u°'. bo predvidoma ta veliko večji, kot je bil .Slej. Napoved je zato še veliko sm^ ^®8ana. Vendar osnovne razvoja so znane. V ^ iščemo lahko tudi bo ^|!^^°vno organizacijo, ki se la v inanj uspešno vključi-p-j^P^^izadevanje za čimboljše si J^v®nje in obvladovanje po- nega procesa v celoti, ke i,. razvojem informati-У uveljavlja praktično na Poia poslovanja, so se Drej ogromne možnosti na-2- ?Y®nja, toda tudi pasti za ГЈЈ ®~janje. Kjer je v smislu jj^oja velik manevrski prostor, konu "^ožne velike razlike v kurenčnosti na tržišču, nik je prodor računal- nia*^ vsa področja poslova-zitiv povzročil na eni strani po-izzi ] vznemirljivost, kov4 • iznajdljivost, učin-%ed k' natančnost, hitrost, ђо ®®®"Ojno povezanost, sposob-Doio drugi strani pa so se javili tudi možni negativni vn У'- bojazen zaradi nepozna-novih načinov dela, strah 'iu^ ""azličnimi spremembami, lip^^^'ninost, ki izvira iz ustali načina dela itd. Poskrbe-moraino, da bodo prevladovali sbJ. učinki, sicer se bomo onemogočili. Kakorkoli že nja dejavnike poslova- n^o' Y^'^no znova lahko ugotovita n svetovni borzi dobivale kapital in znanje. Vse i ^''®jeno temu. Za učinkovi-^zkori^anje obeh pa rabimo ђд °ben informacijski sistem, ki jjicj °8očal vsestransko komu-копл^"^® in integracijo, ki bo v vani ' dala rezultat poslo-rg-J®' ® katerim bomo konku- ТпГ' doma kot v tujini. Vsbu (kot končni cilj) iav« ""ačunalniško podprtih de-%o?ti (CA - Computer ai-urnj' cilj vsakega sodobnega n,-^v®jalnega sistema, zato a Veljati tudi za Alpino. itifiH ? (računalniško podprto ђп ,?\"'anje) je že ena od aktiv-men'• ji dajemo prednost. 2 di-slBj^l^^^a^ni sistem obsega na- dejavnosti: (,jr digitalizacija osn. modela lov)*^**^^®^ dela in spodnjih de- % detajliranje na ekranu (gradiranje) Чепе dolžine in širine spreminjanja posebnosti pri (Plotersko) po- — 2D ponazarjanje modela na ekranu — linije lahko interaktivno brišemo, spreminjamo ali dodajamo — izračun površin (kalkulacija optimalnega polaganja) — poročila o sestavnih delih, stopnjevanju, podatki o modelu, kakor tudi prenos in sprejem teh podatkov To so osnovne dejavnosti sistema FDS 2500, ki ga kupujemo od firme MICRODYNA-MICS. Preko CAD sistema zajamemo in obdelamo vse elementarne podatke geometrijsko in številčno in taka ponazoritev modela je izhodišče za nadaljnje CA dejavnosti, ki sledijo. Praksa v svetu je pokazala, da modelir doseže isto produktivnost, kot jo ima pri ročnem modeliranju, v 6 mesecih. Po polovici leta pa se mora ta sistem pokazati kot učinkovitejši, saj ponuja veliko možnosti, ki jih ročno modeliranje nima. Po mnenju priznanega strokovnjaka (dr. Ron Whittaker — SATRA) so osnovne prednosti CAD v treh vidikih: — zmanjšanje — skrajšanje časa od kreiranja modela do serije gradiranih šablon — omogočene študije modela (iskanje optimalnega modela s polaganjem in spreminjanjem linij) — CAD/CAM povezave — omogočeno je krmiljenje CAM (računalniško podprta proizvodnja) sistemov. CAD — 3D (dimenzionalni) je trenutno v testni uporabi pri uporabnikih, ki sodelujejo pri njihovem razvoju. V Alpini se kažejo potrebe po treh delovnih postajah in dodatno še eno posebno za kreiranje smučarskih čevljev, ki zahteva posebej prilagojeno programsko opremo. Kot proizvajalec smučarskih čevljev se bomo morali aktivno vključiti v razvoj soft-ware za ta program, ki ima posebne zahteve in ga omenjamo izključno v kontekstu z gradimo kopirko, kot CAM nadaljevanje v orodjarni. 3D CAD je v naši branži relativno zahtevna zadeva, ker gre tu za geometrijsko ponazarjanje matematično gledano nepravilnih oblik, skulptur, ki se računalniško obravnavajo po posebni metodi (surface modeling). Zato bo na tem področju treba posvetiti veliko pozornosti od začetne faze zajemanja treh osnovnih koordinatnih podatkov (digitalizacija) preko konverzije v ravnino in obratno (po potrebi), do gledanja linij, gradiranja in generiranja končne oblike, ki naj bi bila vhod v vmesne gra-dirne kopirke. To je vizija in je še daleč od realnosti, toda v tej smeri bi morala potekati naša aktivnost. CAM (Computer aided manufacturing) je običajno omenjen v zvezi s CAD in se popularno reče CAD/CAM sistem. Oglejmo si najprej shematski prikaz: — CAA (računalniško podprta montaža) Integracija — združitev vseh aktivnosti v smiselno celoto z vsemi potrebnimi povezavami ŠABLONE tU»n.AČEHJE Auroceue- NTIHANJE afIAČUN POVnŠIN miETNO 3D ŠIVMJE KOSUATENje IZDELAVA AUTO-ŠIVANJE KOPITA KONTINUIR. SEKANJE 2 BD ГЛЂ IZDELAVA 2D ŠIVANJE NOŽEV To so CAD/CAM povezave, ki so trenutno v svetu ali že v uporabi ali pa v razvoju. Komentar vsakega posameznega področja bi bil predolg, zato naj na kratko opišem le CAM izdelava serije šablon (izrezovalna miza), ki jo imamo prav tako naročeno v sklopu delovne postaje. Tu imamo dve možnosti in sicer klasično izvedbo z rezkarjem (WILD — Švica) oziroma lasersko (ameriško poreklo). Mi smo se pogojno odločili za slednjo, saj jo ponudnik ponuja za isto ceno kot klasično. Pogojno pa zato, ker jo bo posameznik v primeru slabše uporabnosti brezplačno zamenjal za klasično. Mizo krmilimo preko vmesnika (interface) z disketo, ki je izhod iz delovne postaje ali pa direktno (online) z interaktivno povezavo. Zgoraj omenjena CAM področja so trenutno otoki v morju, ki pa so vedno večji in se ponazarjajo z mostovi, dokler ne bo prišlo (nekje ne bo nikoli) do popolnega računalniškega krmiljenja celotnega procesa (CNC strojev, avtomatskih transportnih naprav, robotov itd ). Vzporedno s tem se bodo razvijale tudi druge CA-aktivnosti, kot so; — CAE (računalniško podprti inženiring) — CAPP (računalniško podprto planiranje procesa) — CAQ (računalniško podprto zagotavljanje kvalitete) pa bo omogočala CIM (Compute integrated manufacturing) — računalniško integrirana proizvodnja, kot končni cilj postindu-strijske družbe. Morda bo nekdo tako razmišljanje okarakterizi-ral kot znanstveno fantastiko, vendar o tej zadevi najkasneje razmišljajo v vseh napredno mislečih sredinah. Za uvajanje kvalitetno tako zahtevnih sprememb pa odpadejo razne komunikacijske akcije, ki se v polovici leta izjalovijo v nič, potrebna je stalna aktivnost vsega vodilnega in vodstvenega kadra, ki bo sprejel odločitve na predhodni detajlni analizi. Strategija postavljanja kadrovske strukture bo igrala v začetni fazi zelo pomembno vlogo, doker se le ta ne bo tržno oblikovala — tudi pri kadrih namreč velja borza. Morda bo moje pisanje naletelo na gluha ušesa, zato si ne morem kaj, da ne bi, kot je danes v modi, malce nenavadno zaključil. Krišpin se tam nekje po letu 2000 ves utrujen zbudi zjutraj ob petih, sede na posteljo in takole razmišlja: »Madonca, že 40 let delam isto delo, enako število parov, soldov pa vedno manj. Iz leta v leto moram več šušmariti, če hočem preživeti družino. Ne vem, nekaj je narobe s tem svetom, ali pa z mano, kdo ve!?« Miro KAVCiC hO. LET 1ST Ш, PUROl/ I HHJSJ SoVOOl/, fee ŠOŠHMT JP. UKUJ je UKKDBfjXO m (5 КПКО UfTYIIRJIIinO Sejmi pomemben vir informacij za pripravo kolekcije v Alpini smo si zastavili cilj, da proizvajamo takšne izdelke, s katerimi bomo konkurirali tudi najboljšim in z njimi več zaslužili. Predpogoj za to je prav gotovo dober razvoj. Pri ženski modni obutvi je nedvomno najpomembnejši kriterij modnost. Upoštevati je treba zahteve mode, vendar do take mere, da so izdelki sprejemljivi za tržišče, kateremu so namenjeni. Dvakrat letno je treba izdelati novo kolekcijo, ki mora biti v skladu z modnimi zahtevami, zato je oblikovanje izdelkov izrednega pomena. Izgled je tisto, kar lahko da izdelku dodatno vrednost. Pri lahki modni obutvi sodelujemo ljudje različnih poklicev in izkušenj in skupaj tvorimo skupino za pripravo kolekcije. Vanj so vključeni delavci iz komerciale lahke obutve, maloprodajne mreže in modelirnice. Priprave za kolekcijo po-mlad-poletje 1988 so skoraj končane. Začeli smo z analizo obstoječih grup. S to analizo se nekatere grupe iz prejšnje sezone, ki so se pokazale nezanimive, izločijo in se na podlagi tržnih raziskav in modnih teženj v svetu določijo nove. Pomembno je, da ugotovimo, kaj propagirajo tuji konkurenti. Preden pristopimo k izdelavi nove kolekcije, si moramo ogledati sejme, kjer