Poštnina plačano v gotovini. ŽENA IM DOH ŠTEV. 9 SEPTEMBER 1938 LETO IX. Priložena je knjiga: Krista Kernhofer: „Nasveti za življenje" Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje IS^^SSZSSI^^^SSSISZ^SI^^SSZSIS^SI^S ime in vrzi v zapečateno žaro, ki stoji ob ——— glavnem vhodu. - Dan obiska poljuben med ■ 1. in 12. septembrom ^—^ ^^Sli^ZSSSS^^^S^^^ZSSS^Sl^^SSSSSS^^SKomisijsko žrebanje bo 12. septembra ob 5. uri pop. na velesejmu LJUBLJANSKI VELESEJEM 1. — 12. SEPTEMBRA 1938 Veliko nagradno žrebanje Brezplačno za obiskovalce velesejma iz tuzemstva KRASNA DARILA (Izvzeti so imetniki permanentnih legitimacij zc Ljubljano) Motorno kolo »Bob Phaenomen« (Vok-Ljubljana) Radio aparat 4 + 1 cevni »Super Ingelen« (Tehnik B a n j a i - L j u b I j a n a) Šivalni stroj moderen, pogrezljiv (Vok-Ljubljana) 30 prvovrstnih damskih in moških koles: »Tribuna« F. Batjel — »Condor« S. Rebolj in drug — »Res t a« Splošna trgovska družba — »Turnier« in »Elite« H. Suttner . . . — » A x o « Ign. Vok . . . . - »Panax« ÓWZ&MG- Že dalje časa opažamo, da prihajajo v promet razna omela iz .bombaža. Izdelovalci bi teh omel ne mogli prodati, ko bi kupec ne mislil, da je vsako omelo iz bombaža IMPREGNO OMELO. To stranko premoti, ker misli, da je kupila Impregno omelo, v resnici je pa kupila naravno bombaževo omelo, ki samo po sebi ni nič vredno, dokler nima impregnacije „IMPREGNO", a v tem smo mi edini ne samo v Jugoslaviji, ampak na vsem svetu. Stranke nam pošiljajo ta kupljena omela v impregniranje in si s tem rešijo sicer zavrženi denar. V prometu so bila že zdavnaj pod raznimi imeni omela iz bombaža, ki so za oko precej podobna Impregno omelu. Ta omela niso kemično impregnirana, da bi trajno ohranila impregnacijo in da bi uničevala prah, ampak se morajo vsak mesec napojiti z nekim navadnim oljem, pa so mastna. Zato opozarjamo kupce, naj pazijo na našo znamko: „Impregno s tremi navzkrižnimi omeli", ker odslej ne bomo več sprejemali omela tujega izdelka v impregniranje. Za vsako mater napoči dan, ko ne more več odlašati zaupnega pogovora z doraščajočo hčerjo. Mislite potem na to, da dandanašnjemu mlademu dekletu ni več treba poznati besede o „kritičnih" dneh. Svoji hčeri bi morali za zgled postaviti tiste pametne ženske, ki so zmeraj enako živahne in dobre volje in ki znajo vse dni v mesecu z enakim smehljajem kljubovati življenju. Saj pomaga novodobna Camelia-higiena vsaki ženski, da je prav tako čila in prav tako živahna, zakaj „Camelia" ji prihrani res vse neprijetne nadloge. Priležna, varujoča reformna damska obveza „Camelia" iz več plasti najfinejše, mehke Camelia-vate (staničnine) zelo dobro pije, se lahko uničuje, edinstveni Camelia-pas pa skrbi, da se varno, brez težav nosi. Populär 10 komadov Special 6 „ Pas iz sukanca Pas iz svile ozek Pas iz svile širok Pas iz svile frote Najlepši okras sobe je knjižna omara z lepo in okusno vezanimi knjigami. — Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam oskrbi knjigoveznica J OZE ZAB LJUBLJANA, DALMATINOVA UL Telefon 24-87 Izdelava vsakovrstnih trgovskih knjig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih del. Lastni črtalni stroj. EK CA ŠTEV. 10 Ce hočete izgledati sveža in mlada DODAJTE ŽLICO PENE SMETANE v svoj PUDER IA LICE VA S A Koža je àesto suha, ovela in nagubana, ker ji Vaš puder popije naravno vlago. :n olja S pomočjc novega kozmetičnega pripomočka morete vse to preprečiti Dodajte v škatlico svojega priljubljenega pudrs, ■samo žlico »pene smetane« S tem boste preprečili, dé puder ne bo absorbiral via ge kože; Koža bo ostala ia-metno-gladka. Lahka pa tudi kupite posebno fin puder kateremu je »pena smetane« že primešana in sicer za Vas oeš v pra vi meri — to je nuder Tokalon »Pena smetane« pudru Tokalor. jčinkuje tako. da st on ure m ure drži na licu. Ne veter, ne dež. nit; znojenje ne morejo pokvariti lep sve? ■mat« teil, ki ga on daje. Poizkusite pudet Tokalon in opazujte, kako se bo od njegE Vaš teo v nekaj dneh krasno popravil Na zalogo so došle že velike množine blaga za obleke, plašče, kostume, površnike itd. ter manufakturnega blaga sploh. * Postregli Vas bomo najbolje. Pričakujemo Vas. MANU FAKTUR A NC VA K LJ U B LJ ANA - KO N G R E S N I TRG 15 pri nunski cerkvi. J. Kregar: Sneg na Čar Vaših OČI... S pomočjo ARCANCILA, novega, vlagi kljubujočega kozmetičnega sredstva, lahko daste svojemu pogledu pravo vrednost in nov šarm. ARCANCIL se ne razkroji, če se jokate. Nasprotno od proizvodov, izdelanih po stari formuli, ARCANCIL ne peče in ne lomi trepalnic, ker nima mila v sebi. Prodaja se nrmil nnfrtnv povsod v 9 prelepih odtenkih in v posebni kompoziciji — «ARCANCIL-SANCOLOR» — za tiste dame, ki yilliu JJUIUIIIV hočejo pojačati prirodno zaokroženost svojih trepalnic, ne da bi jih barvale. Cene so tele: veliki model din 48.—, vložek din 32.—, reklamna škatla din 18.—. Niti za desetkratno ceno bi ne mogli dobiti boljšega proizvoda. Poizkusite ARCANCIL že jutri zjutraj, pa boste tudi Vi z drugimi ženami vred, ki skrbe za svoj šarm, govorili: «ZA VAŠE TREPALNICE... ARCANCIL». Ljudevit Schön, odd. A/4, Zagreb, Jelačičev trg št.l. Vsi majhni, zlasti pa večji vrtovi ria j ozamejo v goste tudi potonko! Že skoraj popolnoma je izrinjena iz vrta ena najstarejših vrtnih trajnic, južnoevrop-ska pot olika Paeonia peregrina, cvetica, ki je s svojimi rdečimi, tudi rožnatimi, redkeje celo z belimi enojnimi cveti krasila že vrtove srednjega veka in razveseljevala ljudi tedanje mračne, davrie dobe. Celo bolnikom je bila v prid za boj z božjastjo, krči in revmo, zato ji je botanika priznala značaj zdravilnosti s tem, da ji je dala ime Paeonia offici-nalis. Iz Japonske in Kitajske, odkoder prihaja tudi v modernem času k nam toliko prvovrstnih divjih in požlahtnjenih cvetic, pa smo. dobili potonko Paeonia chinensis, katere barva, cvet in vonj se kosata celo s kraljico cvetja, vrtnico. Ta kitajska mogočna lepotica je seveda izrin % srednjeveško eno jno potonko, ki ptf^e >et prihaja k nam privlačna in pole na v barvi modernega okusa ... Dan/arres je izbor lepih, polnjenih potoni^bširen, da jih imamo lahko v najpi _ jših barvah in da nam cveto, ako ji e m mio v pravem izboru, dolgo dobo, jnjj m cvetovi zgodnjih vrst podajajo soc pe roke z zapoznelimi krasoticami. pollice pa imajo vse, tudi potonka, to i. t j?nost, da jih dolgo ča- kamo, prede zacveto, nate le za nekaj tednov ■mo spet ob cvet. Da se temu ogni^"ryasti pa da clamo cve ticam novo, / y,\ijuji sadimo v "icAj-vji vrtovih namesto po .» jujočo jih tovariši jo, samnih vrst" se! po barvi, učinku dopi cvetnost eneL kotička. Do cveto ob nj narcis itd., h* ■vjj tovariši je cvetic, ki u, rasti, izkratka po %?jo in podaljšujejo 'stega malega vrtnega fotonke ne zacveto, >r. nasadi tulipanov, ? potonkami pa cveto blizu njih posajene različne lilije rdeče, oranžne ali bele barve. Le Cygne je morda najlepša bela vrsta potonk. Cvet. ji je mlečnobel. Splošno znana in zelo zgodnja je Festiva maxima, katere snežnobeli cvet je rdeče poškropljen. Marie Lemoine je nizka, toda pozna velikocvetna svetlo-rumena (krem) potonka. Priljubljene so tudi potonke rožnatih odtenkov: Baronesse Schröder ima velik cvet, izprva svetlorožnat, nato pa mlečnobel, a dajejo, kakor sploh, le stari grmi odlične, dovršene cvete. Lepa je tudi Ruhm von Boskoop, Sarah Bernhardt, La Rosiere in Mr. Jules Elie. V moderni lososni, oranžnorožni barvi pa je nenavadno lepa Mr. Charles Leveque, pozna svetlo-lososna Solange in lososnorožnata Tour-angelle. Najtemnejša rdeča potonka je Mr. Martin Cahuzac, lepi sta tudi Kari Rosenfield in Victoire de la Marne. Samo prav gojene potonke dajejo lepo rast in cvet. Zemlja zanje mora biti močno hranljiva. Glinasta zemlja z dodatkom sprlilenega hlevskega gnoja je boljša ko lahke, pesknate, prodnate zemlje. Ko jih na novo sadimo, jim zemljo, o kateri bodo rasile do 10 let, dobro prerahljamo na pol metra in več globoko in jo poboljšajmo s humusom in gnojem. Sadimo od srede septembra pa do konca novembra, ker je poznejša saditev manj ugodna. Posajamo jih posamič, meter vsaksebi, da nam narastejo v velike, reprezentativne grme. Le v prostranih vrtovih in parkih jih po-sajajmo po več drugo k drugi, da dobimo mogočno skupino. Potonk ne smemo nikdar saditi globoko. 