Tako pa ne smete! Nekl ljubljanski list je prinesel daljši članek o našem sezonskem delavstvu. JJe vem, ali je res to izvleček lz poročila nekega očividca, ali pa Je mnenje doplsnika tega lista. Tako se ne bi amelo poročati. Tam se med drugim tndl poroča, da naši delavci gredo samo radi tega tja na delo, da lahko tam apijo pri dekletth, oziroma pri fantih. To je grda kleveta in nikakor ne drži. Tako poročanje je vredno vse obsodbe. Bil sem sam med temi delavci dvakrat ln bi kaj takega lahko trdil le, če bi hotel povedati kaj neresničnega. Vedno bolj se nam dozdeva, da Prekmurca lahko razume le Prekmurec. Taka poroCila čitajo širom naže domovine in ai kaj čudno sodbo delajo o nas. Ce je to že res bilo v poročilu, pa kaj takega ni treba vlačiti v časopisje. Tudi je smešna trditev, da Prekmurci ne jedo koruziiih žgancev. Tako poročanje daje le spriCevak>, da prav nič ne poznate našega ljudstva. Na&e železnice. Kakor je vsem znano, je tudi na progi Sobota—Hodoš ukinjen en par vlaka Sedaj pozimi, ko bi ga res potrebovali, so nam ga pa odvzeli. Poleti se vozimo s kolesi in veliko naših ljudi je v tujini, zdaj so se vmili in s kolcri ni mogoče voziti in bi res bili vsi hvaležni železniškemu ravnateljstvu, če bi nam dalo v zimskem času še tretji vlak s prim. voznim redom. Zadnio sredo sta šla v Soboto ob sedmih le dva vagona in v teh dveh vagonih je moralo 70 ljudi stati! Tudi ne razumemo, zakaj prihaja vlak v Soboto že ob sedmih. Ljudje morajo v mrazu po cestah postajati, da se odpro uradi, ali pa iti v gosttlne. Murska Sobota. Duhovščina naše dekanije je imela nedavno sestanek. Na tem sestanku se je razvlla debata tudi o našem sezonskem delavstvu in predvsem o Rafaelovi družbi In o Zvezi poljedelskih delavcev v Sobotl. G. kaplan škraban kot zastopnik ZPD je odločno zanlkal, da bi imela ta zveza kak namen proti Rafaelovi družbi v Crensovcih, da je to strokovna delavska organizacija, dočim o Rafaelovl družbi tega menda nlhče ne bo trdil. Ni se še zgodUo, da bi ta zveza posegla v delokrog Rafaelave družbe. Omenlm naj, da so bili vsi gg. duhovniki tetega mnenja, le nekaj ljudi J« pri nas v Prekmurju, ki govorijo in hočejo drugače. Dognalo se Je, da lahko obstojata obe organizaciji, saj imajo tudi po ostali Sloveniji Rafaelove družbe in delavske organlzacije. Murska Sobota* Banska uprava namerava v decembru prirediti prl nas knjig-ovodskl tečaj za obrtnike in pomočnike. Kdor se zantma za ta tefiaj, naj se prljavi prl združenju obrtnikov od 11 do 12 vsak dan. — V četrtek, 23. novembra, se je vrnil večji transport naših delavcev lz Nemčije. Kakor delavcl sami pripovedujejo, 8o blll v Mariboru letoe prijetno presenefieni, ker so lahko dovolj ugodno (po 13.30 dln) menjaH marke in jih je delegat izseljenskega komlsarlata povabil na toplo in ukusno veCerjo, s katero so bili prav zadovoljnl. Transporti se bodo sedaj redno vračali tja do BožiCa. Murska Sobota. PrejSnji petek ponoči je na doslej nepojasnjen načtn začelo goreti v lokalu Nabavljalne zadruge različno blago. Požar ao uslužbenci opazill Sele v soboto zjutraj, ko so prieli v službo. škode je 15.000 din. Bakičaii. Prejšnjo nedeljo okrog ene popoldne je na pristavi p. d. Jezere začelo goreti gospodarsko poslopje veleposestnice grofice Walsee. V kuhinji za svinje so se vneli koruznl storži. Ogenj se je razširil na ostale gospodarske objekte, s katerimi je zgorelo tudi vefi vagonov sena. K areči so uslužbenci požar pravočasno opazlli in so iz gorečega hleva rešili nad 35 glav živine. Gasilcem je bilo gašenje radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno, poleg tega je pa še razsajal močan veter. Vendar so ogenj omejili. škoda je zelo velika, je pa deloma krita z zavarovalnino. Sv. Sebešdan. Naše Prosvetno društvo se pripravlja za delo v zimsklh mesecih. V Farnem domu bomo imeli vsak drugi teden predavanje. V domu bodo na razpolago vsi naši mesečni listi in tedniki ter »Slovenec«. Tam bo na razpolago okrog 350 lepih novejših knjig, ki jih je društvo nabavilo, največ pa jih je daroval domačl g. župnlk. Vsako nedeljo bo v domu pel tudi radio, na razpolago bodo različne igre, kot šah in drugo. Za društvo so na razpolago trije prostori. V Domu se bo kurilo, da bodo lahko v njem naSi ljudje počakali tudi veiernice. Imeli bomo na razipolago tudi skioptičen aparat. Sv. Sebeščan. Slikanje v naši ceikvi je končano. Slikala sta g. profesor Jakob Karel