razstavljajo modne materiale različni proizvajalci. Tam spoznamo, kaj se v svetu dogaja, kaj je novega. Sejmi so, poleg stro- kovnih revij in obiskov pri tujih podjetjih, pomemben vir informacij. Letos smo v Bologni spoznali, da je vse večje zanimanje za naravne materiale, in sicer za materiale z raznimi od tiski, prešami in raznimi modnimi oblikami. Pomemben element je tudi kovinska galanterija, ki dopolnjuje materiale. Pri izbiri materialov pa se že pojavijo prvi problemi. Gledamo namreč na to, da ob pomanjkanju deviz čimveč materialov dobimo doma, zato materiale, ki jih naberemo na sejmu, damo pov-zorčiti našim proizvajalcem. Le-ti pa včasih ne uspejo kvalitetno in učinkovito pov-zorčiti predlaganih materialov. Istočasno z analizo grup, poteka zbiranje idej za novo kolekcijo; največ informacij dobimo na italijanskem tržišču. Nato sledi ocenjevanje idej in izločanje slabih. Treba je izdelati tudi analizo stroškov, možnosti nabave materiala, izdelave, financiranja in kadrov. Narediti moramo tako imenovano vrednostno analizo. Na osnovi teh podatkov se nato odločimo za posamezne modele. Delavci v modelirnici začnejo z izdelavo prototipov, ki so prvi predstavniki oziroma nosilci posameznih grup. Sledi izbor nosilcev grup in izdelava modelov po posameznih grupah. Pri izboru modelov se določijo tudi barve. Po izboru naredimo tehnične popravke kolekcije in rešujemo dodatne probleme in vprašanja glede izdelave in izgleda nove kolekcije. Nato izdelamo dvoparske vzorce, ki jih predložimo na poslovodski konferenci. V kolekciji pomlad-poletje 1988 so zastopane grupe klasičnih salonk, salonke z visoko in srednjo elegantno modno peto in nizki čevlji v college stilu. Tržišče zahteva vse bolj kvalitetno obutev zato smo v kolekcijo vključili tudi obutev z usnjenimi pe- tami in podplati. Tudi pri sandalah bo izbira kar pestra — od sandal z nizkimi »kail« petami v natur izvedbi z raznimi okraski, do obutve iz pravega usnja. Barve so črna, odtenki rjave z dvobarvnimi efekti (natur, cuo-io, braun ...) V današnjem času, ko se na tržišču pojavlja vse več obutve in kupna moč pada, je izredno pomembno, da je kolekcija narejena iz kvalitetnih materialov in da je modna. Franci KAVCiC Utrinki z letnega sejma športne opreme v Munchnu Komisija izbira modele, ki so nato predstavljeni na poslovodski konferenci. Prvega septembra smo obiskali sejem ISPO v Munchnu z namenom, da ocenimo kaj ponujajo kupcem naši konkurenti. Na sejmu športne opreme je bilo veliko razstavljal-cev športne opreme. Ogledali smo si razstavne prostore tistih proizvajalcev športne obutve, ki so bili za nas najbolj zanimivi. Firme, ki izdelujejo boljšo vrsto pol planinske obutve in apres ski, vgrajujejo material gore-tex, ki z zunanje strani ne prepušča vode. V tej zvrsti prednjači firma Dolomite z dokaj zanimivimi modeli in Karku, ki ima nekaj verzij izdelanih tudi v naravni barvi bolj maščenega usnja. Nizki moški čevlji so narejeni dokaj grobo. Izdelani so iz usnja, kjer je mesna stran zunaj in dajejo izgled za lansko zimo značilnega nizkega tirolskega planinskega čevlja. Adidas in Puma ponujata vse več mehke usnjene polšportne obutve z direktno brizganim in lepljenim podplatom. Veliko modelov je v peščeni mivkini barvi z našitimi koščki naravno obarvanega usnja. Adidas je v novi kolekciji predstavil nekaj belih in naravno rjavih mokasinov, ki so prepleteni z živobarvnimi trakovi, ki čevelj na ustreznih delih lepo poživijo, kar je usmeritev pri trim copatah. Italianska Technica, poleg za oko lepe kolekcije, letos močno propagira blok sistem v svojih dražjih copatah. Blok sistem predstavlja spretno izpe- ljan trak, ki omogoča poteg v peto. Bruttingova modela EIO in Ell imata v rinčičnem delu všito plastiko z različno razporejenimi luknjami, kar omogoča dobro zavezova-nje čevlja tudi tistim, ki imajo nogo z višjim nar-tom. Podobno vezanje sta predstavila tudi Adidas in Diadora. Ameriški Brooks je napravil dobro študijo podplatov namenjenim izključno košarki in teku. Japonska firma Kronos in Nike izdelujeta športne copate, ki so narejeni po zelo različnih kopitih tudi za tiste z drugačno strukturo kosti. V ta namen merijo nogo od kolena v dokaj kompleksno razporejenih točkah in računalniško obdelane podatke izkoriščajo za pripravo kopit in različnih podplatov, ki omogočajo maksimalno prilagoditev nogi. Dvodelne plastične planinske čevlje je Asolo letos ponudil v izboljšani verziji s šalo in manšeto in prilepljenim podplatom. Koflach CB 550 je bil med najboljšimi smučarskimi čevlji. Proizvajalci obutve moramo slediti tudi smernicam ostalih športnih artiklov in temu skladno pripravljati naše kolekcije, da bomo čimbolje prodajali. Tudi Alpina je skupaj z Elanom (forma A4-E ZRN) prikazala nekaj modelov, za katere je bilo veliko zanimanje. Tako sem lahko videl, da še vedno trdo držimo v rokah drugo mesto najboljših proizvajalcev tekaške obutve. Gregor KLEMENCiC KAKO UmnRIflfflO Nadaljnji razvoj orodjarne povezan z novo strojno opremo Пе predstavlja nujen in neločljivi del proizvod- def* Pfocesa v naši delovni organizaciji. Preko razgovorov z orodjarne želimo prikazati njihove osnovne naloge, je m seveda tudi težave. У ^ kovinski in nekovinski orodjarni izdelujejo praktično jtjA za potrebe DO. Izdelujejo orodja za brizganje pla- Det^' •Jelov (sestavni deli za smučarsko obutev), orodja za jo ^ napetnike za lahko obutev. Za lahko obutev izdeluje-y veliko raznih žigov za označevanje firm, kamor pro-rekf*"° obutev. Za športni program izdelujejo orodja za di-Uhk — za tekaške čevlje, surf obutev ii огол?' obutev. V zadnjem času izdelujejo tudi serijo za brizganje celotnega surf čevlja. Semič in Jože Stucin se posvetujeta or^.®®™em poteku dela v 2 smo se pogovarjali 6, v^Jq orodjarn Jožetom ^^ucinom: Q začetkom izdelave dobimo iz posameznih gK no-pripravlj alnih пгЛ . modele — izd 1 ® pomočjo katerih v nekovinski orod-del^' 'kopirne modele. Ti mo-* nato služijo za kopiranje "g"°vnih gravur orodij. Ko „1 izdelujemo vlita orodja iz v nekovinski del pripravijo gips mo-vli,^' služijo kot osnova za i a orodij. Ta vlita orod-kn '^"Glujemo samo takrat, «! oblike izdelka in povr-da ^ k tako zahtevni, ]in po drugi tehnologiji ne "moremo obvladati. Ц nekovinski orodjarni žpn u veliko vrst uvo- arnu- . "^^terialov, kot so znn ^^ole, furtopur, ra-/pcilna sredstva in povr-sinski laki.« npt ° pomembno je, da v no orodjarni pravil- oKij^®^®^ijo delilne ravnine, tak u vložkov, kajti ni ° j® ^modeliran kopir-orr^° m' ^^^'^šno je kasneje j®- To pomeni, da vsakr- šna nadaljnja sprememba bodočega izdelka zahteva izvajanje zahtevnih in zamudnih sprememb. »Po izdelavi kopirnega modela se nadaljnja tehnologija odvija v kovinski orodjarni, kjer kot osnovno surovino uporabljamo termično obdelan aluminij. Iz njega izdelujemo večino orodij za brizganje, medtem ko morajo biti vodila orodij, odmični segmenti, razni vložki bolj obstojni, zato jih izdelujemo iz kvalitetnih orodnih jekel. Aluminij kupujemo iz uvoza, ker doma zahtevane kvalitete aluminijastih blokov Im-pol ne izdeluje več. Iz tako pestrega asortimana potrebnih materialov izhajajo tudi večje zaloge. Pogosto pa se zgodi, da na zalogi ni materiala zahtevane debeline, iz uvoza pa ga težko hitro dobimo, zato moramo debelejše materiale obdelati na zahtevano debelino.« Prva tehnološka faza v kovinski orodjarni je razrez aluminijastih blokov, ki se nato kopirajo na dvovreten-skem kopirnem stroju. Nadaljnja obdelava skopi-ranih gravur orodij poteka strojno (rezkanje, erodira-nje, graviranje). Za dokončno obliko izdelka pa nato poskrbi še ročni orodjar, ki mora v orodju pustiti »nekaj svojega srca«. »Težave pri tem nastajajo predvsem zaradi sprememb bodočega izdelka že med samo izdelavo orodja, kar povzroči precej dodatnega dela. Do popravljanja orodij pa pride tudi zaradi nedoločene dokončne uporabe vrste materiala — spremene se mere zaradi različnih skrčkov — in zato moramo stalno sodelovati z razvojnimi oddelki in skupno reševati nastale težave.« Kako takšne probleme odpraviti? »Mislim, da bi morali predvsem pri izdelavi vzorčnega orodja poskrbeti, da bi bili vsi detajli odbrizganega izdelka in tudi orodja dokončni in tako ne bi prihajalo do zastojev pri izdelavi ostalih številk orodij.