje iz območja ptujskega okrajnega glavarstva občine: Breg, Dragovie. ^ratelja, Hajdin, Iršovci. Levanj i\, LočLč, Sv. Marko, Obrež, Po-brežje, Rogatec, Rogoznica, So-linci, Spuhlja, Središče, Sv. To-naž, Trnove«, Vareja, Vinterovci u zdravilišče Rogaška Slatina, krajevne organizacije JDS; Rogaška Slatina, Zagradec in Št. v'id-Zatična. i Stanovanjska mizeriia v Mariboru Da je pomanjkanje stanovanj landanes v vseh državah socialno zlo. je bilo že dostikrat povedano. Torej tudi v Mariboru rpimo pod tem. A zdi se nam, da .,e v splošno premalo stori, da bi ;e to pomanjkanje zmanjšalo. Slasti manjka manjših stanovanj ; lao .Ji dvema sobama. Dolžnost •bčine pa je, da z vsemi sredstvi poskusi oblažiti to nedostatnost. V prvi vrsti, da sedaj, ko so po-itične meje že določene, brezobzirno postavi oziroma pošlje iz nesta ljudi oziroma družine, ka-erih očetje še danes stoje v siuŽ-»i v Gradcu in drugje. Na razpo ago imamo celo vrsto takih slu-ajev. To je vendar priprosta reč. n če že hočejo ostati v Maribo--u. naj gredo v tista stanovanja v katerih morajo sedaj že več aesecev stanovati naši tržaški že-ezničarji begunci. — Zakaj ne bi aenjali .enkrat stanovanjskih n-jg? Se boljše pa je, če gredo ja. ker njih očetje služijo. — Daje barake! Nekaj jih je uevrjetno iitro izginilo, prav po nepotreb-iem, — a imamo jih še par, na >ol praznih ali celo čisto praznih, n že napol podrtih, ker vsak dan zgine s stene* kaka deska — n. jr. one ob Kokošinovi cesti. — Tisti magacini naj se čisto izpraz-lijo in za silo hitro preurede v stanovanja. To bi seveda nekoli-cc stalo. A pomislimo, da tu gre 'A. socijalno mizerijo. Par tisoč iron gor ali dol, to i^ končno potrebno. Sicer pa imamo tudi vo-jaštv o na razpolago, ki bi prav ahko hitro zidalo in popravilo barake. Saj so vojaki zidali v fronti včasih barake palačam po lobne. Mislimo, da je dobre volje treba in energije, pa bo šlo. Sita je velika in kdor ne veruje, kaj ■e pravi v najhujšem poletju bi* rati v natlačenih železniških vo- zovih, ta naj nas obišče, nas begunce, od usode že dosti tepe-ne!____ Imenovanje v državni gradbeni službi. Deželna vlada za Slovenijo je imenovala za gradbene komisarje ing. Janko Kukoveca. Fran Zu pančiča (dodeljenega ministrstvu gradjevina), Mile Treota, Ante Dolenza Fran Fišerja in Adolf Dukliča ter za gradbena adjunkta ing. Feliks Celestino in Josip Porento. Ker je zahtevala Angela Javornik iz Ilovice na Starem trgu 3 krone za liter mleka, se je isto prijelo po tukajšnji policiji in se bo morala sedaj zagovarjati pri sodišču. Občinstvo se opozarja, naj vsakega, ki zahteva za liter mleka več nego 2 kroni, naznani, da se napravi v tem oziru tudi red. Pred odhodom v staro domovino pošiljava najsrčnejše pozdrave vsem prijateljem in znancem, kateri ic nadalje ostanejo v Združenih državah. Posebno pozdravljava brata Vida Jancič ter vse ostale od Gorice in Tolmina na Pri-moiskem. Na skorajšnje svidenje v stari domovini! New. York, 19. jul 1919. Karol in Ivan Janeie. lščcm svojega prijatelja JOHN. VATOVEC, doma iz Javorja pri Novemgradu na Primorskem. Ker ne vem, kje se sedaj nahaja, zato prosim cenjene rojake, akc kateri ve za njegov naslov, da g*a mi naznani, ali naj se pa sam zglasi, ker mu imam nekaj zelo važnega sporočiti. — Joseph Sluga, 15247 Saranae Rd., Collinwood. Cleveland, Ohio. (1321—7) ŽENITNA PONUDBA. Vdovce sred u je starosti se želim seznaniti z dobro gospodinjo KAKO IZGINJAJO AMEBI-fiKI GOZDOVI. Organizacija za ohranjene gozdov v Novi Angliji. Charles Lalhrop Pack, predsednik ameriške gozdarske zveze, ki je imela te dni svoje zborovanje v Kineo, Me. je izjavil naslednje : — Organizacija je razpravljala io načrtih za onranjenje