2 do ">, kvečjemu 5 cm prsti nad popjern je dovolj. Potonka prične zgodaj odganjati. Da ji ne polomimo nizkih poganjkov, zavarujemo brstečo potonko s paličicami. Med rastjo in cvetenjem jim damo pri-boljška: po dvakrat na mesec razredčene gnojnice, potem ko tla prej premočimo z navadno vodo. Cvet za vazo odrežemo v na pol odprtem popju, ker se tako najbolje drži. V vazi, ki jo imamo v sobi, barva potonke ne ob-ledi. Pred dežjem, zlasti pred nalioi, pa zavarujmo potonko, sicer se veliki cvetovi tako napi jo vode, da ne zdrže in se povesijo ali celo polomijo. Streha iz vrečevine za časa plohe bi nas mogla obvarovati te neprijetnosti. Odcvetelo cvetje porežemo, da ne dela semenja, ki bi samo utrudilo cvetico, seme pa nima posebne praktične vrednosti, ker je vzgoja potonk iz semenja pretežavna in zamudna. Odcvetele cvete pa režemo tako, da pustimo rastlini kar največ zelenega listja, ki ga ona po cvetju vendar še potrebuje za okrepitev korenine ter za napravo in zoritev novih očes za drugo pomlad. Ko jeseni in pred zimo steblovje potonke pobledi in se osuši, ga iz previdnosti porežemo, da preprečimo gnitje, ki bi seglo morda celo do mladega pop ja in nam s tem uničilo za drugo leto pričakovane cvete. Zlasti pod jesen, pa že tudi prej v suhem poletju, ko pripravlja potonka novo popje, ji moramo izdatno zalivati z vodo. Pozimi potonk in zemlje okoli njih ne smemo z ničimer pokrivati in varovati pred, mrazom. Potonke dobro prenašajo mraz naših krajev, in če jeseni prerahljamo zemljo okoli njih, seveda tako, da jim ne ranimo korenin in popja, so nam še prav hvaležne, saj smo jim z rahljanjem omogočili, da čim bolj premrzne zemlja, v kateri so vsajene. Potonke čim manj presa ja jmo, morda na vsakih deset let, sicer trpi cvetnju. Le stari grmi dajo res dovršene, velike cvete. Potonke sadimo zunaj na prisojnem prostoru. V prisenčju zanje ni dobro, v senci pa celo ne. Če gojimo potonke v hladnem rastlinjaku, zacveto tri tedne prej. S tem močno podaljšamo cvetenje ene in iste vrste, ki jo imamo hkrati v rastlinjaku in na planem. Razmnoževanje opravimo le na močnih go-moljiščih, ki jih delimo v manjše go-moljčke, od katerih pa mora imeti vsak vsaj po eno močno oko. Razen teh steblastih potonk so lepe tudi drevesaste, ki zrasto v pol metra visok grm. Cveti so lepih barv, enojni in polnjeni. Te potonke pa moramo dobro zavarovati pred mrazom, sicer po-zebejo do korenin. Po prostranih lioadah Kosovega polja, kjer je prelite toliko rdeče srčne krvi, Pa cveto okoli Vidovega dne, praznika vseh mrtvih junakov, cele poljane živo-rdeče potonke, kosovskega «božurjan, kateremu je dal ondotni narod pesniški pomen, češ da v rdeči barvi kosovskih božurjev še naprej živi in planiti srčna kri junakov, ki so pojili zemljo m bo-žurje z njo. Pri nas pa so tedaj mogočni, po meter visoki in do dva metra obsežni grmi belih potonk posuti s sto belimi cveti hkrati,kakor da je sredi zorečih češenj in marelic sneg na debelo pokril prijetne kotičke junijskega vrta . Dokaz. «Ali si res prepričana, da te ima rad?» vpraša Meta. «Da, trdno sem prepričana», odvrne Nina. «Kako pa moreš tako natanko vedeti?» «Rekel mi je, da bi tudi umrl zame.» «To pravijo vsi. Ne verjemi mu, dokler ti tega ne dokaže!» Prepozno. «Zakaj pa imaš prav za prav vozel na robcu?» «Da ne pozabim, da ne smem piti alkohola.» «Pa imaš vendar spet kozarec pred seboj?» «Da, žal opazim vozel vselej šele tedaj, ko si obrišem po pitju usta.» VP RA.--A N7A GùaOVORl- Neupoštevano delo Imam marljivega, skrbnega in po svoje tudi zelo dobrega moža, s katerim se v splošnem prav dobro razumeva. Lahko bi pa bila ob njegovi strani celo' popolnoma srečna, če bi vsaj kdaj pa kdaj prišla iz njegovih ust le skromna beseda pohvale, priznanja in ljubezni. Lahko delam in se peham, kolikor se hočem: lahko opravim to ali drugo^ delo še tako neoporečno in v še tako kratkem času, on tega niti ne opazi. Nikdar ne pokaže niti iskrice veselja nad dobro uspelim kosilom ali pa nad res z ljubeznijo negovanim stanovanjem. Le enkrat naj bi mi povedal, da me ima rad! Ne smete misliti, gospa, da sem malenkostna, da mi gre le za priznanje, za sladke besede! Ne, na vse kaj drugega mislim. Bodočnosti se bojim! Občutka neupoštevanosti in omalovaževanja, iz katerega se utegneta prej ali slej poroditi mržnja in odpor proti delu in proti možu. Že zdaj čutim, da v delu ne dobim več tistega zadovoljstva, tistega zadoščenja, kakršnega sem občutila vse doslej. Neštetokrat se mi porodi misel, čemu delam, čemu se mučim in peham, ko pa vse skupaj ni vredno niti toliko, da bi bilo vsaj opaženo! Kako naj se otresem tega? M. C. Odgovor: So ljudje, ki svoje ljubezni, svoje zahvale in svojega priznanja ne znajo in ne morejo izraziti, pa čeprav bi to še tako radi storili. Je to pač lastnost, ki jo eden ima, drugi ne. Prav tako kakor nekdo ne more biti živahen in vesel, drug pa ne strog in dosleden. In z njim je tako kakor z marsikaterim zadirčnežem, ki bi bil morda silno rad vedno dostojen in vljuden, pa je njegova robatost močnejša od vse njegove dobre volje. In če prav dobro pomislite, ali nimate mogoče tudi Vi te ali one lastnosti, o kateri sami dobro veste, da Vam ni ne v srečo, ne v zadovoljstvo, pa se je vendarle ne morete otresti? Vse to premislite in upoštevajte! In še na to se spomnite, da je na svetu nešteto žena, ki v tem, kar Vam tako zelo greni in teži življenje, sploh ne vidijo nobenega zla. Imajo moža, ki ni ne dober ne marljiv, ki se zadira nad ženo od jutra do večera in ki mu je skrb za dom ili za družino deveta skrb. Poglejte gospa, ali ni priznanje žc to, da mož z veseljem in s slastjo poje, kar ste mu postavili na mizo, da Vam nikdar ne vrže pod noge srajce in hlač, ki so strgane ali pa brez gumbov, in nazadnje tudi to, da ne presedi vseh svojih prostih ur v gostilnah in kavarnah? Beseda utegne biti puhla fraza! Zato naj Vam bo zavest, da svojemu možu nikdar ne daste povoda za jezo, za nezadovoljstvo in za prepir, večje zadoščenje kakor morda brez globljega občutka izgovorjena pohvala! Le tako boste srečni! Zapravljivi otrok Imam osemletnega sina, ki je neverjetno sladkosneden in zapravljiv. Vsak dinar, ki ga dobi, sproti zapravi. Kako naj ga te zapravijivosti odvadim? Mati. Odgovor: Ena najvažnejših nalog vsake matere je ta, da svojega otroka že v zgodnji mladosti nauči ceniti vrednost denarja. Otroku je treba na primeren način razložiti, da je denar nekaj dragocenega in da se bridko maščuje, če ga razmetavamo za ničvredne reči. Dopovedati mu je treba, da brez denarja ni kruha, ne klobase, ne obleke in tudi ne strehe nad glavo. Denar nam odpira pot v gore, v bližnji in daljni svet in denar nam omogoča, da storimo dobro tistim, ki jih imamo radi, in tistim, ki trpe. Kakor hitro boste otroku to dopovedali, Vam tudi ne bo več težko pripraviti ga do tega, da bo svoje dinarje rajši metal v svoj hranilnik, kakor da bi jih sproti zapravil za ničeve sladkarije. Seveda mora otrok potem tudi čutiti, da je ta prihranjeni denar resnično njegov, in mu ne smete braniti, da bi z njim razpolagal. Le navajati ga je treba k temu, da stori to s preudarkom in s pametjo, da ima čim več koristi od njega. Če si želi kupiti za svoj denar knjigo, ki mu je Vi (sami) ne morete nabaviti, ne branite mu tega! Prav tako kakor mu ne smete zabraniti, da bi si s tem denarjem ne kupil te ali one športne potrebščine, kakšnega glasbila ali pa fotogra-fičnega aparata. Tudi na izlet ali pa na taborjenje mu ne smete braniti. Takšne potrebe ga bodo najbolj naučile ceniti vrednost denarja. To spoznanje pa bo spet dvignilo njegov smisel za pridobivanje denarja, to je za delo. Naročnice, ki pomotoma še niso dobile knjige «Nasveti za življenje», naj to sporoče upravi v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8. To knjigo dobe skupno s knjigo «Kako si poiščem boljšo službo» priloženo deseti številki. Nekatere naročnice so dobile 1. avgusta t. I. po pošti položnico. Danes jih s posebnim pismom na plačilo zaostanka naročnine zopet opozarjamo in jih prosimo, da nakažejo svoj zaostanek po položnici, ki so jo že dobile 1. avgusta t. I. UPRAVA Poročile so se naročnice: gospodična Slavka Kosova s gospodom Francem Polakom iz Dolenje vasi, gospodična Lizika Lahovnikova s gospodom Djurom Dronja-kom iz Dravograda, gospodična Matilda Maherjeva z gospodom Franjom Ribičem iz Divulj, gospodična Amalija Ošlovnikova z gospodom Francetom Kodru-nom z Otiškega vrha, gospodična Edica Pocajtova z gospodom Edom Vučkom iz Celja, gospodična Minka Stupanova z gospodom Janezom Skuškom iz Maribora, gospodična Fanči Vaničeva z gospodom Viktorjem Žab-karjem iz Krškega, gospodična Rezi Žerjavov a z gospodom Ivanom Vizjakom iz Celja, gospodična Malči Dolinarjeoa z gospodom Milošem Pintarjem iz Poža-revca in gospodična Ivanka Moharjeva z gospodom Albinom Zdovcem iz Vidma. — Iskreno