« Letos so v obeh orodjarnah izdelali že več kot 60 zelo zahtevnih orodij. Za uspešno delo pa je seveda potrebna dobra strojna oprema. »Največji problem, kar se tiče strojne opreme, predstavlja vsekakor kopirni stroj, pri katerem se zaradi starosti in izrabljenosti bojimo strojeloma. To pa bi za nas pomenilo prekinitev izdelave orodij za brizganje in s tem veliko težavo za celotno delovno organizacijo. Zato je edina rešitev, da se čim prej odločimo za nakup novega sodobnega stroja. To bi zahtevalo precejšnja finančna sredstva, vendar bi s tem mnogo pridobili. Izdelovali bi lahko serijo orodij na osnovi samo enega modela, dosegli bi večjo točnost, prilagodljivost, predvsem pa hitrost izdelave. Sedaj vidimo, kako koristno je bilo investiranje v elektroerozijski stroj, saj npr. pri modelih Scorpio, MSC itd. kompliciranih oblik izdelkov brez te obdelave ne bi mogli izvesti. Ozko grlo pa predstavlja izdelava bakrenih elektrod, zato bi morali nujno investirati tudi v nabavo gradirnega panto-grafa in drugega stroja zrcalnega pantografa. O problematiki dela v ne-kovinski orodjarni je Ivan Podobnik, vodja nekovinske orodjarne povedal: »Eden od problemov je, ker se plani ne ujemajo z našimi zmogljivostmi, saj naročila prihajajo prepozno, zato moramo obvezno delati tudi nadure. Vsi roki so izredno kratki in le z uporabo raznih pomagal, veliko intenzivnostjo dela ter sodelovanjem vseh jih lahko uresničimo. Pri našem delu veliko sodelujemo z delavci RPS smučarske obutve, zato bi bilo dobro, da bi tudi lokacijsko bili bolj povezani. Letos smo pri seriji Scorpio z izdelavo zasnov za mozaike veliko pomagali modelirjem pri izdelavi osnovnih modelov. Dobili so osnovne odlitke iz predhodnih modelov, ki so jih nato z rezanjem samo preoblikovali. Za izdelavo odlitkov smo uporabili poseben uvožen material, ki se je pokazal kot izredno dober. Na takšen način smo nadoknadili časovno kasnitev rokov za 43 dni.« Roman Berčič, vodja kovinske orodjarne pa je ocenil delo v tem delu orodjarne: »Orodjarne ni več mogoče povečevati brez novih investicij, tako v prostor kot stroje. V to nas sili sam razvoj, saj izdelujemo vse zahtevnejša orodja. Ozko grlo predstavljata predvsem kopirka in pantograf. Stalna popravila orodij bi lahko odpravili le, če bi prešli na dvoletni razvojni program. To pomeni, da bi lahko dobro s testirali osnovni model in pri izdelavi serije ne bi imeli več težav. Moti me tudi, ker nimamo prostora, da bi shranjevali odžagane konce aluminija, ki pa so še uporabni. S tem bi precej prihranili. Tudi z delavci so včasih problemi. Ugotavljam, da so pri mlajših delavcih iz leta v leto večji disciplinski problemi. Ljudje včasih bolj gledajo, kako ne delati, kot pa da bi se potrudili. Najbolj pa me moti ne-zainteresiranost za delo, kajti le, če ima človek veselje do dela in če je dobro usposobljen, lahko dosežemo dobre rezultate.« (Nadaljevanje na 6. strani) UlTYARJIIfflO Silvo Kos je ročni orodjar, večinoma izdeluje nova orodja, občasno pa izvaja tudi popravila orodij. »Z delom sem kar zadovoljen, morali pa bi imeti nekaj več majhnih orodij (specialne pile ipd.). Nekaj problemov je bilo v zadnjem mesecu, ko nisem bil seznanjen z novim sistemom evidentiranja dodatnih ur in sem zato prejel nekaj nižji osebni dohodek.« Stane Semič opravlja svoje delo v okviru razvojno-pri-pravljalne službe za orodje. »Naša naloga je, da vse informacije iz RPS smučarske obutve prenesemo v dokumentacijo za izdelavo orodij — od merske opreme do tehnološke fazne obdelave. S tem je povezana tudi razporeditev ročnega in strojnega dela. Glavni problem, s katerim se srečujem, je nepravilna informiranost; lahko bi rekli tudi tehnološki nered. Kljub vsemu je na tem področju narejen že velik korak naprej. Za delo pa nam primanjkuje raznih pripomočkov — meril, s tem problemom se srečujejo praktično vsi razvoji v Alpini. Pri sedanjem načinu dela, ko je polno nepredvidenih sprememb in problemov, je tudi planirati zelo težko. Z uvedbo računalniško podprtega sistema pa bo morala tudi priprava biti močnejša. Poudaril bi še, da predstavlja orodjarna nujen sestavni del poslovnega procesa in kot tako je ne smemo zanemarjati. Nujna bo nabava novih strojev, s čemer se bo povečala tudi kvaliteta, hitrost in natančnost pri delu.« Roman Krvina: »Delam kot ročni orodjar. Pri delu se srečujem z več manjšimi problemi, največ pa pogrešamo manjša specialna orodja. Kolektiv je mlad, kmalu pa ne bo ne dovolj prostora ne dela, ker je premalo strojnih kapacitet. Mladim delavcem posvečamo premalo pozornosti, premalo je uvajanja in in-štruktaže, pogosto morajo delati to, kar starejši delavec ne mara delati.« Samo Capuder: »Sem mlad delavec, nabiram izkušnje s popravilom in dodelavo orodij. Inštruirajo me izkušenejši sodelavci. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kako hitro se vpelješ v delo. Ko bom dovolj usposobljen, bom seveda lahko delal tudi veliko bolj samostojno.« Janez Treven: »Mlajši delavci imajo že v času šolanja premalo praktičnega dela v orodjarni. Kot vajenci smo imeli prakse precej več. Trenutno izdelujem razna orodja — za manšete, šale, trodelna in dvodelna orodja. Kot problem moram izpostaviti kopirko, ki je stara in netočna, kar vpliva na točnost, kot tudi na rok izdelave orodij. Prav tako bi morali dati več poudarka izdelavi razvojnega orodja, da ne bi bilo kasnejših popravkov.« Anton Ceferin je prav tako ročni orodjar. Trenutno izdeluje orodje za direktno brizganje čevlja za surfanje. »To je novo orodje in se v njegovo izdelavo šele vpeljujemo. V izdelavo prevzamem celo orodje, s tem da nekatere vmesne faze prepustim v izdelavo drugim. Ko je orodje dokončano, ga preizkusimo, modelirji dajo pripombe in nato naredimo morebitne potrebne popravke.« Marko Kavčič opravlja naloge tehnologa. »Moje delo je vezano na delavnico. Skupaj z Romanom Berčičem iščeva tehnološke rešitve, kako kaj narediti. Stalno tudi sodelujem z razvojem smučarske obutve. Kot glavni problem ocenjujem naš strojni park, posebej kopirko in pantografe. Počutimo se zapostavljeni, saj se drugje kupujejo stroji, ki se mogoče rabijo manj, kot pa pri nas. Naša perspektiva je v nabavi numeri-čnega stroja, povezanega s centralnim računalnikom.« Delavci orodjarne so takole predstavili svoj oddelek, probleme in načrte. Načrtov za naprej imajo veliko, povezani pa so z nabavo dodatne strojne opreme. Če bomo hoteli slediti svetovnemu razvoju, bomo verjetno tudi na tem področju morali v kratkem času najti pravilne rešitve. Mišo CEPLAK KAKO UfTYORJflfflO Prodajalna na Kraigherjevi ploščadi v Ljubljani odprta g dvanajstih letih, kolikor je trajala izgradnja ploščadi dar/'Kraigherja v Ljubljani, je bila 1. septembra 1987 ven-sluj® °"p.rta naša prodajalna. To je tretja prodajalna, ki po-. je v Ljubljani in obsega 340 skupne površine. V njej konf^i obutve, ljubljanskemu kupcu na razpolago tudi ""Pleten športni program, ki dopolnjuje športno obutev. ч 2bi i® na otvoritvi spregovoril direktor TOZD Prodaja vili Ko sva se z Brigito odpra- „ P^'oti novi stavbi, ki je zp več nadstropij nad 2e štiri etaže pod li izvajalci opravlja- ne ^ j® dela, čistili prostor-2-.P.''®hode in odstranjevali Dr ograde. Nekatere -i., ^jalne, predvsem tek-gj 'Jf' bile že odprte, dru-Д. podo odprte v kratkem, je tako med prvimi • ^''Gditi in opremiti T ^®j&lno v tem objektu. . . je v prvi kletni etaži, 4 v bistvu podhod pod Ti-0 cesto pri Metalki. Dr ri • *' prostorni in svetli . °dajalni so se že zbirali pr-^•.