gozdov v Novi Angliji ter za zopetno po-gozdenje opustešenih gozdnatih krajev. Narod'te dežele mora izvedeti, da naši gozdovi izginjajo, — je rekel Mr. Pack. — Treba ga je pripraviti do tejsa, da t>o sprejel politiko, ki bo zavarovala naše velike vodne črte ter s tem tudi za vse čase naše gozdove, ne da bi bila pri tem omejena produkcija lesa. Nova Anglija ni več faktor v naši dobavi lesa in obstoječe zaloge izginjajo na zelo nagel način. Papirne tvornice dežele impor-tirajo že sedaj 30 odstotkov svojih surovin v oblaki lesa ali lesne kaae. Naš trdi les na severu in iztoku je že izrabljen in številne industrije, ki nujno potrebujejo les, so vsaki dan v večji zadregi glede dobave lesa POZOR! POZORI Isiel Je nov obttrnl cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po Sapnika Knelppa.) Pok« mkctz zdravila. Ja na, kratka razloteno. za kaj ln pri kateri biifnl aa rabi Ta cenik bo vodnik k vaSetnu zdravju. Pilite ponj Sa danaa. Pottjem ga brez-pkfno. MATH. PEZDIR, •ex rn. C'ty Han sta. NEW YORK. N. V. swmieo, pa tudi vdova z enim otro-l kom ni izvzeta. Jaz imam svojo hišo in še precejšnjo svoto denar-j ja na banki. Lepa prilika za Slo-; venko, ki želi dobrega gospodarja.) Le resne ponudbe naj se pošljejo ni če mogoče tudi >liko, katero na zahtevo vrnem. Tajnost zajamčena. Več podrobnosti se po>/.ve panično. Naslov: Cleveland Prov. Cc , Shipping Lard Dept., 2527 Caual Road, Cleveland, Ohio. (21-26—7) licem svojega sina FRANCETA! OilUEZA, doma iz Bcgenj pri Cerknici ua Notranjskem. V A-nicriki jc kakih pet let in slišal sem, da jc nekje v Pennsvlva-niji. Prosim, da se oglasi, ker jaz sedaj odpotujem v staro domovino. Jlati in sestre me vpra-jo* če vem, kje si. Moj naslov, je: Fran;: Obreza, podoma-če Koi nil:,, Begnje pri Cerknici, Kranjsko, Jugoslavia. (21-23—7) OGLASI NAJ SE MATEVŽ Vl.PiftČ, ki je bil pred par leti v Herniinie, Pa., in imelj liox »t. 44. Tri nas je zanj pisnio^ iz oluicga kraja od Eme Verčdč iz' Duvel št. 25 pri Horič, pošta Vel-den na Koroške. L pravi list v o Glasa Naroda. (21-22—7) - ; Rad bi izvedel, kje se nahaja JA-NKZ VIVODA, podom. Zrim-eček iz Cerknice na Notrauj-skem. Jaz imam zanj pismo starega kraja; pišejo oče, da sta oba njegova brata umrla Prosim cenjene rojake, če kameri ve za njegov naslov, da mi na.?naui, ali pa ee sam bere. naj i se mi oglasi, da mu pismo pošljem. — John J urea. Boa 7 Rich wood, W. Va. _«21-23—7) Lada bi izvedela, kje se nahaja JOŽ K F ZALAft, doma od Sv.( Vida nad Cerknico, vas Čohavo. Ce kakšen cenjenih rojakov ve! za njegov naslov, prosim, da mi sporoči, inu bom zelo hvaležna, al; pa če sani bere te vrstice, j naj oc pa sam oglasi, ker mu imam dosti Ui>vii52r» Saranae Road Collinwood, Cleveland, Ohio. ^_ Kail bi izvedel za mojega stri-a MATIJO UI.IJAN, doma iz Za l»i'j pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve /a njegov naslov, naj mj naznani, ali ncj se pa sani oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. — Jchn Tli-jan, Box 541, Mt. Jewctt, Pa (IS-21-—7) prijatelja JOHNA ORAŽEM. Pred dvema letoma sva bila skupaj v Mullan, Idaho. Meseca februarja t. L mi je zadnjič pisci iz Butte, Mont. Za njegov naslov bi rad izvedel, ker mo-jaui dati njegov naslov na sodni jc. ko mi bo za pričo pri dobavi državljanskega papirja. Zatorej prosim cenjene rojake, kateri ve za njegovo sedanje bivališč*, da iai pošlje njegov naslov. za kar s«? ž« vnaprej zahvaljujem. Njegov naslov je b»l v Butte, Mont., 224 Shields A\e. Aku pa slučajno sam č»ta ta oglas, naj se sam javi svo-j'uiu prijatelju: Joseph Levstik, Bo* :lGlt. South Fork Pa. (19-22—7) Rid bi izvedel za STANISLAVA in L KUN A ZUPAXČll\ Dorna sta i/. vasi Loke št 20. občina >v. Jurij ob Taboru na Spod. Štajerskem. Prosim cenjene ro-jitke. ako kdo ve za njih naslov, imj uii gu blagovoli naznaniti, za kar s«i vnaprej zahvalim. Ču pa kateri izmed njih to čita, naj >e oglasi po očetovi prošnji iz slarega kraja na mene: Carl Po-šebal, Box 133 Uiilston. Pa. IŠČE SE PREMOG ARJE. Dobra plača, dober board, vedno dobre delavske razmere, linijska mejna. — Miller Coal Co., Adrian, W. Va. (18 22—7} Rad bi izvedel za naslov mojega očeta podomače pri Tonia/iču ia Leskovca, p. Višnja gora, Dolenjsko. Ako kdo ve za njegov naslov, nj.j mi gr. >avi, debi nagrado $3. če pa sam bere te vrstice, naj »e mi javi. ker iuu iniani jaz njegov sin nekaj važnega sporočiti. — Frank Fine, Box 294, Gilbert, Minn. (17-23—7) Jaz »podaj podpisana bi rada izvedela za naslov račjega sorodnika BLAŽA Ž NI DAR redo-niače Žebovčev iz Gornjega Brnika pri Cerkljah na Gorenjskem ter za naMov moje prija-t-ljicc KATARINE Sf&NIK iz Kad'unlj i pri Kamniku. Prosim. Če kdo ve za nju naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama /glasita — Mrs. Catharine Kral (rojena Skofic), S K. L'ox 123. Export, Pa. (16 22—7) I&čEM DOBBE DOGABJE. Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenčna voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše eene in imam dela za tri leta. Max Fleischer, 258 Lewis St., Memphis, Tenn. Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potnik Mr. JANKO PLKlKO. ki je poeblaičsn pobirati naroft* nine in izdajati praveveljavna potrdila. Rojake grešimo, da ma gredo na roke. TTnravništv« Glas Naroda A U STE BOLNI? Ake Imata kaka bolezen, n« glada na te, kake d?lgo ln no oziraje ee na to, kateri zdravnik vaa nl mešal ecdravltl, pridite k meni. Vrnil vam b« vaie zdravje. n Oddaljen je aH »a pomanjkanja denarja naj vaa ne aadrfuja. Vee zdravim anako: bogate In ravne. Jas aam v Pitebuwu najbolj*! * peci Jat let sa moika In aam naatanjen te mnoso lat. Imam najbolje opremljen urad, tudi etroj sa X-larfca. a katerimi morem videti a koz »aa kakor ekesl oteklo. Imam aveje laetno lekarno v kateri ee nahajalo vaa vrata domaČih In impertlranHi zdravil. N« i bodita bo Jed ln pridite k mani kot k prijatelju. Ooverlm o vaSam Jeziku. En oblek vaa bo prapcl-Cal kaj m i rem sa va« at orlu. j Imam Crflchov elovttl COS sa krvne b a lesni • In ozdravim beesnl v nekaj aneh. Ozdravil eem ti- ost« dluiajav aaiafcafeatl. kains ti luni ravmsttsm, talodina In Jstrns ba. MMti^ ta VM IO^RHM ^dCHllo MIRNE CINK. --^ rw Dr. h. a baer; HlSMftkfiaUSt. Pfiltebargk, Pau MHHPM HMO Dr. LORENZO, m Penn EDINI SLOTENSKO lil w •OVOEECl ZDEAVm &V6IHK MoixiH aouDi Pittsburgh, Pa, MoJa stroka Ja sdrarljeaja skntnlh ln kroaMnih Mend, Ja« mm flo sdiavtaa aad 28 lot ter tmaa Sknlajo v vseh tolontffc m kar ma riorenako, aato vsa jaorem popolnoma nuHnod ln spe* ■satt vaSo tnliiaio, da vas oodravlm ln remm mo8 In odiavja, Boki Si lot mm prldokO poorimo akolnjo prt sdrsvlMn noflElfe M ka vas upAmm —iliailsi Ha odlaAaJta, ^-pti ytM^to t» Isool v grla, tapaduje l^boMIot v koateh, stan rano, »i—< iiliMt. aalabaloar. tnlimi v meibnrfu, todlcah, Jotrnk In klika imlfft, «tv—H—. katar, sla to Kilo, naduho itd. 35S Oa t VrVif vTi i I^f li* sribmrmto «r^fcSTft- aan—a—■ i i ...... IK j.; je moj svak JTRVF-T PE-CKK? Doma je iz Višnjegore na Dolenjskem. Pred T>. leti je bil v Minnesoti, kje se pa zdaj Tia-haja, mi ni znano. Piosim eenj. i rojake, ako kdo ve za njejrov naslov, da mi naznani, ali pa naj se sain zglasi, ker mu imam zo-lo važue stvari poročati. — Mrs. Ivana Škrobu t 'prej ZaleteH. P. O. Uor 213, Eur-lid, Ohio. (13 21—7) DOGARJI, ki želite najboS.«« *«*• *«ro. Mirambeau je kazal prav posebno nagnenje do ixpr« jfao