in soboslikar g. Cinerekar iz Veržeja. Svojo nalogo sta izvršila v splošno zadovoljstvo. G. Jakob J« naslikal le štiri sllke in to v velikosti 4X3 m. Podobe so v naravni velikosti. Slike kažejo Jezusa kot prijatelja otrok, sv. Rafaela kot spremljevalca naših izseljencev, sv. Cirila In Metoda kot miflijonarja v naši deželi in Jezusa pri zadnji večerji. G. Jakob je naš domaCin iz Lipovec in sedaj profesor na gimnaziji v Soboti. Te slike so prvo njegovo delo v cerkvi. G. Jakobu se je posreCilo, da je združil v slikah umetnost in ljudski okus. Posebno je pomembna slika sv. Rafaela in naSib izseljencev, ki bo še dolga desetletja kazala naš sedanji najvefiji problem, to je izseljenstvo. Od vseh štirih slik imamo tudi fotografije, ki se dobijo po pet dinarjev komad. Res, vsak je zadovoljen z ornamentiko In liturgiCniml znaki, ki jih je naslikal g. Cmerekar. Lahko trdimo, da Je sedaj naSa cerkvica daleč na okrog najlepša. Stroški za slikanje se krijejo iz prostovoljnih prispevkov. Dotina. NaSe dolgoletne želje so ae konCno feresnifiile. Z lastnimi prispevki amo si zgradili lepo kapelico, ki je bila 19. novembra blagoalovljena. Blagoalovitvene obrede je opravil g. dekan JeriC. Ta dan je bil za naa velik praznik, zato smo ga. tudi nadvae aloveano proslavili. Ob tako lepi avečanoati ae je maraikatero oko orosilo. Tnrnišče. Kakor je po vaem Prekmurju znano, je pri nas čevljaraka obrt doma, ker je skoraj prl veaki hiši čevljar. Ker je jesenaka doba za njihovo obrt najboljša, majo aedaj polne roke dela. Vozijo .? namreč tudi po aejmih, kjer prodajajo avoje izdelke. Letoa pa imajo pri teh prodajah smolo, ker jim kljub veliki pažnji po aejmih blago kradejo in tako odnesejo njihov zaslužek dolgoprstneži. — Pred kratkim ata ae na sejmu v Ptuju čevljarska mojatra Zadravec Ivan in Zver Jožef občutno poškodovala. Nalagala ata namrec zaboje z blagom na tovorni avto in preden ata bila gotova, je šofer zapeljal naprej in sta ae imenovana radi sunka znašla na tlakovani ceati. Pri padcu ata ai poškodovala noge tako močno, da sta še aedaj v bolniški oakrbi. Otovcl. Sredi prejšnjega meseca je neki deček po neprevidnosti zažgal oslico alame poaestnici Kerec Mariji. Šalovci. Dne 23. novembra zvečer je začelo goreti pri poaeatnici Lepoša Evi. Ogenj je vpepelil gospodara' ¦> poslopje a skednjem vred, na katerem je bilo precej aena. Škoda je precejšnja in ni krita z zavarovalnino. Možno je, da je požar nastal po nesrečnem naključju. — Ker se požari stalno ponavljajo, bi bilo priporočljivo, da ao ljudje zelo previdni. Adrijanci. Pretekli meaee je zadela huda nesreča poseatnika žižek Franca. Gospodar je ležal bolan v poatelji in žena mu je okrog pol šeetih zvečer prineala veCerjo. Pri tem ga nenadoma zmoti velika žareča svetloba zunaj, kajti začelo je goreti njegovo goapodarako poalopje, od koder ae je radi vetra ogenj razširil na vae njegovo imetje. Na kraj neareče ao takoj prihlteli aoaedje in gasilci iz vseh okoliakih vaai, ki so apuatili živino iz hleva, a drugega niso mogli rešiti. Ogenj je uničil vae, ne aamo hiSo in gospodarsko poslopje, temveč vea letošnji pridelek ta vse gospodarako orodje ln atroje. Zgoreli sta tudi dve svinji in vaa perutnina. Gašenje je onemogočalo pomanjkanje vode. Gaailci so vložili vee svoj trud v pažnjo, da ae ogenj ni lotil soeednjih poelopij, katerim je radi ailnega viharja pretlla velika nevarnost Skoda, ki jo je požar prizadejal Zižku, ae ceni na 100.000 din, a revež še niti zavarovan nl bil, tako da je ostal tik pred zimo z vso družino v največji bedi. Vzrok požara je neznan. Lendava. Zadnje čase nekaki »potujočl trgovci« prodajajo po našem okraju lažno 8v. piamo tn druge prepovedane knjige, ki blatijo katolisko Cerkev. Nikar ne naaedajte takim ponudbam, temveč ae v dvomu, ako nameravate kako knjigo kupiti, obrnite na svojega dušnega paatirja, ki vam bo rad povedal, če ao knjige dovoljene ali ne. — Prlhodnje leto marca bo pri nas kongres vinogradnikov iz vse Slovenije. V zvezi s tem kongresom bo organiziral okrajni kmetijski odbor vinsko razatavo, na kateri naj bo dana možnoat, da dokažemo vinogradnikom oatale Slovenije, da prl naa ne raste aamo šmarnica kot mnogi — ki naših vlnogradov ne poznajo — mislijo, temvefi tudl dobra vina. Najboljša vina bodo primerno nagrajena, zato se za razstavo že sedaj pripravljajte, kajtl letos je vino znatno boljše od lanskoletnega, aamo nekoliko manj ga je.