^°stje, predvsem iz bliž-» m prodajaln (Domžal, Kra-Ча Šentvida, Ljubljane IV), Va v ^^di poslovodje iz - Sarajeva II in Sa- ni ter predsednik de-ia ®^ega sveta TOZD Proda-j, "jV^zdravili smo lahko tudi poslovodjo in nr J kadrov v naših J^'^odajalnah v Ljubljani, Fe- nic ter predstav- na inženiringa Ljublja- • tovarišico Seškovo. iz pešut in Niaz Šehić J, j^r^jeva sta navdušena p izgledom prodajalne. Din-^ ' je to najlepša Al-prodajalna in sta pre- mit bo tudi ®tu med prvimi. je odprl direk-^^TOZD Prodaja Ivan Ca- po pro- »To je naša 71. prodajalna in tretja v Ljubljani in če se spomnimo, koliko težav smo imeli v času gradnje, ko smo enkrat od investicije celo odstopili, smo danes lahko še toliko bolj zadovoljni s to pridobitvijo. Računamo, da bo to ena naših najuspešnejših prodajaln in bo v letu 1989 gotovo med prvimi. Dodal je še, da je cena za kvadratni meter za današnje čase dokaj ugodna in znaša nekje med 350 in 400 tisoč dinarjev«. Posebej se je zahvalil to-varišici Seškovi, ki je ves čas spremljala gradnjo in pomagala reševati težave, ki jih v 12 letih ni bilo malo in skupini za adaptacije, ki je v rekordnem času opremila prodajalno. Kolektivu je zaželel uspešno poslovanje in dobro počutje v novi prodajalni. Iva Sobočan, vodja rajona za področje Slovenije meni, da so perspektive prodajalne dobre, še posebej pa računajo na zimsko sezono, saj bo prodajalna specializirana za prodajo pancerjev in športne obutve, ponudba pa bo dopolnjena še z ostalo športno opremo. Za pospešitev prodaje bodo organizirali prodajo na posojilo in iskali tudi druge možnosti za čim bolj uspešno poslovanje. Poslovodjo prodajalne Staneta Tušarja smo povprašali, kako je zadovoljen z novo prodajalno, kaj pričakuje in kje so še pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. »Z izgledom in funkcionalnostjo prodajalne sem zadovoljen. Prostora imamo dovolj in pomembno je, da bomo na razstavnih policah lahko pokazali vse artikle, ki jih imamo v prodaji. Poskrbeti bo treba še za lepši izgled izložb, kar bomo sproti urejali. Skladišče se nahaja tudi v spodnji etaži in ga bomo uporabljali predvsem za skladiščenje sezonskega blaga. Računamo, da bo ta predel kmalu postal glavni nakupovalni center Ljubljane, vendar dokler še ostale prodajalne ne bodo odprte, tudi naša še ne bo zaživela tako, kot pričakujemo. Do konca leta imamo postavljen plan 28 starih milijard in prepričan sem, da ga bomo uspeli uresničiti, saj se bliža zimska sezona. Kaj pa konkurenca? Vemo, da je tu še precej prodajaln z raznovrstno obutvijo: Peko, Jugoplastika, Cik in Astra Zagreb, v neposredni bližini je tudi Metalka, Slo-venijašport, Feromoto... Stane Tušar: Konkurence se prav nič ne bojimo. Nasprotno, to je za nas dobro, zato pa bo še toliko bolj pomembno, da bomo imeli obutev pravočasno v prodajalni. Marija Stih iz Ljubljane — prvi kupec Izbrala je čevlje v vrednosti 25.630 din. Bila je zelo presenečena, ko je, namesto da bi prodajalka napisala račun, pristopil poslovodja, ji čestital in povedal, da ji čevlje podarja Alpina kot prvemu kupcu v novi prodajalni. Povedala je še, da vedno kupuje pri nas in bo gotovo še naprej ostala naš stalni kupec, saj je z izdelki vedno zelo zadovoljna. da bo ponudba pravilno izbrana in seveda, kar je tudi zelo pomembno, zagotovljena kvalitetna postrežba. Pri tem nam bodo v veliko pomoč nasveti servisne službe, s katero smo že doslej dobro sodelovali. Marjeta Kocjančič je takole pripovedovala: »Delovni pogoji so tu precej boljši, tudi strežba bo lažja, ker je več prostora. Skladišče je veliko in pregledno. Moti nas le to, da so sanitarije v kleti in so kar precej oddaljene. Seveda bomo zaradi športnega programa prodajalci bolj obremenjeni, zato smo se že dogovorili, da bosta dve prodajalki zadolženi posebej za ta program, računamo pa tudi na pomoč poslovodje. Vsi skupaj se bomo trudili za čimboljši uspeh prodajalne in če bomo imeli dobro in kvalitetno ponudbo, naš uspeh gotovo ne bo izostal. Anuška KAVCiC Kolektiv prodajalne Ljubljana VI: Marjeta Kocjančič, Milka Rihar, Angelca Mesojednik, Ana Bajec, Ana Strmšek, Mira Maksimović, Miro Kastelic in Stane Tušar. KAKO UfTYARMfflO Aktualni intervju Najcenejši zgornji deli iz Gorenje vasi Pogovarjamo se z vodjem obrata v Gorenji vasi Vinkom Bogatajem: Delo-življenje: Kaj trenutno delate? Vinko Bogataj: Pravkar smo dokončali obutev za izvoz za Aspo, začenjamo pa s proizvodnjo zimskih škornjev iz naravnega usnja. Delo-življenje: Kako dosegate plan? Vinko Bogataj: Plan je bil v povprečju dosežen, čeprav so se težave pri preskrbi z materialom odražale tudi pri nas. Precej nas pestijo velike odsotnosti z dela (bolniška in porodniška ter dopusti) in lahko rečem, da je dnevno kar 15 % delavcev odsotnih. Od 170 kolikor nas je, jih je na delu dnevno le 135. Delo-življenje: S kakšnimi težavami se srečujete in katere so tiste stvari, ki bi jih v vašem obratu nujno morali rešiti? Vinko Bogataj: Največ delamo predvsem za izvoz in majhne serije so še vedno problem. Poleg tega pa je ponavadi vse skupaj prepozno. Vse funkcije v proizvodnem procesu — od naročil, preko nabave, priprave, do proizvodnje zahtevajo določen čas in če bi vse skupaj uspeli opraviti le nekaj dni prej, v proizvodnji ne bi bilo toliko težav. Pogosto mudijo sekala in pa seveda material, na kar pa nimamo nobenega vpliva. Zakonski predpisi nas pestijo na vseh področjih. Vemo pa, če nek artikel prenehamo delati, je potem, ko ga spet začnemo, kot da bi začeli novega. S tem ustvarjamo plansko nedisciplino in težave, ki so s tem povezane. Delo-življenje: Kaj menite o sistemu nagrajevanja? Vinko Bogataj: S tem, ko smo uvedli stimulacijo na plan, nismo naredili prav nobenega para več. Tu bi morali gledati na delovno organizacijo kot celoto in ne na posamezne oddelke. Zdaj se dogaja, da ugotavljamo, da je DO kot celota dosegla plan le 98 %, če pa gledamo posamezne oddelke skupaj, izračun pokaže, da je bila za 10 % presežen. Ekonomski učinek za delovno organizacijo je bil torej 98 %, izplačana stimulacija pa je bila precej višja. Nagrajevanje bi morali bolj usmeriti v to, da bi obračunali oddelku toliko, kot je naredil, odšteli škart, ostalo pa bi predstavljalo maso za razdelitev. Znotraj pa bi delili na podlagi ustreznih kriterijev. S tem bi bil oddelek nagrajen po dejanskih rezultatih. Menim, da bi moral biti obrat, ki si bo prizadeval, da bo delovni organizaciji čimveč prihranil, za to tudi nagrajen; samo izjave, da so naši zgornji deli najcenejši, nam ne pomenijo dosti. Delo-življenje: Kako je z zaposlovanjem in možnosti v bodoče? Vinko Bogataj: Pogoji za delo so s tem, ko je bila zgrajena prva faza izgradnje obrata — to je prikrojevalnica, garderobe in skladišče, vsekakor veliko boljši, ne omogočajo pa dodatnega zaposlovanja, kar je za nadaljnji razvoj obrata velika škoda. Delo-življenje: Menite, da bi vam uspelo pridobiti dodatne delavce, če bi bili za to pogoji? Vinko Bogataj: Vsekakor. Že v lanskem letu smo imeli precej interesentov, ki smo jih morali odkloniti. Delo-življenje: Za nadaljnji razvoj obrata je torej pogoj izgradnja dodatnih prostorov, ki je bila, kot vemo, planirana že za lansko leto. Vinko Bogataj: Res je škoda, da nam lani to ni uspelo, ko smo imeli vse že pripravljeno. Prepričan sem, da bi v teku desetih let v našem obratu lahko delalo okrog 250 ljudi, tako pa se nam je ta možnost precej odmaknila. Drugo leto bo nujno rešiti še kuhinjo, ker imamo dovoljenje samo še za letos. Pogoji za investiranje pa so iz leta v leto slabši in res bo težko zagotoviti ustrezna sredstva za dokončanje investicije. Delo-življenje: Delavci v obratu v Gorenji vasi so v vseh teh letih gotovo dokazali, da bi bili upravičeni do novih prostorov, ki bi po mnenju vodje obrata ne ostali prazni; v skrajnem primeru bi lahko služili za skladišče. Ker pa se nam na tem področju ne obetajo prav nič dobri časi, moramo razmišljati predvsem o tem, kar imamo in kar nas še čaka. Vsekakor pa bo potrebno vsako nadaljnjo investicijo temeljito pretehtati. Anuška KAVCiC Nekaj čevljev, ki smo jih izdelovali Art. 8388 ženski nizki polčevlji izdelani iz naravnega BUFFALO usnja s praktičnimi gumijastimi podplati, ki omogočajo prijetno in sigurno hojo. Izdelovali smo jih za zapadno tržišče. prejšnji mesec An. 5115-3 (NNN 280) Visok tekaški čevelj namenjen tekmovalcem in boljšim rekreativcem. Izdelan je iz specialnega nepremočlji-vega platna in z dvojnim zapiranjem čez nart, ki onemogoča prodiranje vlage v notranjost čevlja. Art. 7606 Ženski modni škorenj z nizko peto, izdelan iz svinjskega velurja v dveh barvah. Izdelovali smo jih za domače tržišče. / п Udoben ženski čevelj za po smučanju. Izdelujemo ga v treh modnih barvah za domači trg. Art. 3331 MS 750 Nov inovativen pristop k izdelavi smučarskega čevlja za boljše smučarje. DCA — dvojne vpetje dveh različnih delov sprednje manšete. Notranji čevelj je narejen iz kvalitetnih materialov. Sprednji del je dodatno izoliran s toplotno izolacijo. 