čestitamo! Parnik „Kraljica Mcarija" ◦flj # DJ e e: rej, San-sandrij'a, napravi v najugodnejši sezoni zadnje letošnje krožno poto iz Benetk v Split, Delos, Mykono>),< v V 4 +\/r Maksim Gorki: DEKLETCE SKICA S KRIMA ed bolniki, ki so se opoldne izprehajali po parku in vdihavali zdravilni morski zrak, sem opazil nekoč dekletce, čigar velike, temne oči, polne neke nerazložljive otožnosti in molče po nečem izprašujoče, so takoj vzbudile v meni posebno pozornost. Težko je bilo določiti dekličino starost. Njene črne, budno opazujoče oči so gledale starčevsko resno, bil je to pogled človeka, ki je mnogo trpel in premišljeval, toda po njenem suhotnem, koščenem telescu in drobnem obrazku bi ji ne bil prisodil več ko deset let. Rožnata bluza je visela na njenih oglatih ramenih kakor na locnu za obleko in vedra barva blaga je še bolj podčrta-vala rumeno kožo od bolezni preizkušenih lic in vratu. Dekletce je bilo malo grbasto in se je čudno zaletavalo pri hoji, kakor da ima pohabljene noge. Toda neizrečna in otožna milina bolnega otroka je bila tako privlačna, da si ob njej kar pozabil na dekličino pokvečeno telo. Saj se je dekletce zdelo lepo, produševljeno od lepote mučenice. Bilo je jasno, da je breme bolezni, ki je pohabilo njene nežne kosti, nosila že od rojstva in da jo bo smrt kmalu rešila te težke peze. Pokašljevala je suho, zlovešče, in ko je šla mimo mene, sem slišal — ali pa se mi je nemara samo zdelo tako — njeno sopihajočo sapo. Sredi bujnega rastlinstva v parku, v blesku južnega sonca je vzbujala nenavaden, bolesten občutek: smilila se ti je in obenem si bil v zadregi, kakor da si posredno kar malo kriv, da je tako nesrečna. Navadno je počasi hodila po drevoredu čez park in s svojimi krasnimi očmi gledala predse. Vse okoli nje cvete in pohlepno vdihava poživljajoči pomladni zrak, ptički pojo, ciprese omamno vonjajo, potočki veselo žubore in hite čez zelene travnike širnega parka, morje in nebo občudujeta drug drugega, dobrovoljno godrnjajo valovi, kakor da pripovedujejo pravljice. Toda zdi se, da dekletce ne vidi krasnih, polnih barv in ne sliši godbe prebujajoče se narave. Gre k stari cedri in sede tam v senci njenih mogočnih vej na klopco. Vedno jo spremlja ena in ista oseba — visokorasel, elegantno oblečen gospod s togim obrazom in velikim pečatnim prstanom na kazalcu desne roke, v kateri nosi debelo palico. Ko je dekletce sedlo, jo vpraša: «Trudna?» Govori na glas, deklica se ustraši njegovega vprašanja, vzdrhti in prikima z lepo glavico. Po navadi sedi dolgo, poldrugo uro ali še dlje, nisem je pa nikoli slišal, da bi govorila s svojim spremljevalcem. Njene oči zro naravnost in izpra-šujejo brez besed — koga? po čem? Pred njo leži ribnik: iz njegove sredine moli nelep piramid ast kamen, ki iz svoje osti visoko brizga curek vode, padajoč s pljuskajočim šumom na temno vodno gladino. Tam, kjer se curek lomi in razbija v drobne kaplje ter se kakor slap usipa na površino ribnika, ga razsvetljujejo sončni žarki v vseh mavričnih barvah ... To je zelo lepo in spominja na točo iz pisanih draguljev. Ampak dekletce ni nikdar gledalo te prelestne igre sonca — njen pogled je iskal nekam v daljavo in tonil daleč nekje za ribnikom. Ta otopelost sredi življenja, ki je žuborelo okrog bolnice, je delovala nekako mistično, skoro grozno. «Zakaj trpi? Komu na ljubo in čemu je morala biti rojena za tako življenje?» Taka vprašanja so vstala v človeku, če se je ozrl nanjo, in zona ga je oblila ob tej nepotrebni in tem nesmiselnejši gro-zovitosti. Nekoč, ko je njen spremljevalec — ali je bil vzgojitelj ali oče? — odšel in jo pustil samo na klopci pod cedro, sem sedel k njej. Gledala me je in se mi smehljala — z žalostnim smehom, da se mi je si ce krčevito stiskalo v prsih. Hotel sem jo nagovoriti, pa nisem vedel, o čem naj govorim z njo, zato sem v zadregi molčal. Njen pogled me je navdajal z nečim večjim od spoštovanja. Okrog naju se je prelival vesel in mogočen šum življenja, nad nama so prepevali ptički, ob najinih nogah so gomazele mravlje— vse je hitelo živeti, pelo, letalo, si prizadevalo. Opazoval sem otroka in si mislil: dobro, če ne občuti globoko žalečega nasprotja med seboj in cedro, pod katero sedi, in med mravljo, ki je nanjo nehote spustila cvetni list iz svojih bledih, drobcenih rok ... Zdaj me je prva ogovorila: «Ste tudi bolni?» «Malo», sem odgovoril. «Ali se tu dobro počutite?» «Dobro... In vi?» «Ne maram, če je mnogo sonca... in hrupa...» «Ali vam ta hrup ni všeč? Saj je tako lep... Poslušajte vendar: slavci in škrjanci, morski valovi in potočki, šelestenje listja...» «Preveč... in preglasno ... Malo tiše ...» «Da, malo tiše bi bilo pač bolje...» Prikimala je z bolno glavico in pristavila: «V Petrogradu — tam je strašno. Toda na našem posestvu na deželi je tiho, tiho. Posebno ponoči. Tako rada ležim ponoči in prisluškujem ... Dolgo prisluškujem ... dolgo, pa ničesar ne slišim ... Celo zemlje ni... Potem pa na lepem nekaj slišim in vztrepetam ... Lepo je takrat...» Zakašljala je. «Ne smete govoriti...» «Da», je rekla preprosto, nekaj trenutkov molčala in potem tiho, skoro šepetajoče dejala: «Jaz sploh ničesar ne smem ...» Dvignil sem se in odšel, iz strahu, da bi me ne premagala bridka ginjenost, ki me je bila vsega prevzela. Poslej sva se pozdravila, kadar sva se srečala — ona mi je vselej prijazno pokimala in se mi nasmehnila. Ali z vsakim dnem je bilo v njenem smehljaju manj življenja. Nekoč, ko sem prišel v park in jo iskal, sem zagledal brez-učestnega gospoda, ki mi je šel nasproti in nesel dekletce na rokah. Ko je prišel do mene, sem se nezavedno ustrašil in ga vprašal: «Zaspala?» Zaskrbljeno me je pogledal in mi zamolklo odgovoril: «Umrla ...» Prevedel P. K. HELENA KELLERJEVA Ni še dolgo tega, kar so listi poročali, da je japonski cesar imenoval Heleno Kellerjevo, najslavnejšo Američanko, za «božjo hčer». Pripominjali so, da je to počastitev, kakršne ni dosegla še nobena bela žena in s kakršno se niti navadne Japonke ne morejo ponašati, ampak samo članice japonske cesarske rodbine. Prednosti, ki jih ima «božja hči» pred drugimi smrtnicami, so: prvič ta, da sme nenapovedana stopiti v cesarsko palačo, drugič, da sme svobodno razpolagati z zakladno blagajno, tretjič, da se sme udeleževati cesarjevih zasebnih avdienc itd. Razen tega se sme «božja hči» vsak čas nenapovedana udeležiti cesarjevih obedov,- sme ga spremljati kamorkoli, ne da bi se morala ravnati po dvorskem obredniku, in mu ni samo enaka po dostojanstvu, ampak stoji kot glas iz neba tako rekoč više od njega. Poročila v listih so k temu še pripominjala, da se Helena Kellerjeva seveda nikakor ne misli okoristiti s posebnimi pravicami, ki so združene z njeno novo častjo. Helena Kellerjeva je pisateljica, doktorica več ameriških vseučilišč, sociologka, psihologka, zgodovinarica in pre-davalna umetnica. Vse to bi pa še ne pojasnjevalo dovolj njene nesmrtne slave: kajti Helena Kellerjeva je najnena-vadnejši človek, ki živi v naših dneh. To besedo rabimo s premislekom. Res je: so ženske, ki so na vseh toriščih življenja v socialnem, umetniškem in človeškem oziru dosegle neprekosljive, drzne in za prihodnjost velepomembne uspehe. Brezprimerna dejanja so se porodila iz prvobitne moči ženskega čustva. Kot pionirke v umetnosti, politiki, javnem življenju in v znanosti so ženske dokazale, da sloni mnenje o ženski neenakovrednosti na vseh poljih življenja na napačnih osnovah. Mnoge teh žensk, ki so nam zgled in primer, upanje in tolažba v boju naših dni, so uveljavile sebe in svoje delo, sebe in svoje življenje vzlic vsem mogočim sovražnikom in oviram. Vendar se ni morala nobena izmed njih boriti s tako strahotno brezupnimi okolnostmi kakor Helena Kellerjeva. Čeprav so mnoge izmed teh duhovnih pionirk trpele zaradi uboštva, slabega zdravja in morda celo zaradi telesnih nadlog, je imela vendar vsaka izmed njih vsaj oči, da je mogla videti lepoto in revščino tega sveta, ušesa, da je mogla slišati glasove pravičnosti, tožbe in radosti, in usta, da je mogla oznanjati in izpovedovati tisto, česar ji je bilo polno srce. Oči Helene Kellerjeve pa so bile slepe, njena ušesa gluha, njena usta nema ... Tema, otrplost in moreče brezglasje so bile ječa, ki je obdajala življenje tega čudovitega človeškega bitja. Iz te ječe, ki bi bila pomenila za vsako drugo noč večnega obupa, se je vzdignil zmagoviti nepremagljivi človeški duh te žene in se kakor sproščena srebrna ptica vzpel v svetle višave ... Oglejmo si malo življenje Helene Kellerjeve. Ako se vrnemo do dne njenega rojstva, zvemo, da