1-- К- RAZGOVOR Zn URCDAIKOYO fflIZO tr Sindikalna organizacija letos v razgovoru so sodelovali: Janko RUPNIK — predsednik 10 konference sindikata Alpine, Pavel ŽAKELJ — predsednik komisije za ozimnico, Ivan STEFANCiC — predsednik 00 sindikata na Colu, ANICA GOVE-KAR — sekretar 10 konference sindikata Alpine in Nada GOVEKAR — namestnica predsednice 10 OOS TOZD Prodaja. Razgovor je pripravila in vodila Anuška KAVCiC. Delo-življenje: Glavne naloge, s katerimi ste se ukvarjali letos in kaj vas še čaka do konca leta? Janko Rupnik: Sindikalna organizacija spremlja probleme delovne organizacije, oddelkov in tudi posameznih delavcev, ki jih skušamo razreševati. Na marsikaj pa ob Vsakdanjem delu tudi ne moremo vplivati. Ne samo sindikat, tudi ostale družbenopolitične organizacije morajo sodelovati pri reševanju najrazličnejših težav, ki se pojavljajo. Pred kratkim smo precej razpravljali o poslovnih rezultatih v prvem polletju, ki jih nismo preveč ugodno ocenili. Naša naloga je, da se vprašamo, ali je res vsak na svojem delovnem mestu naredil to, kar je njegova dolžnost. Vse prav gotovo ni bilo storjeno in od vsakega od nas je odvisen uspeh delovne organizacije. Menim, da smo s skupnimi močmi zmožni doseči boljše rezultate in s tem Nadaljnji razvoj naše DO. Nujno bo potrebno izboljšati preskrbo s surovinami in niateriali, kar je pogoj za nemoten potek proizvodnje. Na Vsakem koraku si moramo prizadevati, da ne bi po lastni krivdi zahajali v težave, pestijo že prenekatero delovno organizacijo. Sindikalna organizacija namerava sodelovati tudi pri Spremljanju novosprejetega sistema nagrajevanja. Njegove rezultate bomo lahko videli šele pri izplačilu Osebnih dohodkov, saj posa-meznj primeri predhodno niso bili narejeni. Delo-življenje: Kako bo le-|os preskrbljeno z ozimnico s kakšnimi težavami se ®*'^4jete pri tem letos? Pavel Zakelj: Kljub temu, a se na nabavo ozimnice pripravljamo že zdaj, je še j''®^6odaj, da bi lahko pove-ai kaj več o tem. Zbrana so 4a naročila za krompir, ki ] 00 letos okrog 50 tisoč ki-ogramov. To je v primerjavi pPrejšnjimi leti nekaj manj. Za' iniamo nekaj težav radi pakiranja, ker so po-aie vreče že kar drage in to K °''®mo vračunati v ceno - °^P'pja- Cena za krompir inn f Gibala nekje med 90 in dinarji za kilogram. Za jabolka pa se, tako kot prejšnja leta, tudi letos dogovarjamo z našimi stalnimi dobavitelji in zbiramo ponudbe. Tudi letos bomo skušali zagotoviti zadostne količine različnih sort in kvalitete. Cene pa nam še niso znane. Glede organizacije prevoza in dostave ozimnice pa bo urejeno tako, kot je bilo že dosedaj. Pri tem se pogosto srečujemo s problemom, ker nimamo začasnega skladišča, kamor bi lahko spravili robo. preden jo začnemo deliti. Včasih pride kakšna pošiljka takrat, ko nimamo na razpolago dovolj ljudi za razkladanje; drugih problemov pa nimamo. Tudi plačevanje smo uredili tako, da se bo odtrgalo od osebnih dohodkov, kar je po mojem mnenju tudi bolje, kot pobiranje denarja ob prevzemu blaga. Poleg jesenske ozimnice zbiramo ponudbe tudi za druga živila; tako smo pred časom nabavljali pralni prašek, meso, orehe, fižol in druga živila. Če bomo dobili ponudbe, ki so za nas zanimive, bomo skušali nabaviti še kaj drugega, da bi delavcem omogočili nekoliko ugodnejši nakup vse bolj dragih živil. Moja dolžnost v sindikalni organizaciji pa je še, da poskrbim za venec za umrlega člana kolektiva. Anica Govekar: Čeprav se sindikalni delavci trudimo, da bi ustregli ljudem, nas včasih le ti tudi neupravičeno kritizirajo, če pride do kakšnih težav. Včasih je takšno delo precej nehvaležno. Delo-življenje: Pred časom je bila v okviru sindikata organizirana samopomoč. Kako se to izvaja, ali se predvidevajo na tem področju kakšne spremembe? Anica Govekar: Samopomoč smo uvedli leta 1984. V to obliko pomoči je vključenih 526 članov, od tega skoraj dve tretjini iz TOZD Prodaje, kjer vplačujejo tudi že višje zneske. Imamo komisijo, ki razdeljuje zbrana sredstva v okviru določil pravilnika o delovanju sklada vzajemne pomoči. Do posojila je prosilec upravičen takrat, če ima vloženih najmanj 15% sredstev od zaprošenega zneska. V izjemnih primerih (smrt, bolezen, nesreča) se lahko od tega pravila tudi odstopa in posojilo vkljub temu dodeli. Najvišji možni znesek posojila pa znaša dva povprečna mesečna osebna dohodka delovne organizacije v preteklem letu (letos znaša ta okrog 200.000 din). Sredstva delimo v okviru denarja, ki ga imamo na razpolago, višina pa je odvisna tudi od števila prosilcev. Mesečno tako rešimo 20 do 30 prošenj. Drugi kriteriji, ki jih komisija upošteva pri dodeljevanju posojil, sta še. če je bilo posojilo že kdaj odobreno ter socialne razmere prosilca. Tisti, ki prvič prosi za posojilo, ima prednost pred tistim, ki je posojilo že dobil. Prosilec dobi odobreni znesek na razpolago v gotovini, vrača pa ga v 12-mesečnih brezobrestnih obrokih. Odplačevati ga prične takoj naslednji mesec in dokler odplačuje, tudi ni upravičen do novega posojila. Posojilo iz tega sklada je v letu 1985 prejelo 62 prosilcev, v letu 1986 213 prosilcev, v letošnjem letu pa že 149, Od skupnega števila članov, to je 526, jih je več kot 400 že dobilo posojilo. Največji problem pri vsem tem je edino inflacija, ki iz dneva v dan zmanjšuje vrednost denarja, prispevka pa ne moremo kar naprej poviševati. Velikokrat se zgodi, da je prosilcev precej več, kot je na razpolago sredstev. Nada Govekar: V MPM je ta oblika precej bolj razširjena in popularna kot pri nas. Prodajalci so dali pobudo že precej prej in skoraj vsak je že član. Tudi novi, ki se zaposlijo, najprej vprašajo za obrazec, da se včlanijo. Delo-življenje: Kaj pa sindikalni izleti. Kako je s tem? Anica Govekar: V letošnjem letu smo razpisali dva tuja in en domač izlet. Tuji so bili popolnoma zasedeni, medtem, ko je domač zaradi premajhnega števila prijavljenih odpadel. Ti izleti so bili organizirani med kolektivnim dopustom. Spomladi pa smo uspešno izpeljali izlet v Carigrad, ki se ga je udeležilo veliko število članov kolektiva. Tu smo imeli tudi nekaj težav (izpad proizvodnje zaradi velikega števila odsotnih delavcev, odjave in prijave v zaključenem roku), vendar smo jih uspeli rešiti in smo res dali možnost vsakemu, ki je želel iti. Dogovorili smo se še, da sindikalna organizacija ne bo še posebej prispevala za izlete posameznih oddelkov ali obratov. Le ti naj bi se posluževali pogodbenih avtobusov, ostale stroške pa bi krili udeleženci sami. Denarja nam že tako hitro zmanjka in s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ne moremo nuditi dosti več. Zato bi tudi predlagala, da bi povečali dotacijo iz sklada skupne porabe in s tem omogočili boljše delovanje na vseh področjih. Za naprej smo se dogovorili, da bomo dvodnevne izlete organizirali v pomladanskem in jesenskem času, ker so ponudbe agencij bolj ugodne, ostalo pa v glavnem med kolektivnim dopustom. Pri enodnevnih izletih prispeva sindikat 40 %, pri dvodnevnih pa 30 %. Nada Govekar: Od članarine, ki jo delavci plačujemo v višini 0,60 % od osebnih dohodkov, le 40 % ostane za potrebe sindikata DO, 60% je treba odvajati občinskemu sindikatu. To je zakonsko predpisano in ni mogoče spreminjati. Delo-življenje: Kako v sindikatu TOZD Prodaja izvajate planirane naloge in kakšni so vaši načrti do konca leta? Nada Govekar: Vse, kar je bilo že povedano, v glavnem velja tudi za naš izvršni odbor. Ozimnice ne nabavljamo, ker ne bi bilo smotrno (Nadaljevanje na 10. strani) ynzno l€ Dfl Ycmo koclroY/lie Aovke V mesecu avgustu seje zaposlilo v naši delovni organizaciji kar 33 novih delavcev, od tega je bilo 15 dijakov za delo med počitnicami. Prav tako je v mesecu avgustu prenehalo z delovnim razmerjem večina dijakov in študentov, ki so delali med počitnicami, ostalih delavcev, ki so prenehali z delom v mesecu avgustu pa je 18. Na novo so vstopili v delovno razmerje v TOZD Proizvodnja v oddelkih v Žireh; Cecilija Subic, Katarina Šu- bic, Anica Reven, Jožica Demšar, Jana Alič, Ida Potočnik, Štefan Mavri, Irena Pivk, Andrej Jezeršek, Marko Miklavčič in Snežana Benčina ter pripravnik Simon Mlinar v orodjarni. V obratu Sentjošt je pričel z delom Matjaž Tominec, v obratu Gorenja vas pa pripravnica Jelka Mezeg. V Delovni skupnosti skupnih služb so nastopili delovno RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO fflIZO (Nadaljevanje z 9. strani) zaradi oddaljenosti, poleg tega pa so cene v drugih republikah ponavadi nižje, kot pri nas. Delavci v MPM za ozimnico skrbijo sami. Tudi pri nas smo imeli izlete, organiziramo pa jih po rajonih in v glavnem so z njimi zadovoljni. Vsako leto so novi predlogi in želje. Gledamo predvsem na to, da se ljudje na izletu dobro počutijo, sprostijo in med seboj malo bolje spoznajo. Vsekakor bi bilo koristno, če bi enkrat uspeli organizirati skupen izlet delavcev MPM, kar bi nas še bolj povezalo, vendar zaenkrat to še ni možno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Izvršni odbor sodeluje tudi pri preventivnem zdravljenju naših delavcev, s tem da predlaga kandidate. Skrbimo tudi za dodeljevanje pomoči ogroženim in bolnim članom kolektiva in jih po možnosti tudi osebno obiščemo, kar jim veliko pomeni. Najbolj nehvaležno delo sindikalne organizacije pa je obravnavati in dajati mnenja v zvezi z varstvom pravic delavcev. Težko je na eni strani ščititi delavca, na drugi strani pa se držati pravilnikov in predpisov, ki veljajo tudi za nas. Do konca leta pa je naša naloga, da se čimbolj posvetimo novemu sistemu nagrajevanja in videli bomo, kaj nas čaka na tem področju. Veliko pozornost bomo morali posvetiti še evidentiranju članov novega izvršnega odbora. Do decembra bo treba izpeljati vse kandidacijske konference, kar velja za celotno delovno organizacijo. Vloga sindikata je v našem tozdu precej močna in pomembna in prenekatere probleme lahko rešimo na miren način. Naši predlogi so ponavadi upoštevani, dostikrat sprožimo marsikatero pomembno vprašanje na delavskem svetu ali pomagamo s svojimi mnenji strokovnim komisijam. Menim, da bo tudi novoizvoljeni odbor nadaljeval naše delo in aktivno sodeloval na vseh teh področjih, hkrati pa vpeljal tudi kaj novega. Kako na Colu deluje sindikalna organizacija? S kakšnimi težavami se ukvarjate? Kako vam uspeva izvajati planirane naloge? Na katerih področjih sK^elujete z Izvršnim odborom OOS TOZD Proizvodnja In kaj pogrešate? Ivan Stelančič: Sindikalna organizacija na Colu ima mogoče v marsičem drugačne naloge, kakor jih ima v DO Alpina v 2ireh. Vzrok tega je, da smo dislociran obrat in kar precej oddaljeni od tovarne. V določenih primerih pa moti tudi to, da spadamo v drugo občino. Tako je bilo v predhodnem obdobju več stikov s predstavniki skupščine občine, kakor pa s predstavniki iz Ži-rov. Omenil bi samo občinske sindikalne igre, ki se jih redno udeležuje tudi naš obrat (plavanje, smučanje, ipd.) in volitve v SIS v preteklem mandatu, kjer je bila naša sindikalna organizacija ves čas v tesnih stikih z občinskim sindikalnim svetom iz Ajdovščine. Glede planiranih nalog upam, da so kolikor toliko v redu zastavljene in da se dogovorjenega tudi držimo. V ta okvir spada vsakoletni izlet, piknik, praznovanje osmega marca in Novega leta. Res pa je, da mogoče premalo sodelujemo z OOS Alpina. Pa ne da bi zaradi tega iskali krivce z naše ali njihove strani. Velikokrat se zgodi, da ne moremo na sestanek, ker smo vezani na obratni kombi, ki mora biti pripravljen, da odpelje delavke s popoldanske izmene. Tisti, ki gre na sestanek v Ziri, mora od tam že ob pol devetih in zapusti sestanek na polovici. Bili so že predlogi, da bi se zaradi oddaljenosti osamosvojili, vendar bi bilo to težko uresničljivo. V prihodnosti si želimo tesnejšega sodelovanja s kolegi v Žireh, vendar se bo za to treba potruditi na obeh straneh. ^--—- Zaključek: \ Pred sindikalno organizacijo so torej pomembne naloge. Ne samo preskrba z ozimnico, izleti in podobno, tudi na drugih področjih lahko sindikat mnogo prispeva s svojim vključevanjem. Pred nami je referendum in ljudi bo treba dobro seznaniti vsaj s tem, da predlagane spremembe, ki jih bomo sprejemali, ne pomenijo nikakršnih sprememb v sistemu delitve osebnih dohodkov znotraj delovne organizacije. Tudi volitve in kandidacijske konference so tiste Ч naloge, kjer naj bi imel glavno vlogo sindikat. razmerje pripravniki: Majda Ušeničnik, Mirjam Čar in Tatjana Krmelj. V TOZD Prodaja so v ljubljanskih prodajalnah nastopile delo prodajalke Mira Maksimo-vič, Mari Pestotnik in Vida Petrič. Z delom so v TOZD Proizvodnja poleg delavcev, ki so bili na počitniškem delu, prenehali iz oddelkov v Žireh še Čelestina Trček, Janko Oblak, Hieronim Kavčič, Matija Pipan in Mihaela Jereb, iz obrata Gorenja vas Cilka Poljanšek, Janja Oblak, Šerifa Čaušević in Vida Šubic in iz obrata Rovte Nataša Arhar. Pišejo nam iz prodajalne Titograd Več je pune 4 godine od kad je u Titogradu otvorena prodavnica »ALPINA«, jedi-na u Crnoj Gori. U prodavnici rade 4 radni-ka, što je s obzirom na pro-metkojiimamo.dovoljno. Do sada smo godišnji plan ispunili, što je za nas uspeh jer se prodavnica nalazi van trgovačkog centra. Ubedjeni smo da bi mnogo bolje poslovali da je lokacija bolj a i da se u bližini nalazi još koja prodavnica obuče, ovako nas obilaze naši stari potrošači dok je još mnogo onih ko j i ne znaju da naša prodavnica postoji. Potrošači su zadovoljni kvalitetom i uslugom, ali ni-ski lični dohotci kojih je kod nas sve više, uveliko utiču na prodaju. Bez obzira na sve teškoče, ko je se pojavlju-ju, trudimo se i nadamo da ćemo i ovu godinu uspešno završiti. Smatramo da ne bi bilo na odmet malo više reklame u sredstvima javnog inform:' sanja na teritoriji naše repU' blike kako bi obavestili i pri* vukli one potrošače koji joŠ ne znaju za nas. Drugarski Vas pozdravlja kolektiv prodav. »ALPINA« Titograd: Prodavačice: Jokič Mileva, Čelebič Zlata, Djukanovič Slavica i poslovodja Kovače-vič Milijana. vnžno K Dfi vemo 9 OB ODHODU V POKOJ: * .P^goletnim sodelavcem Čelestini Trček, Mariji Reven, ^nfi Caušević, Hieronimu Kavčiču in Vidi Subic, ki v tem odhajajo v pokoj, želimo še mnogo zdravih in zado-O'jnih let, da bi jih preživeli v prijetnem razpoloženju med eomačimi. • J« _ ■Цшџ p. фососШ 6o Se. , Ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo sodelav-g®™ .Antoniji Podobnik in Miri Kokalj iz oddelka v Žireh, ^tanislavi Mikuž iz obrata Col in prodajalki Metki Ostanek prodaj alne Ljublj ana IV. Želimo jim mnogo sreče, razumeva- Invalidi v naši delovni organizaciji Pri Cev prerazporejanju delav-z zmanjšano delovno IjV^^^^'iostjo, oziroma inva-kot jim navadno reče-Oi sodelujem z vodjo ka-službe, direktorjem v^ •• vodji oddelkov, poslo-ter strokovno službo invalidsko pokoj-, .'^^^ega zavarovanja ter z j.J'^y'iikom, ki je podal te r!?® za invalidsko oceni-^4™° se, da bi invali-def^ ^ večji meri olajšali K].delovne pogoje in jim čn zmanjšanim psihofizi-j % sposobnostim omogoči-„^^daljevati delo in jim za-ustrezno delo ter s in socialno varnost. Za zelo pomembno, , ®vojo preostalo delovno -K pa če je ta še tako Ustv*^"®' aktivirajo, tako da J r^?''jajo in z delom uresni-Tak ° svoje življenjske cilje. 