se je Helena rodila kot povsem zdrav in normalen otrok dne 27. junija leta 1880. v Severni Ameriki. Tuscumbija v Alabami je bilo mesto, v katerem je smela Helena Kellerjeva prvih devetnajst mesecev svojega življenja gledati luč sveta, poslušati glasove sveta in vriskati z istim radostnim glasom, s katerim vsa druga mlada bitja pozdravljajo krasote neskončno bogatega stvarstva. V nežni starosti devetnajstih mesecev pa je napadla krepkega in dotlej zdravega otroka zavratna bolezen. Že so se bali, da umre. A smrt, ki je mnogo tednov grozeče plavala nad deklico, se je vendarle premislila in odprhutala. Izpustila je žrtev, ki jo je že držala v krempljih, toda sledovi neusmiljenih krempljev so ostali. Otrok, ki je smel živeti, je bil poškodovan v jedru svoje življenjske moči. Bolezen mu je bila vzela tri najvažnejše čute: vid, sluh in dar govora. Slepa, nema in gluha — tako je bila odločila usoda. Vsak upor zoper njeno vsemoč je bil zaman. Lahko si mislimo neizrekljivo žalost roditeljev. Ne videti, ne slišati, ne govoriti: kdo si more misliti strašnejše gorje? Večna noč, mrk obup iz dneva v dan, iz leta v leto ... Obdana s temo, zavita v brezglasje, zaprta v nemoto odrašča deklica. Se čudo, da se vsaj telo razvija! Se čudo, da ubogo bitje, nesrečnejše od katerekoli živali, ne pogine od tega najhujšega jetništva! Pravijo, da je prvih sedem let odločilnih za človeško življenje. Ko je bilo Heleni Kellerjevi sedem let, ni vedela še nič o svetu; tema in nema muka sta bila vsa njena predstava o njem. Oče in mati sta seveda storila vse, da bi rešila ubogega otroka. Za zdravniško vedo je bil primer Helene Kellerjeve brezupen. Genialna pedagogka je bila tista, ki je rešila dekličino pokopano dušo iz groba in jo napolnila z lučjo, z jasno bleščečo svetlobo. Ana Sullivanova je prišla v hišo Heleninih roditeljev, ko je Helena dopolnila sedmo leto. Ob čudežu, ki ga pomeni Helena Kellerjeva za vse človeštvo, ne smemo pozabiti te žene, ki ga je storila mogočega. Potrpežljivost, odločnost in zaupanje Ane Sullivanove so obrodili brezprimerne, da, lahko bi rekli, nadčloveške sadove. Kakšno veliko, usmiljeno srce je morala imeti ta ženska, ki je bil njen edini smoter v tem, da bi odprla Heleni življenje in jo iztrgala duhovni in duševni smrti! Neutrudljiva je bila Ana Sullivanova, noben neuspeh, nobeno razočaranje, noben izbruh obupa ji ni mogel vzeti poguma. In neukročeni, divji otrok, ki si je dajal duška samo z nečloveškimi glasovi, je kmalu spoznal, da ima v tej ženski voditeljico, prijateljico, odrešenico. Polna strmenja in radosti, ki se razločno zrcali na njenem, doslej tako brezdušnem obrazku, se Helena uči. Uči se, kaj je voda, kaj sta zrak in solnce. Uči se prstne abecede, uči se branja, uči se pisanja; uči se — zavzeta stojita oče in mati pred čudežem — govorjenja. Sama ne sliši glasov, ki ji prihajajo iz ust, a misli jih, te besede, in tako dobivajo najprej plaho, potem pa čedalje razločnejšo podobo. Končno tudi sliši in vidi. Njene roke so tiste, ki ji nadomestujejo ušesa in oči. S tem da rahlo polaga te prenežne, z občutljivostjo prežete roke govorečemu na usta, dojemlje Helena Kellerjeva, kar ji hočejo povedati. S tem da previdno otipava oblike, vidi to, kar je skrito njenim očem. Od leta 1902. do leta 1904. obiskuje Helena Kellerjeva Radcliffovo vseučilišče. Svet znanja razgrinja pred njo vso svojo neizmernost. In zgodi se, kar bi se človeku ne zdelo mogoče: ta gluha, slepa, nema ženska je zmožna poslušati predavanja in delati izpite. Nesrečnica, ki je morala toliko časa živeti v temi, se s prvobitno strastjo predaja novemu blaženstvu. Zemljepisje, računstvo, botanika, latinščina, grščina, astronomija, geometrija, zoologija, zgodovina glasbe — nobeno torišče znanja ji ne ostane zaprto. Njeni uspehi pri izpitih so odlični. In duh, vse zmagujoči, nesmrtni človeški duh je storil čudež in premagal gmoto: nepremagljiva volja, da bi slišala in dojemala zvoke, je Heleni Kellerjevi pomogla, da rabi oglušeli sluh. Besed sicer ne sliši, a vendar čuti stresljaje kakor iz daljnih svetov, tako da more razlikovati korake, sunke in topot. Iz korakov ji raste znanje o značaju in razpoloženju tistega, ki hodi. Po korakih vidi dejanja in gibe. V eni svojih knjig izpoveduje: «Tudi noč slepote ima svoja čudesa. Edina noč, v kateri ni nobene svetlobe, je noč nevednosti in brezčutnosti.» Čustvo! To je velika beseda nad njenim brezprimernim življenjem. Čustvo je vse. Čustvo nadome- stuje oko, uho in usta. Čustvo in duh, znanje in volja. Kaj so oči? «Hodila sem med ljudmi,» piše Helena Kellerjeva v svoji knjigi ,Svet, ki v njem živim', «ki so njih oči polne svetlobe in ki vendar ničesar ne vidijo, ničesar v gozdu, morju ali na nebu, ničesar na ulicah svetovnega mesta, ničesar v knjigah. Kakšna brezsmiselna maškarada je takšno gledanje. Ti ljudje imajo solnčni zahod, imajo jutrnje nebo, imajo škrlat daljnih gora — in njih duša hodi po tem čarobnem svetu in vseh njegovih lepot ne vidi.» Tako je postala prerokinja, ki je pričela svojo pot na kamnitni stezi in mahoma spoznala, da «puščava cvete kakor rožni grm». Kajti «nesreča, da smo slepi, nam ne jemlje našega deleža pri stvareh, za katere gre: pri ustrežljivosti, prijateljstvu, humorju, domišljiji in modrosti. Skrivna notranja volja je tista, ki kaže človekovi usodi pot. Na naši volji je, da smo dobri, da ljubimo, da si pridobivamo ljubezen in da mislimo ter tako postajamo modrejši.» Tisočem svojih tovarišev in tovarišic je postala tolažilka, Domočnica, oznanjevalka sveta, polnega neizmernih čudežev. 2e leta 1902. je spisala (Helena Kellerjeva piše tako z roko kakor na pisalni stroj) «Zgodbo mojega življenja», prvo epohalno delo, ki je storilo, da so tisti, ki vidijo in slišijo, zavzeti, presunjeni in osramočeni prisluhnili, zakaj ta slepa, gluhonema žena jim je prinesla razodetje življenja in jim omogočila razumevanje čudovite skrivnosti narave in celo razmerja do umetnosti in znanosti — bolje, kakor jim je bilo dotlej mogoče. Predvsem je pa zametavala ceneno sočutje in delala za razumevanje za človečnost. Postala je nadzornica zavodov za slepce in gluhoneme v Združenih državah ter prirejala v vseh delih sveta predavanja, ki je z njih dobičkom podprla te zavode. Na svojem predavalnem potovanju po Japonski je zbudila tolikšno občudovanje in skoraj sveto navdušenje, da jo je cesar sklenil imenovati za «božjo hčer». A nam je Helena Kellerjeva več. Nam je najčudovitejši simbol vsemoči človeške volje, ki je zmožna izpremeniti to, kar je neizpremenljivo. Nam je najvišji izraz tistega nepremagljivega človeškega duha, ki se iz vsake, še tako temne ječe vzpne v tiste jasne višave sproščenosti, kjer biva Helena Kellerjeva, češčena in občudovana kot prva ženska, ki je izbrisala iz slovarja besedo «nemogoče». L. Jarmila Svata: ZAKLENJENA Sneg je dobil vijoličasto barvo od zahajajočega sonca, mrzel veter je zdaj pa zdaj žalostno zaihtel in zatulil. Siv dim je švignil iz dimnika gozdar-jeve hiše, vrata so žvižgovo zaškripala, mož in pes sta stopila v večerni mrak in zavila po klancu proti malemu mestu. Na nebu se je zasvetila prva zvezda in človek, ki je potrpežljivo čakal vse popoldne med gostimi smrekami, je mislil, da je napočil njegov čas. Ves prezebel je zlezel iz svojega mrzlega skrivališča in tekel plašno kakor zla, preganjana žival proti plotu. Z rokami, premrlimi od mraza, se je oprl nanj in napeto poslušal. V hiši se ni nič zganilo. Čisto tiho je šel po malem hodniku od plota do vrat ter jih odprl. Stal je mirno na pragu. Nekje v kotu je zaječala ura, ogenj je miroljubno prasketal in skozi špra-njice v vratcih osvetljeval samo mali četverokotnik iz opeke pred pečjo. Sicer je bila povsod tema. Obotavljivo je stopil naprej. In zdajci je zaslišal star, utrujen glas, brez slutnje, da ve, kako strašen obiskovalec je pravkar odprl vrata. «Kdo je? Zaprite, prosim!» Bled obraz stare žene je pomolel iz teme in se zasvetil v žaru ognja. Nič ni odgovoril. Počasi se je bližal. Ni se je bal. Saj to je bila gotovo tista starka, ki jo je popoldne večkrat videl na dvorišču. Z njo je seveda računal, vedel pa je tudi, kako se je lahko znebi. Počasi se je približal. Naj ga vidi, bo vsaj vedela, kakšna je smrt! Upehana, do kosti prezebla smrt, bežeča dva in pol dneva skozi gozdove v platneni kaznilniški obleki in v gumastem plašču, ki ga je bil ukradel v neki veži v malem mestu. MIZNICA Nepremično je zrl vanjo in ni zinil besede. Zvedavo je dvignila glavo kakor stara, preplašena kokoš. Žalostno ga je gledala izpod rute. Potem je izpregovorila, a to je bilo tako nad vse pričakovanje drugačno, kakor si je mislil, da je nehote napravil vse, kar mu je naročila. «Sedite! Hočete lonček čaja?» Težko je vstala, prižgala brlečo svetilko, mu podala poln lonček in kos kruha. In vse to je delala tako neprisiljeno, kakor je videl nekoč delati ženske na čajankah. Osuplo jo je opazoval. Ozebli prsti so ga neprijetno ščemeli, ko so se dotikali vročega porcelana. «Zunaj je mraz, kajne?» ga je prijazno vprašala stara žena in prestavljala posodo na štedilniku. Naglo se je obrnila k njemu in rekla: «Rada bi vam dala nekaj denarja. Potrebujete ga, mislim. Ampak glejte, sin je zaklenil miznico, ko je pravkar odšel, in jaz — to razumete — je sama ne morem odpreti. Vam pa se bo morda posrečilo», in pokazala mu je s suho roko kuhinjsko mizo. Komaj je zadrževal smeh. Ne le da ga je ta neumnica napasla, temveč še pokazala mu je, kje je denar. Rešila ga je največje skrbi, ki ga je mučila ves čas, ko je čakali v smrečju. Stopil je k mizi. Kajpada, posrečilo se mu je in takoj. Saj je znal odpirati še kaj drugega. Miznica je samo malo zaškripala in že je bila zunaj. Mirno se je vrnil k ognju. Malo mora še počakati. Miznico je sicer odprl, toda človeško telo se včasih trdovratno brani, čeprav so ga same kosti. Ni še napravil dva koraka, ko je začutil, da se nekaj godi. Nagon mu je oznanjal nevarnost po vseh njegovih izkušenih živcih. Naglo se je obrnil in zrl v cev črnega, ostudnega revolverja. Stara roka, ki ga je držala, pa se ni tresla. Tudi glas, ki mu je govoril, ni kazal preplašene usmiljenosti kakor prej. Zvenel je ostro in hladno, čudovito jasno za tako staro osebo. «Moj sin je včasih pozabljiv. Prav nespametno. Saj mu bom to tudi povedala, ko se čez pol ure vrne. Pomotoma je zaklenil miznico in pozabil, da imam tam svoj revolver, še dobro, da ste bili tako spretni. Nikar ne mislite, da ne znam s temle ravnati. Žena, ki živi leta in leta v taki samoti, se marsikaj nauči. In ne ganite se! — Tako, zdaj lahko greste.» Zmedeno, obupano se je ozrl okrog sebe. Čutil se je bedastega, grdo ponižanega. Nerodno se je plazil k vratom. «Stojte!» ga je spet ustavil hladni, čudno jasni glas. «Poleg vas visi na obešalniku stara sinova obleka. Oblecite jo, da, oblecite! Ni vas treba biti sram. Tamle v kotu je tema in pa jaz sem samo stara žena. Morate to storiti. V tejle progasti obleki bi ne prišli daleč. Že včeraj so vas iskali. In tole čepico si tudi vzemite. Tako, zdaj pa pojdite!» Vrata so se zaloputnila, močan veter je kmalu pogoltnil moževe oddaljujoče se korake. Precej dolgo je stara žena še stala z revolverjem, namerjenim v temo. Potem ga je položila na mizo, šla k vratom ter jih skrbno zaklenila. Pobrala je progaste cunje s tal, odprla vratca štedilnika ter jih stlačila vanj. Opazovala je, kako razpadajo v žareč kupček. Tiho je vzdihnila, se vrnila k mizi, vzela revolver in ga preizkušala. «Ta moj sin je res lahkomišljen,» je zamomljala, «ne samo da mi ga je zaklenil, temveč tudi nabiti ga je pozabil.» KITAJSKA PRAVLJICA Ribe in vsa druga bitja na dnu morja so žalovala: njih kraljica, morska kača, je zbolela. Hudo je zbolela in nihče ji ni vedel pomagati. Poklicali so na pomoč vse zdravnike z dna morja, a zdravila ji niso nič pomagala. Morska kraljica, velika kača, je strašno trpela. Vsi so se bali, da umre. Sklicali so posvet in sklenili to in ono. Dvorski strežaji morske kraljice so znašali vsakovrstna zdravila in bedeli ob kraljici noč in dan, zdravje pa se ni maralo vrniti v morski dvorec. Tedaj je prišla stonoga in dejala: «Jaz vem, kaj bi naši kraljici povrnilo zdravje. Zajčja je-trca! Treba je samo, da jih použije, in takoj nam okreva. Res je, tu v vodi ni zajcev, toda nedaleč, takoj na bregu, so travniki in gozdovi, tamkaj bi ujeli zajca in ga privedli sem. Treba ga je najti, ga preslepiti in privesti na dvor. Tu ga ubi jemo, mu vzamemo jetrca, da jih kraljica použije, in zdravje se bo vrnilo v naš dvor in z zdravjem splošna radost. Verjeli so pametni stonogi, sklicali takoj sejo in sklenili, da pošljejo po zajca. Želva naj splava na breg, premoti zajca in ga privede na dvor na dnn morja. Želva je odhitela na morsko površino. Z brega se je napotila po travniku proti gozdu. Kmalu je srečala zajca. «Dober dan,» je pozdravila želva, «kajne, ti si zajec?» «Sem,» je dejal zajec, «kako da me poznaš, morska želva? «Kako bi te ne poznala, ko sem že toliko slišala o tebi in o tvojem dobrem srcu. Že dolgo sem se želela seznaniti s teboj. In vsi moji znanci v morju bi te radi poznali zaradi tvoje dobrote in tvojega junaštva.» Zajček pa je bil truden in se je kar zleknil v travo. Želva je to opazila in ga vprašala: «Zakaj si tako truden, dragi zajček?» «Kako bi ne bil! Pravkar sem spet moral bežati pred človekom, ki je s puško že pomeril name. Vedno so mi lovci za petami in vedno moram bežati iz gozda v gozd.» «Zdaj je napeljal vodo na moj mlin!» si je mislila želva in mu začela sladko govoriti: «Poglej, dragi moj zajček, tu na zemlji, praviš, so ti kar naprej lovci za petami. Človek je hudoben in te preganja. Edina rešitev zate bi bila, da pobegneš z zemlje. Zbeži odtod! «Saj bi, toda kam?» je vprašal zajček. «Z menoj pojdi, na dno morja. Vsi, ki bi te radi poznali, te bodo veselo sprejeli. In kar je glavno: človek ne more priti na dno morja. Varen boš in tvoje življenje bo mirno.» «Rad bi šel s teboj, ki si tako dobra. A kaj ko ne znam plavati!» «Pojdiva na breg pa sedi na moj koščeni oklep, in jaz te varno ponesem na dno morja, naravnost v dvor naše kraljice. Dobro se ti bo godilo in nihče ti ne stori nič hudega.» In zajček se je dal ujeti. Želva je priplavala z zajčkom na dno morja in stopila sta v dvor pred prestol morske kraljice. In želva je dejala: «Vaše veličanstvo kraljica, vaša verna služabnica želva vam je pripeljala zajčka, da mu lahko iztrgate jetrca za svoja zdravila.» Kakor hitro je zaslišal zajček te besede, je takoj vedel, koliko bije ura. Pa se je zajček takoj spomnil, kako bi se utegnil rešiti. «O, kraljica, kaznuj svojo služabnico želvo. Zakaj želva mi ni povedala, da potrebuješ mojih jetrc za zdravilo. Ona je kriva, da ti jih ne morem dati. Nimam jih s seboj. Pustil sem jih v gozdu pod drevesom!» Ves dvor se je razjezil na želvo in njeno neiodnost. Kraljica sama je ukazala, da mora želva takoj odnesti zajčka spet iz vode, da prinese jetrca s seboj. Kraljica je bila še zmerom hudo bolna in želvo je skrbelo. Če se o pravem času ne vrne z zajčkom in njegovimi jetrci. jo bodo dvorni sodniki obsodili na smrt. Zato je hitro odplavala z zajcem z dna morja proti bregu. Tako je zajčku uspelo preslepiti želvo, kraljico in ves morski dvor. Kakor hitro sta bila na bregu, je zajček skočil z želvinega hrbta. Bil je rešen. Želva s svojo počasnostjo ni mogla za njim, zajček pa je plesal okoli nje in govoril: «Le vrni se brez mene na dno morja k svoji kraljici, da ti zavijejo vrat in starejo oklep. Ti si poprej preslepila mene, zdaj sem te pa jaz potegnil. In še to povej svoji morski kraljici, da nosim jetrca vedno s seboj, da jih pa ne mislim žrtvovati njej!» In zajček se je obrnil, pomigal s svojim kratkim repkom želvi v slovo in odskakljal čez travnik v gozd. Želva pa se iz strahu pred kaznijo ni upala vrniti v morje in tava še dandanes po zemlji. Rešitev ugank štev. 7 Rešitev križanke. Vodoravno: 1. Krup, 4. Moste, 5. er, 6. tko, 8. rob, 9. Stol, 13. lek, 14. podplat, 15. car, 16. sla, 18. Ur, 19. aja, 21. ar, 22. Kreta, 24. Asta, 25. Arad. Uganke štev. 9 Posetnica. Niko T. Dev Kaj je ta gospod po poklicu? KRIŽANKA. Vodoravno: 1. gora, kjer so se zbirale čarovnice, 4. papež (Petrov nasled- Navpično: I. kjer, 2. um, 3. pot, 7. ropar, 9. sto, 10. te, It. lesk, 12. metla, 13. las, 15. cula, 17. Arad, 19. ara, 20. ata, 23. ar, 26. Skoplje. Rešitev ugank. Ključ v ključavnici. V tla, namreč glavice od žebljev. nik), 5. veznik (okrajšana oblika), 6. pripadnik izumrlega naroda, 9. država v Aziji, 10. potrebujemo pri peki kruha, 11. rastlina, 12. del roke, 13. gorovje v Jugoslaviji, 14. hrana, 15. števnik, 17. slovanska pijača, 18. število, 19. egipčanski bog, 20. ugrabljeno blago, 2i. računski izraz, 22. sočivje, 24. število. Navpično: 1. vrsta klobukov, 2. ploskev, 3. število, 6. država v Aziji. 7. raste na glavi, 8. veznik, 9. moško krstno ime, 10. del rastline, 11. se razvija v kal.ečem žitu, 12. rastlina, 13. zaimek, 16. žival, 17. krstno ime slovenskega pesnika, 18. nesnaga, 19. muslimanski bog, 20. predpona, ki daje besedi pomen starosti, 21. kratica za Kristus, 23. veznik. 