1_. ? so v enakopravnem po- aju z zdravimi delavci. Dn osnovno izhodišče reševanju problematike »poslovanja ali iskanja ip dela za invalide ' morajo biti invalidi v P ednostnem ali vsaj ena-la kot zdravi de- пр^ j' P" zaposlovanju in na-P edovanju. Seveda pa je to 02П0 doseči le, če je invalid on "medicinsko kot pokli-b ? rehabilitiran. To še pose-, J velja za mlajše invalide, so se izšolali za poklic, ka-- pa zaradi bolezni ali poškodbe ne morejo s opravljati. V sodelovanju ko' . P'mostjo invalidsko-po--K-'g^'^skega zavarovanja po-samo za to kategorijo de- V skladišču gotovih izdelkov so tudi tališna dela, ki jih lahlrn opravljajo invalidi lavcev doseči priznanje poklicne rehabilitacije, ki se izvaja pri nas ali pa v posebnih zavodih, kot tudi s prešo-lanjem za drug poklic, ki ga bodo glede na zdravstveno stanje lahko opravljali. Običajno poskušamo invalida zaposliti v istem okolju kjer je delal, ko je bil še zdrav. Če to ni možno (če ni kadrovskih potreb ali pa v njegovem okolju ni ustreznega dela) pa iščemo ustrezno delo v okviru delovne organizacije. Pri iskanju ustreznega dela upoštevamo izobrazbo in poklic invalida, delovne izkušnje, njegove želje, še posebej pa kadrovske potrebe ter omejitve za delo (prepoved stoječega ali sedečega dela, prepoved dela z organskimi topili, ipd.), ki nam jih posreduje zdravnik oz. invalidska komisija. Vse to prav gotovo ni lahko usklajevati. Zato včasih postopek traja nekaj dlje, kot je predvideno (2 meseca). Običajno je to vzrok za slabo voljo, ker se bolniški stalež podaljšuje in razporeditev na ustrezno delo ni možna v predvidenem času. Res pa je tudi, da smo doslej uspešno rešili vse primere. Ne spomnim se primera, da bi za našega invalida ne našli ustreznega dela znotraj DO in da bi ga morali zaposliti izven DO. Za delavce, ki jim ne moremo najti ustreznega dela in so starejši oz. so postali nesposobni za vsako delo, pa se invalidski postopek zaključi z invalidsko upokojit- vijo. V letošnjem letu je bilo invalidsko upokojenih že 9 naših delavcev. Za konec naj povem, da je v naši DO zaposlenih 24 invalidov II. kategorije (delajo skrajšan delovni čas) in 22 invalidov III. katiegorije (opravljajo drugo ustrezno delo) ter 8 delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo (ne morejo opravljati vseh del). Poleg teh je zaposlenih še 21 delavcev, ki nimajo priznanega statusa invalida ali spremenjene delovne zmožnosti, imajo pa priznano telesno okvaro, ki prav tako vpliva na njihovo sposobnost za delo. Trenutno pa je v postopku za ocenitev na invalidski komisiji še 13 naših delavcev. Skupno je v naši DO zaposlenih 75 invalidov oz. delavcev z zmanjšano sposobnostjo za delo, kar pomeni 3,83 % vseh zaposlenih. Vključitev tolikšnega števila invalidov v redno proizvodnjo (ki nima posebej prilagojenega proizvodnega programa, kot tudi ne posebne organizacije dela, niti ne prilagojenih norm, kot je to v invalidskih delavnicah), je seveda povezano s precejšnjimi težavami. Zato je za uspeh nujno potrebno dobro sodelovanje vseh, ki se ukvarjamo z razreševanjem teh problemov ter razumevanje težav, ki jih ima tako invalid, kot delovna organizacija. Marija KASTELEC Na triatlonu pravo zmagoslavje naših delavcev Ta trditev prav gotovo drži, saj ni mačji iiašelj zmagati tretjič zaporedoma v taiio liudi, celo mednarodni Itoniiuren-ci, l{ot se je posrečilo našemu Lojzetu Oblaku. Ob tem pa je zmagal med člani še Stane Stanonik, s prav tako odličnim časom in bil s tem v generalni razvrstitvi drugi. Helena Dolenc je bila prav tako odlična, druga med ženskami, Silvo Benedik 9. med člani in 10. v generalni razvrstitvi, Srečko Kavčič pa je bil 10. med veterani. OD Tli /Kliiiiipl ♦ ♦ ♦ z njimi je rasla Alpina »Nisem bil rojen га čevljarja, moje veselje je mizarstvo,« pripoveduje Lojze Osredkar, ki je pri svojih petinsedemdesetih letih še vedno krepak in zdrav možak. »Želja, da bi ostal za mizarskim »pankom« se mi ni uresničila, ker mati ne bi zmogla plačevati, da bi se šel učit. Tako sem šel delat k Leandru Mlinarju, kjer sem se učil čevljarskih opravil. Ko je bila ustanovljena Posto-larska zadruga, me je mojster vzel s seboj; tam sem delal vse do odhoda k vojakom. Zadolžen sem bil, da naredim čevelj do pete in specializiral sem se za spodnje dele obutve. Po prihodu iz vojske sem kratek čas delal tudi pri Fricu.« Med vojno je Lojze služboval v Škofji Loki pri zasebniku Ravnikarju. »Delali smo obutev za potrebe okoliških kmetov; tri dni sem popravljal stare čevlje, tri dni pa delal nove. Na hrano sem hodil v Plermo in dobro se še spominjam dogodka, ki sem ga doživel takrat Ob razpadu vojske, sem se odpravil k mojstru, da bi prespal. Ko sem ravno hotel vstopiti, so bila vrata zaklenjena; za hrbtom sem zaslišal dva belogardista, ki sta kričala, da sem partizan in streljala name, vendar me nista zadela.« Po vojni je še 14 dni delal u Škofn Loki, nato se je vrnil v Ziri. Pomagal je pri gradnji Alpine in doživel tedanje razmere, ko so delali »udarniško« in svoje dohodke posojali, da so lahko gradili. Enkrat je pripeljal celo ženo s seboj, da je pomagala s starimi moškimi srajcami pomivati okna. Najprej je delal v montaži vse operacije do pete. Zatem pa je vlekel dreto in obrezoval podplate. šival je tudi jermence, kar je bila prva in najtežja faza pri šivanju gojzar-jev. Ko so dobili prve stroje, se je pričela izdelava po m тдт fazah. Zaradi skrčene drže in sedenja ga je pričel boleti želodec, zato je moral spremeniti delo. Odšel je v Postolarsko učit vajence. Po enem letu se je vrnil v Alpino in nato ves čas, do upokojitve leta 1970, delal pri sekalnem stroju na sekanju podplatov. »Kadil sem pa kar na delovnem mestu in prav nič ni zaleglo, ko me je šef opozarjal,« hudomušno pripomni. Lojze je komaj čakal, da bo izpolnil pogoje za upokojitev, kajti še vedno si je želel, da bi se čimprej posvetil svojemu konjičku. »Že kot otrok sem se najraje zadrževal v delavnici in vedno sem čutil, daje moje veselje »tišlari-ja«. Ker nisem imel možnosti, da bi se tega tudi izučil, sem ves čas po malem delal v svoji delavnici, poleg rednega dela v Al-pini.« Lojze je izmed redkih strokoxmjakov, ki izdelujejo okvirje za napenjanje platna, ki jih rabijo slikarji. »Prostega časa skoraj nimam, vendar tudi delo mi je hkrati v zabavo in sprostitev. Rad tudi bali-nam, vendar le doma, v družinskem krogu. Včasih balinamo celo noč...« Za vsakodnevne probleme se Lojze ne meni dosti. Pravi, da je zadovoljen z današnjim življenjem, politika ga ne zanima. Tudi mi mu želimo, da bi še naprej ostal zdrav in vesel, kot je bil vedno. Anuška KAVCiC Janku Oblaku v slovo Sredi prejšnjega meseca smo se poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Janka Oblaka. Leta 1942 je začel delati kot vajenec, po letu dni je učenje nadaljeval v Združenju žirovskih čevljarjev v Kranju, šolanje pa je končal leta 1946 v Ce-vljami 2iri. Najprej je delal na gojzer šivani obutvi, nato pa več let v montažnih oddelkih. S prenašanjem tehnologije iz montaže v sekal-nico so se večale tudi potrebe po dobrih, izkušenih delavcih in Janko je bil eden izmed njih. Bil je odličen sekalec, obvladal pa je tudi ostalo tehnologijo in delovne faze. Uspešno je zaključil šolo za VKV delavce, si s tem razširil svoje znanje in prevzel delovne dolžnosti mojstra v oddel-ku.Več kot 20 let je uspešno opravljal delovne na- loge vodje obrata sekalni-ce. Pri delu je bil dosleden, vsako nalogo je bil pripravljen sprejeti in dogovorjene obveze vedno vestno izpolnjeval. Ves čas je bil aktiven tudi v samoupravnih organih, strokovnih komisijah in dolgoleten vodilni delavec v odboru sindikata. Za vsestransko požrtvovalno delo je ob praznovanju 20-letnice Alpine prejel priznanje MEDALJO DELA, bil pa je dobitnik tudi več dru^h priznanj in pohval, zadnje je prejel ob praznovanju 40-letnice Alpine. Ni mu bilo dano, da bi v letu 1988 odšel v pokoj kot delavec z najdaljšo delovno dobo v Alpini in da bi v krogu domačih užil vsaj del zasluženega počitka. Takšnega kot je bil, se ga bomo vedno radi spominjali. Ivan Reven Sindikat Alpine organizira vsako leto med kolektivnim dopustom nekaj izletov za člane kolektiva in njihove svojce. Letos je poleg kopalnega avtobusa za Umag, organiziral tudi sindikalni izlet v Benetke in na Grossglockner. Ker je bilo ljudi več kot za normalen avtobus, je sindikat preskrbel še dodatni manjši avtobus. Izlet z avtobusi in vodi-čkami ljubljanske poslovalnice turistično avtobusnega podjetja z Reke je bil soliden in pohvalen, rečem lahko, da precej boljši kakor prejšnja leta z avtobusi v Alpetourovi organizaciji. Na meji preko Ljubelja nismo imeli sitnosti, kakor je navada čez mejo pri Gorici, kjer te slečejo do golega, če sumijo da ne-seš nekaj več denarja kot bi smel. Za mejo ob Dravi smo zamenjali naše siromašne dinarje v šilinge, da smo imeli za popotnico in male nakupe. Bili smo Se so se dvigale jutranje megle, ko smo prečkali nov most preko Drave, ki je tu zajezena v umetno jezero za napajanje hidroelektrarne. Krumperški grad pustimo na desni in že se dvigamo čez vzpetino proti Celovcu, kjer so ob osvoboditvi enote naše armade