1 2 3 ■ 6 7 8 J 4 ■ 9 ■ 5 gg 10 16 m 11 m 17 m12 £ 1» 13 18 19 1 i 14 m 20 ■ 15 m 21 ■ 23 ■ 22 m 24 K 7908 S 1680. Ovaj kostim mogu obuči i vitke i pimi je žene. Suknja je sastav-Ijena iz dva dijela i ima sprijeda široku boru. Haljetak je sprijeda sužen, a slražnji dio je sastavljen iz tri dijela. Robe trebamo (za veličinu IV) 2.70 m, ako je 140 cm široka. Veliki kroj «Ultra» može se dobiti u veličinama I, II, III, IV, V i VI po 22 dinara. S 1680 biti B 2339 B 2339. Nešto nova je oblik- bluze iz prugasto šarene robe. Ova bluza je sprijeda naborana, a naročito je uljepšava različit položaj pruga. Don ji dio bluze je priljubljen uz život i sužen je. Ovratnik je sašiven iz tri šuplja okrugla traka, koji su sprijeda svezani u petljicu. Trebamo (za veličinu I) 1.70 m robe, ako je 94 cm široka. Mali kroj «Ultra» može se dobiti u veličinama 17 i I po 14 dinara. £ s Scania K 7978. TJ z priprosti kostim lijepo pristaje bluza s tački-koja se vidi na siici. Džepovi haljetka i bluze su ukrašeni •gs fjfidnakim zaliscima. Suknja ima sprijeda u sredini duboku boru, 5 A kgja se dolje otvara. Za kostim trebamo (za veličinu III) 4.35 m, K 7978 Z e ä/za^bluzu 1.50 m, oboje široko po 80 cm. Veliki kroj «Ultra» može ^ o" jO «e (Sbigi u veličinama I, II i III po 22 dinara. g "g « * s ^.^ve|modele se krojevi «ultra» naručuju pod označenim brojevima KOD UPRAVE «EVE», LJUBLJANA, DALMATINOVA 8, -§ ; : 4« s t) io C <=> s: N s* § ° . može dobiti u veličinama I, 11 i 111 po 14 dinara. W 2016. Moderna s p a o ač a k o šul j a bez rukava. Kroz rub izreza na vratu i kroz podloženi pojas je prooučen trak, koji na kraju svežemo u petljice. Naborane naramnice su izrezane zajedno sa slražnjim dijelom, a sprijeda prišivene pod prednjim dijelom. Robe trebamo (za veličinu lil) 3.60 m, ako je 80 cm široka. Mali se kroj «Ultra» može dobiti u veličinama 11 i III po 14 dinara. W 1855. S pav ač a k o š u-Ija za punije žene. Kratki kimono rukavi imaju kroz rub provučen trak s kojim se ste-žu. Izrez na vratu ie sprijeda šiljast i usko obrubljen. Pas je iz iste robe kao košulia i svezuje se u petljicu. Robe trebamo (za veličinu VI) 3.70 m, ako je 80 cm široka. Mali se kroj «Ultra» može dobiti u veličinama IV, V i VI po 14 dinara. • ' jr W 2022 W 2016 JCii&po huälie.- ponos domaaca H 6773 i 6775. Lijepe čipke za r u p č i ' e, ko je kačkamo s bijelim ili bojadisanim kačkancem. Za s o e uzorke na siici i još za neke druge čipke može se dobiti arak za ručne raci ooe «Ultra» za 7 d mara- li 6787 H 6776. Dva ukusna k a č-k an a ukr asa za rublje, ko ji su naročito lijepi, ako su u boji, a rublje bijelo. Kako ih kačkamo opisano je na ar-ku ručnih radova «Ultra», ko-ji se može dobiti za 7 dinara. H 6786. Dnevna ko šul j a ukrašena šupljim šavom i malim cvjetovima. Ova j vez je naročito lijep na platnenom batistu. Uzorak za kopiranje «Ultra» može se dobiti za 7 dinara. H 6787. Vezeni ukr as za dnevnu ko šul ju. Za ova j ukr as može se dobiti uzorak za kopiranje «Ultra» za ? dinara. II 6786 A \J H 6850. Lijep uz or a k s c v i j e č e m, ko ji vezemo u više nijansa žute boje. Ubrusi imaju u promjeru 35 cm, /a-stuk ima 45 X 57 cm, ugrijač je 34 cm visok i 40 cm širok, stolnjak ima 125 X 145 cm. Za sve ove komade možemo dobiti dvostruk uzorak za kopiranje «Ultra» za 24 dinara. H 6851. Ova garnitura iz nebi j elj eno g platna je ukrašena zubičima crvene, modre i iute boje, koje priši-jemo na šivači stroj. Uzorak za kopiran e «Ultra» može se dobiti za 12 dinara. Na n jemu su uzorci za iastuk, ubrus, ugrijač za čaj i stolnjak. H 6618. Bi j e li platneni stolnjak s velikim listovi-m a, koje vezemo u dvije ni j anse modre predice. Resice su prišivene ukrasnim ubodima. Velik je 95 X 95 cm. Dvostruki uzorak za kopiranje može se dobiti■ za 24 dinara. - - V»- O tyo&ok in o- «pCLSjjQM /ŽLVj(lj&Kju>> Kdo mi lahko pove, na kakšen način so si ljudje izmislili izrek «pasje življenje» in kaj hočejo prav za prav s tem reči? Ali niso tu morda zamenjali pojmov? Morda si misli človek pri tem, da se mu godi tako slabo kakor psu? Ali bi se moral izrek morda glasiti, da je življenje kakor pes, ki kaže zdaj zobe, zdaj spet maha z repom, ki se zdaj dobrika, zdaj pa spet zarenči, hlastne in nazadnje celo vgrizne v živo meso. To bi že kako razumela, težje pa razumem, da se psu tako prislovično slabo godi. Prav gotovo nam ni treba preveč iskati, pa dobimo primernejšo žival, če hočemo izraziti negativno življenjsko srečo in človeško usodo sploh. Jaz prit-vim, kadar mi v življenju najbolj trda prede, da se mi godi kakor gosi. No, da, kaj bi se zato sramovala. Res je, da je gos poprečno silno neumna žival. Izjeme so edinole tiste legendarne rimske gosi, ki so s svojo bistroumnostjo in z gaganjem opozorile branilce trdnjave, da se bliža sovražnik, s čimer so pomogle, da zadostuje rimska zgodovina s popolnoma mrtvim Jezikom za osem let gimnazije. Samo poglejte gos na cesti; pred avtomobilom sta gos in kokoš najbolj neumni bitji pod soncem. Pa to še ni vse. Vzemite kokoš med kolena in ji izkušaj-te poriniti kepo piče v goltanec. Kokoš je vsaj toliko pametna, da bi se rajši zadušila, kakor da bi grižljaj pogoltnila, neumnejša gos ga pa le pogoltne. Zdaj si pa kar na hitro oglejmo pt>-tek gosjega življenja. Gos je že kot mati oropana vseh razkošnih čustev, ki izvirajo iz razmerja matere do otroka. Gospa gos dovoli, eia izvali njena jajca navadna kokoš. Ko zlezejo mlade goske iz lupine in ko so najlepše, njih prave matere sploh ni zraven, ampak čepi na peči v košari, kamor so jo odrinili. In kdo vodi mlade goske spomladi na prvi izprehod? Kdo jih varuje pri prvih korakih v življenje? Začudena koklja, navadna kokoš; gos se pa spet zanje ne zmeni. Gos, če je niso medtem sploh že zaklali, prevzame nadzorstvo nad mladimi goskami šele tedaj, ko so pametnejše od matere same. Ko bi pa hotel kdo vendarle reči, da gos ne živi slabo in težko, naj položi ponoči svojo glavo na golo slamnjačo. Ko gos prvič skubejo, prične njen» pravo življensko trpljenje. Strah, bo>- jabolčni riž 25 dkg riža operemo v mrzli vodi, mu prilijemo malo vode in ga denemo kuhat hkrati s K kg olupi jenih, na osmin-ke narezanih in osnaženih jabolk, pri-denemo ščepec soli, zvrhano žlico masla ter nekoliko limonovega olupka in sladkorja. V drugo posodo denemo .malo vode in skuhamo v njej jabolčne olupke in obrezke, ki jih potem pretlačimo in zalivamo s to jabolčno vodo riž. Kuhani riž stresemo v večjo ali pa v več manjših ličnih posod, ki jih izplaknemo prej z mrzlo vodo, ga nekoliko potlačimo, potem pa zvrnemo «potičke» na krožnik. Na naši sliki vidite grmado iz jabolčnega riža, ki jo naredimo z različnimi posodami in jo okrasimo z rozinami. Otroke posebno razveselimo, če postavimo prednje riž v obliki majhnih stožcev, ki jih napravimo z majhnimi skodelicami ali pa z jajčnimi kupami, in jiii Pečene preste čine in ta sramota! Moj Bog, kako je smešna! Pa ne da bi se vsaj modro in kljubovalno odrezala: «Hoteli ste, da sem na pol gola, zato bom takšna tudi ostala.» Neumnica pa vneto poskrbi, da ji čimprej zraste novo perje in da tako obogati narodno gospodarstvo za nadaljnji kilogram puha, za nadaljnjo pernico. Mimo tega uravnajo brezsrčni ljudje njeno življenje tako, da se ji nabira pod kožo debela plast sala, če je niso določili celo v ta namen, da se ji razvijejo čez mero velika jetra, saj so dušena ca čebuli prav okusna poslastica. Dostikrat se pripeti, da preživi ubogo gos zadnje dneve svojega mučnega življenja v zamreženi kletki, iz katere lahko pomoli samo vrat do posode z vodo, obložimo z rozinami ali pa z mandeljni. Jabolčni riž servimmo z raztopljenim presnim maslom. Ostanke jabolčnega riža stresemo v Zanje potrebujemo: 1/.H 1 mleka, 1 celo jajce, 4 g soli, 23-2 dkg sladkorja, 8 dkg presnega masla, ^ kg moke, 1 dkg kvasa in 1 rumenjak, s katerim pomažemt. preste, preden jih denemo peč. Vse, kar pri delu rabimo, mora biti toplo, zlasti pa moramo paziti, da je testo ves čas na toplem. Kvas mora biti popolnoma svež, moka pa pogreta. Najprej razpustimo v mlačnem In osladkanem mleku kvas. Nato stresemo v pogreto skledo polovico moke, naredimo na sredi jamico, v katero vlijemo kvas in ga z moko na rahlo zmešamo v redko testo, po vrhu pa potresemo dru- medtem ko se z ostalim trupom ne more niti ganiti, pa mora vendarle požreti velikanske množine sadistično izmišljenih kroglic tečne piče. Gos, zašita do vratu v vrečo, je pa že tako kričeča slika socialne bede, da o tem rajši niti ne govorim. Zadnja postaja gosjega trpljenja Je pač njeno posmrtno življenje v tržnici, preden pride v pekačo. Gosi ponujajo ondi v nakup gole z mrtvo visečimi vratovi, stisnjene drugo k drugi. Ondi leži ostanek božjega ptiča in čaka, da ga bodo spekli. In pes, ki je dal «pasjemu življenju» ime, hodi z gospodinjo mimo in si misli: «Aha, gospa bo kupila gos, pa bomo spet nekaj dobrega jedli.» kožico, ga potlačimo, na vrh pa denemo trd sneg iz beljakov, ki ga potresemo s sladkorjem. Kožico porinemo potem za 10 minut v pečico, da se sneg strdi. go polovico moke, skledo pokrijemo in postavimo na topel prostor. Ko je tesio vzhajalo približno 20 minut, mu primešamo vse druge pridatke in naj vzhaja še enkrat tako dolgo, da se na vrhu testa pokažejo mehurčki. Zdaj šele testo dobro pregnetemo, da se ne prijemlje ne rok, ne deske. Iz tega testa naredimo nato podolgovate svaljke (na sredi debelejše, na koncih pa tanjše), ki jih zvi-jemo v preste (glej sliko) in pokladamo na dobro namazano pekačo, kjer naj še enkrat vzhajajo. Nazadnje jili pomaže-mo z raztepenim rumenjakom in sptr-čemo v zmerni pečici. v Kumare olupimo, na obeli koncili od-režemo ter po dolgem prerežemo in iz-dolbemo. Nadevamo jih lahko z različnimi nadevi, tako na primer z mesom, z zelenjavo in mesom ali pa z majonezo. Na naših slikah so kumare nadevane z mesno solato iz raznih ostankov mesa in pečenke. Meso, ki pa ne sme biti prepusto, narežemo na kocke. Tej seka-liici pridenemo kisle smetane, kisa in pol majhne, na drobno sesekljane čebule. Potem meso dobro premešamo, nato pa osolimo in opopramo. Ko vpije meso vso tekočino, dodenemo še sesekljanega zelenega peteršilja. S tako pripravljeno solato nadevamo izdolbene kumare in dodenemo nazadnje še nekoliko majoneze. Majoneza: 5 trdo kuhanih rumenjakov vmešamo z enim surovim rumenia- muškatovega oreška ter nadevamo s to zmesjo kumare. Obe polovici kumar potem sestavimo, zvežemo v. nitjo in ju spečemo v namazani kožici v pečici. Pečene kumare zalijemo s kislo smetano in dodamo, če hočemo, še sesekljanih kaper, potem pa dušimo kumare do kraja. Preden jih seiviramo, porežemo niti. Nadevane kisle kumare. Ilazpolovlje-iio in izdolbeno kislo kumaro nadevam.« s sesekljanimi ostanki kuhanega ali pa pečenega mesa in v. majonezo. Ozaljša-mo jo pa s ploščicami trdo kuhanih jajc in paradižnikov. Ocvrt jezik Jezik osnažimo, operemo in skuhaim-z zelenjavnimi koreninami. Nato ga vzamemo iz vode in potegnemo z njega kožo, ga narežemo na režnje, ki jih pomočimo v jajcu in povaljamo v drobtinah, ter ocvremo na razbeljenem maslu, eia so lepo rumeni. Z nadevanimi paradižniki in s pikantno solato je jezik prav dobra večerja. kom in dvema žličkama gorčice, nato pa prilivamo po kapljicah 60 g dobrega namiznega olja ter vmes neprestano mešamo, dokler ne nastane gosta omaka. Nato zdrgnemo na koščku sladkor ja limo-nov olupek, pridenemo še žličko stol-čenega sladkorja, pol skodelice vode, pol skodelice kisa, pol skodelice juhe in pol skodelice belega vina in vse skupaj dobro vmešamo. To zmes oso-liimo in opopramo ter dobro premešamo. Majonezo nabrizgamo nato z briz-galnikoim, ki ima zvezdasto odprtino, v lepe oblike. Kumare okrasimo nazadnje še z majhnimi gobicami in s paradižniki, ki jih narežemo na ploščice. Kumare v smetani. Olupi jene, /po dolgem razpolovi jene in izdolbene kumare napolnimo s temle nadevom: V vodi namočene zemlje otisnemo in dušimo na opraženi čebuli in peteršilju. Nato pridenemo nekaj sesekljanih gob in vsi. skupaj dobro premešamo. Nazadnje dodenemo 2—3 jajca, soli in nastrganega T£ KNJJG£ ß OD O VAS£ SV£TOVALK£ potrebno, da se vsaka zanima za ženska vprašanja. Decembrski številki bo priložena knjiga «Kako si opremim stanovanje», ki jo je spisala ing. arch. Dušana Šantel Kanonijeva. To knjigo smo izdali na splošno željo naročnic. Saj je prav v pravilnem opremljanju stanovanja veliko zmede. Zato so tudi marsikateri zakonci po nepotrebnem zmetali veliko denarja za slabo in nesodobno pohištvo. V stanovanju preživimo dve tretjini življenja. Zato mora biti dom udoben, da mož in otroci radi ostajajo doma. Knjiga bo imela veliko slik, načrtov, proračunov in nasvetov. Pa še močjo do boljšega ali celo do vodilnega mesta. Tretja knjiga bo priložena novembrski številki. To bo drugi del zanimive knjige Angele Vodetove «Spol in usoda». Že prvi del, ki je izšel lansko leto, je vzbudil ne samo v ženskih, temveč tudi v moških vrstah veliko pozornost. Drugi del govori o prirod-nih, temeljnih, duševnih, socialnih, materialnih in upravnih osnovah zakona. Obravnava, kaj je važno in odločilno za srečen zakon, kakšen je vpliv ženskega javnega dela za zakonsko skupnost in družino. To knjigo bo morala imeti vsaka ženska, kajti nujno je eno poglavje bo obravnavala ta knjiga, in to je selitev. Koliko truda in skrbi da selitev vsaki gospodinji! Zato bo v tej knjigi popisan tudi praktični način selitve. Za božič pa dobe naročnice priljubljeni Gospodinjski koledar za leto 1939. s praktičnim gospodinjskim knjigovodstvom. Vse te knjige stanejo s poštnino vred samo 37 din. Naročnice, ki pomotoma v tej številki niso dobile prve knjige, naj to takoj sporoče, pa jim prvo in drugo knjigo priložimo deseti številki. Knjiga, ki smo Vam jo danes priložili, Vam bo dala obilico preizkušenih nasvetov. Ravnajte se po njih in marsikatera bridka ura Vam bo prihranjena. Prihodnji številki priložimo knjigo «Kako si poiščem službo». To bo knjiga za vse tiste, ki si morajo v potu svojega obraza kruh služiti. Staršem bo knjiga razodela, kako naj odraslim otrokom svetujejo, da pridejo na pravilen in lahek način do dela. Pa tudi tisti, ki so že v službah, dobe navodila, kako se dokopljejo z lastno * KAKO * OPREMIM STANOVANJE »IfcNA m ÜOM Ustanovitev posvetovalnice in doma za matere Banovinska sekcija Jugoslovanske unije za zaščito dece v Ljubljani je izdelala na podstavi ankete, v kateri so sodelovali gg. dr. Bogoljub Dragaš kot predstavnik Doma za zaščito mater in dece, dr. Alojzij Zalokar kot predstavnik bolnice za ženske bolezni in porodnišnice v Ljubljani, gospa dr. Amalija Šimenc kot zastopnica Higienskega zavoda v Ljubljani, ga. dr. A. Žitko kot zastopnica mestne občine ljubljanske, ga. prof. Olga Grahor-Škerlj kot zastopnica Jugoslovanske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino, in g. Franjo Starman kot zastopnik banovinskega odbora Rdečega križa, resolucijo za ustanovitev posvetovalnice za matere. V tej resoluciji ugotavlja, da za noseče žene, za porodnice in otročnice, kakor tudi za novorojenčke nimamo zadostne zdravstvene in socialne zaščite. Ta pomanjkljivost je posebno za Slovenijo nevarna zlasti zaradi tega, ker se od dne do dne slabšajo gospodarske razmere naših mater in družin. Ogromna večina nosečih žen se med nosečnostjo ne da preiskati niti od babice niti od zdravnika. Nad 50 odstotkov porodnic poraja brez strokovne babiške pomoči. Noseče žene, ki se čutijo ali zdravstveno v nevarnosti ali ki žive v slabih razmerah, prihajajo v mestne porodnišnice, ker v domačem kraju zanje ni dovolj preskrbljeno. Ljubljanska porodnišnica je imela leta 1920. 893 sprejemov in 824 novorojencev. Frekvenca bolnice se je v 17 letih dvignila za 244 odstotkov. V ljubljanski bolnici za ženske bolezni je rodilo v 17 letih 23.142 mater. Pogosto se tako zgodi, da morajo noseče žene po mestu prosjačiti, ker jih porodnišnice zaradi pomanjkanja prostora in zaradi nedostatnih sredstev ne morejo sprejeti, pogosto porajajo na vlakih, kolodvorih, cestah in v tramvajih in pogosto je porodna komplikacija že toliko škode naredila, da ni več pomoči ne za mater, ne za dete, čeprav bi se lahko poprej o pravem času odvrnila zdravstvena škoda in socialna stiska. To je temno in žalostno, obenem pa sramotno poglavje iz življenja sodobne družbe; Nezadostna skrb za noseče se pa ne kaže samo v teh smereh. Umrljivost mater pri porodu in po porodu, umrljivost dece pri porodu in po porodu sta sicer velika, ker se žene na ta način zdravstveno tako pokvarijo, da nosijo težke posledice vse življenje. Izmozgane in izčrpane ne morejo več izvrševati niti svojih individualnih dolžnosti, še manj pa svojih materinskih nalog. Da se stiski in bedi materinstva sistematično odpomore, smatra Jugoslovanska unija za zaščito dece za potrebno, da se dosedanjim organizacijam in zavodom, ki služijo za zaščito mater in dece, priključi nov člen v obliki posvetovalnice za matere. Ta posvetovalnica naj bi bila dopolnilo obstoječih institucij in naj bi se osnovala najprej v Ljubljani. Organizirala naj bi se tako, da bi zadostovala za lokalne potrebe mesta Ljubljane in bližnje okolice, obenem