razoroževale umikajoče se nemške kolone. Mimo ličnih koroških naselij hitimo naprej in se po južni obvoznici ognemu Celovcu. Ob naši desni je celovški stadion in Minimin-dus, kjer je razstavljena arhitektura in posebnosti vsega sveta v malem. Toda ni v našem načrtu da bi si to ogledali, ker se vključimo na novo avtocesto, ki pelje na severni strani Vrbskega jezera skozi gozdičke in naselja-Na južni strani nad Vrbskim jezerom dominira na Rundskoglu visok komunikacijski stolp razgledno restavracijo pod njegovim vrhom, do katere vozi dvigalo. Ta izbočena restavracija se Odprla so se šolska vrata i® zaživela, s tem pa tudi promet na cestah in pionirji '"Cniki skrbijo, da učenci varno hodijo po cesti V torek, 1. septembra se je n pouk, po dveh mesecih ki so jih šolarji ver-s pridom izkoristili, da • naberejo novih moči za R^'^agovanje naporov, ki p^shteva šola. .. Osebnih vsebinskih novo-v tem šolskem letu sicer Д.' '"^zen to, da na prenovlje-t, P^'Gdmetnik in učni načrt ki h 8. razred. V prete-1 '®tih se je prenova vrši-^ do 7. razreda. Vsebi-va je bila obravna- šev ^ sestanku sveta star-ђ ' 8. razred pa bo obrav-v letošnjem šolskem Organizacija šolskega dela bo ista kot v lanskem šolskem letu. Ves pouk bo potekal v 24 oddelkih dopoldne. Prvi razred obiskuje 83 učencev, malo šolo pa bo letos obiskovalo 110 učencev. Delovali bodo štirje oddelki podaljšanega bivanja (OPB) in sicer posebej za 1., 2., 3., in 4. razred. Kombiji bodo vozili na vseh relacijah kot doslej. Uvedli smo še dve novi pro- fi: Žirovnica—Sopot—Ziri in irovski vrh (Javornik)—Ra-kulk—Žiri. (Za slednjo progo še nimamo zagotovljenega prevoznika). Grossglocknerju okoli svoje osi, osIph • turisti z enega mesta бке panoramo Koro- urg beljaku si privoščimo eno dom s krajšim ogle- ®'' manjše nakupe Vožn "^ česa podobnega. Sni«nadaljujemo mimo kier in Milštatskega jezera, Шо Mollbriicku poslovi- jemn . Drave in nadalju-KolbrT? po dolini reke Moli. Pri vo(je У opazimo velike cevo-izpod 9Qcn akumulacijskih jezer seek. metrov visokega Rei-tamkajšnjo elek-<=evovnH^"^'^®'°' Nekaj podobnih po dolin? V"° naprej sni CO J pobočju na naši de-čez dii, železniška proga Potrfhn viadukte, da dobi Malin:* višino za vzpon proti tem skn" (^^90 metrov) in po-nadalii tunel Visokih Tauver ^e'juje proti Salzburgu. Toda mi se vozimo po ozki alpski dolini Molla naprej proti Winklernu. Nad nami po strmih pobočjih kraljujejo nad dolino lične kmečke domačije, kakor da bi bile prislonjene v breg in imaš občutek, da bodo zdaj zdaj s strmega pobočja zdrsnile v dolino in bi pravzaprav domačije morale biti privezane, da jih ne bi pozimi odnesel sneg. Do marsikatere domačije je speljana tovorna žičnica za spravilo sena. Do vsake domačije je speljana tudi primerna pot in če je več domačij skupaj, imajo tudi asfalt. Vse senožeti in robovi so skrbno po-košeni in tudi okoli hiš ne vidiš nobene navlake, okna pa krase živopisane rože. Vsekakor ima človek občutek, da se je od tu njihov gradbeni stil in živopisane rože preselil v naše gorenjske kraje. Preskrba z učbeniki in delovnimi zvezki bo potekala tudi letos preko organizacije osnovne šole. Učbenike učenci prejmejo v šoli, plačajo le kavcijo, ki predstavlja 25 % vrednosti učbenika. Kadrovska zasedba je enaka kot prejšnje leto. Ni novih učnih moči, nekaj pedagoških delavcev pa si bo v tem šolskem letu pridobilo potrebno izobrazbo. Šolski red in disciplina ostajata slejkoprej pomembna zadeva v težnji, da bi objekte očuvali kolikor-toliko v dobrem stanju. Učenci morajo imeti v razredu navadne copate (ne superg). Posebne superge naj imajo za pouk telesne vzgoje, s katerimi pa ne smejo hoditi zunaj. Poseben problem pa je še vedno odnos uporabnikov telovadnice do skupne družbene lastnine. Vse preveč se uničuje inventar v telovadnici, garderobah in umivalnicah. Največ se uniči stikal in vtičnic, ki jih nekateri nalašč razbijajo. V okviru šole dela tudi šolska zobna ambulanta, ki dela dopoldne in popoldne, in sicer 14 dni dopoldne, en teden popoldne. Zajema gojence vzgoj novarstvenega zavoda in šoloobvezne otroke v dopoldanskem času, v popoldanskem pa srednješolce in otroke od 3—6 let. Vsem učencem želim v novem šolskem letu 1987/88 prijetno počutje v šoli in čimveč delovnih uspehov. Slobodan POUANSEK Breznica spet v soncu Zadnja nedelja v avgustu je bil spet praznik za Brezni-co, saj sta AMD Žiri in Slovenija avto pripravila že peto dirko v motokrosu za republiško in državno prvenstvo. Nedelja je bila, kot vsa leta doslej vroča in suha. Tekmovalcev je bilo preko 70 iz vse Slovenije, veliko pa je bilo tudi njihovih navijačev in ostalih. Na parkirnem prostoru smo lahko videli, da so prišli iz cele Slovenije, od Maribora, Novega mesta, Gorice do Kopra. Gledalcev je bilo letos rekordno število, preko 3000, na to je verjetno vplivala lepo urejena cesta, ki pelje na Breznico. Sama dirka je potekala kot švicarska ura, brez zapletov in zastojev, kar je zasluga vpeljane skupine pri našem društvu in ostalih služb iz drugih društev: Gasilsko društvo Žiri, gasilci iz Breznice, Rdeči križ Žiri, za ozvočenje pa sta poskrbela Milan in Boris Oblak. Tudi za postrežbo je bilo zelo dobro preskrbljeno, saj je bilo dosti jedače in pijače. Poseb- no je treba pohvaliti brezni-ške gospodinje, ki so imele na svojem šanku odlično domačo ocvirkovco in potico. Skupno je bilo v nedeljo šest dirk, vsaka zase je bila bolj razburljiva. Videli smo prave mojstre motokrosa. Posebno pozornost pa smo vsi posvetili hrabri in edini tekmovalki v razredu do 125 ccm, ki se je kar uspešno kosala s fanti. Tudi edini naš tekmovalec Vid Mlakar se je dobro držal in je na koncu dosegel v svoji kategoriji odlično 6. mesto. Sicer pa si poglejmo rezultate: Po dveh tekih je bila razvrstitev naslednja: DP — kat. 80 ccm: 1. Gorički (INA Jaška), 2. Kampuš (Unior Lenart), 3. Zalar (Šentvid pri Stični); RP — 125 ccm: 1. Gošnik (Slovenija-avto), 2. Gaj ser (Ptuj), 3. Batič (N. Gorica); RP — 250 ccm: 1. Krištof (Brežice), 2. Srdar (FAM Lukovica), 3. Avbelj (Brežice). Milan OBLAK Nadaljevanje Ljudi je bilo tokrat na Breznici še več kot prejšnja leta TO JC nnl KRfll Gradnja pločnikov se je začela Zemeljska in druga dela pri gradnji pločniliov so stekla Pridobili smo vsa soglasja lastnikov zemljišč, ki jih je zelo veliko, razen enega, s katerim smo tudi že našli rešitev in bo soglasje v kratkem podpisano. V času pridobivanja soglasij smo razpisali dela na tej cesti in sicer — prva faza — od mostu čez Račevo (vključno z mostom do mostu čez Soro in ostali del pločnikov, ceste do vhoda v industrijsko cono). Prvo fazo naj bi zaključili v letošnjem letu, ostali dve pa v naslednjih letih — odvisno od pritoka sredstev. Na razpis so se prijavila naslednja podjetja: Tehnik Škofja Loka, SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje Kranj. Na os- novi teh ponudb je gradbeni odbor na podlagi analize izbral najugodnejšega ponudnika Primorje iz Ajdovščine. Eden izmed naših pogojev je bil tudi kredit izvajalca. V tem trenutku smo imeli na razpolago 70 milijonov din, ocena za prvo fazo pa je bila 250 milij. din. Z izvajalcem — Primorjem smo dosegli sporazum, da nas kreditira za preostali znesek in nam na ta način omogoči pričetek del na tej trasi. Upam, da bodo dela dobro potekala, da ne bo preveč hude krvi in da bodo krajani Žirov zadovoljni z akcijo, za katero je zaslužen prav vsak prebivalec Žirov. Slavko MOHORIC Darovali so za mrliško vežico Ob smrti Janka Oblaka, Rudniška 3 so darovali sodelavci Milene Bogataj in Jane Erznožnik iz FRS — 10.000 din. Ob smrti Janka Oblaka, Rudniška 3 so darovali sosedje 20.000.— din. Takole so potekala dela pri asfaltiranju Trebijske ceste končno se nam je oddahnilo... »DELO-ZIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Tatjana Dolenc, Nada Govekar, Tatjana Mohorič, Anuška Kavčič, Anton Pintar, Vladimir Pivk, Nejko Podobnik, glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije; Bri-gita Zemljarič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj podel/uje PRIZNANJE plaketo mgz га l/redne /asluge m dosežke na področju gospodarstva гвдче umu#" •Оллн Priznanje Medobčinske gospodarske zbornice za Alpino.