pa naj bi bila vzoren zavod, na katerem naj bi se sistematično proučevale vse možnosti socialne in zdravstvene zaščite matere in na katerem naj bi se socialno in zdravstveno odgajal kader babic, zdravnikov in zaščitnih sester, ki bi delo posvetovalnice prenesli na deželo z istim namenom, toda s podeželskim razmeram prikrojenimi oblikami organizacije. Ustanavljanje slič-nih posvetovalnic po deželi za zdaj ni mogoče, pač pa je mogoče, da babice in zdravniki po deželi opravljajo sličen posel, za kar bi se metode in tehnike naučili v mestni posvetovalnici. Posvetovalnici bi bilo treba priključiti poseben d o m za n o s e č e, ki iz zdravstvenih in socialnih razlogov ne morejo porajati brez nevarnosti doma. Posvetovalnice KREMA IDEAL če se puder dobro drži! {Pomladite kozo! Privoščite ji tudi po-noči pravilno nego. Elido Citron Cold Cream čisti in hrani .kozo ter jo ohran svežo in čisto Ce se pri pudranju napravijo okrog oči, nosa in ust majhne kepice, potem je to jasen dol narobe, se usuje name ploha dobrih opominov, graje in podobnega. Ko sem prinesla ob koncu šolskega leta izpričevalo z odličnim uspehom domov, je bila mama tiha in me ni z najmanjšo besedico pohvalila ali izpodbudila. Ko pn sem prinesla iz Glasbene Matice malo slabše izpričevalo domov, mi je celo uro pridigala, da se moram poboljšati, da bom staršem še kdaj hvaležna, če bom znala lepo igrati na klavir, in tako dalje. Pri moji prijateljici pa sem videla, kako je bila mati vesela, ko je prinesla odlično izpričevalo domov. Objela jo Je in se ji vsa srečna nasmehnila. Podarila ji je za spomin lep prstanček. Ne mislite, da mi je kaj do darila! Toda strašno rada bi videla, da bi me mami kdaj pohvalila in me tako izpodbudila k učenju. Petnajstletna. lika, pogleda, ali so vsi gumbi trdno prišiti. Če ne, se odtrga in žena se zave. da je prezrla majhno dolžnost. Ni žene na svetu, ki bi ji ne bilo strašno neprijetno, če bi jo kdo na to opozoril. Noben mož pa ni tak diplomat, da bi to prestregel in pogoltnil, kar hoče reči. Zdaj pa pomislite, da bo šival gumb pred znano gospo. Sveta nebesa! «Znane» gospe so različne. Nekatere so morda dobromiselne, odkritosrčne prijateljice, ki ne vidijo v tem, da si mož sam šiva gumb, nič hudega. Marsikatera «znana gospa» pa tako šivanje brž pograbi kot masten grižljaj za svoj oprav-Ijivi «gobček». Morebiti bo srečala gospo Klepetčevo in ji bo brž povedala, kakšen siromak je glavar rodbine, kjer je bila pravkar na obisku. «Pomislite, gospa Klepetčeva, ta revež si mora sam krpati perilo . . .» Ni čuda, da se potem žena jezi in zameri možu njegovo uslužnost. Vidite torej, da smejo možje marsikaj, toda žene jih morajo učiti previdnosti, kaj se pred kom sme in kaj ne. B. Broclol Sonce je bilo kakor rdeča krogla in je neusmiljeno pripekalo na zapuščeni otok. Oton Klun je splezal s pečine, s katere je cele ure gledal, da bi opazil kako ladjo. Toda zaman. «Nič», je rekel, ko je stopil k svoji ženi Pavli. «Prav danes sta dva tedna od najinega brodoloma», je dejala žalostno. «Zdi se, da bova na tem pozabljenem otoku preživela ostanek najinega življenja. V teh dveh tednih nisva zagledala niti ene ladje ...» «Lepa nada za bodočnost», je rekla Pavla. Čeprav ni bilo v njenem glasu niti trohice posmeha, jo je Oton nezaupljivo pogledal. Zadeva, zaradi katere sta šla na to nesrečno potovanje, se mora poravnati. Vseeno je, kdaj. Tu je bila prav tako ugodna priložnost, kakor bi bila kje drugje. «Ali se zavedaš, kakšno življenje naju čaka, ako ne zagleda nobena ladja najinega znamenja?» «Življenje na tem zapuščenem otočku bi še ne bilo tako neprijetno — huje je, da bova morala spet skupaj živeti», je rekla Pavla tiho. Po kratkem molku je nadaljevala nekoliko nervozno: «Način najinega skupnega življenja tukaj — morava seveda malo iz,p remeniti.» Oton jo je vprašujoče pogledal. «Kaj misliš s tem?» «Če sva sklenila, da se dava ločiti, ostaniva pri tem sklepu in se smatrajva za ločenca. Ti je vse jasno?» * * * Pavla je vzela pečeno ribo z ognja in jo podala Otonu. «Tu je tvoja večerja.» «Počakaj malo in sedi, Pavla!» Čakala je, kaj ji bo povedal. «Če mi hočeš kaj povedati, povej hitro! Moram iti na pečino, zdaj sem jaz na vrsti, da pazim na ladje.» «To je tisto, o čemer hočem govoriti. Saj nima pomena, da kar naprej oprezujeva na ladje.» «Ali ne upaš več, da se bova rešila?» «Ne preveč. Spominjam se, kaj je rekel mornar tik pred nezgodo. Bili smo v krajih, ki so najbolj zapuščeni. Najbrže sva preveč oddaljena od rednega ladijskega prometa.» Pavla ga je mirno poslušala. «Pa bom vzlic temu vso noč na straži», je dejala hladno. Oton je ostal pri ognju in zamišljeno zrl za odhajajočo Pavlo. * * * Pavla je splezala na skalo. Tam sta imela pripravljen kup drv, da bi ga zažgala, ko bi opazila kako ladjo na obzorju. Zamišljeno je sedela in zrla po prostranem morju. Zdajci je začula za seboj korake. Ozrla se je. Bil je Oton. «Kaj hočeš tukaj?» je ostro vprašala. «Samo eden naju mora biti na straži.» Mirno je korakal k sedeči Pavli. «Pavla, bodi pametna — vse govorjenje o ločitvi zakona — je neumnost — rad te imam in — in bom zmeraj imel samo...» Vstala je. Stala sta si tik drug pred drugim. In nenadno se jima je zdelo, da so bila vsa nesporazumljenja med njima — malenkostna. Objel jo je. «To je bil tako brezpomemben flirt s tistim dekletom», je skesano rekel. «Nobene druge ni — kakor ti. Ali nisi tega vedela?» «Nisem bila prepričana...» je zašepetala. «Zato — samo zato sem čakala.» «Čakala — o čem govoriš?» Obrnila mu je obraz proti morju. V daljavi je bilo videti luč majhne ladje. «To je ladja, ki pelje živila v kaznilniško kolonijo. Videla sem jo vsako noč — ob tejle uri...» Nasmehnil se je. Objela ga je in zašepetala: «Danes še ne dava znamenja — morda jutri — danes še nočem biti rešena!...» ELIDA MILA -ljubijo celo najbolj razvajene iene Bogata mehka pena blagodejno vpliva na nežno kožo. Radi svoje izbrane sestavine polep- ^ šujejo polt in negujejo kožo. ^ ^ Obilni vonj ostane v milu do zadnjega i ostanka in se še dolgo občuti na koži. «Tv Kfcf UDA MILO CVETIC J posebno blago in učinkovito čudovitega vonja kako naj /r ytttH Po nakitu spoznaš omikanega človeka Preprosta obleka zahteva tudi preprost nakit. Pa tudi posamezni kosi med seboj se morajo skladati. Predmete iz rdečega zlata ne moremo nositi s predmeti iz rumenega zlata; sinji kamni se ne skladajo z vijoličastimi ali pa z rumenimi. Mlada dekleta potrebujejo le malo nakita. Majhne deklice lahko nosijo srebrn prstan ali pa ovratno verižico. Po birmi nosi mlado dekle zlato urico, preprost zlat prstan s skromnim kamnom in zlato ovratno verižico s preprostim obeskom. Zadnja leta so se mladim dekletom posebno priljubili zlati križci, ki so prav lični. Zaponke, ogrlice in druge take reči naj bolj učinkujejo s skladnostjo z obleko kakor pa s svojo vrednostjo. Nakit s športnimi znaki (cepin, jahalna palica, podkev, smuči, drsalice, reket in podobno) nosimo lahko samo k športni obleki, a tudi tu ni neogibno potreben. Najlepši nakit mladega dekleta so vedre in smehljajoče se oči. Obupane matere Mamice se pritožujejo, češ da so otroci svojeglavni, uporni, zanikrni. Ne šiba, ne prigovarjanje nič ne pomaga. Kako jih poboljšati? Otroci morajo nagajati, sicer bi niti ne bili otroci. Ampak zaradi tega ne smejo matere že obupavati. Vzgoja otrok je zmeraj trd oreh. Čim porednejši je otrok, tem bolj potrpežljiva mora biti mati. Šiba, prigovarjanje, zlasti pa preveO besed in kričanja nič ne pomaga. Mati mora pokazati trdno voljo, ne sme oc-nehati, tako da otrok čuti, da je mati močnejša. Ampak naše mame so predobre in nevztrajne v vzgoji. Otrok nagaja, je trmast, se upira, mati kriči, vzame celo šibo, švigne, toda takoj jo to bolj boli kakor njenega ljubljenca. Deček ali deklica joka, da tikajo sosede na steno, in mati maši otroku usta, ker se boji, kaj bodo' rekli ljudje, in ga tolaži, ljubljenček pa, ki bi zaslužil trikrat več, je strašno užaljen. Pustite rajši šibo in kaznujte razumno, s trdno- voljo, ki se ji vda tudi Se tako trmast deček ali še tako svoje-glavna deklica. Tudi mlade dame naj bodo pri nošnji nakita previdne. Dekliških prstanov navadno ne nosijo več. K poročnemu prstanu nosijo enega ali dva prstana z majhnimi, vendar pravimi kamni ali pa z biseri. Prstane nosimo zmerom samo na prstaaicu! Prstani na mezincu napravijo roko široko. Pečatnih prstanov dame ne nosijo, ker so videti pretežki in preveč moški. Obeski in zaponke pri mladih damah ne smejo imeti prevelikih kamnov. Zaponke s fotografijami sorodnikov izdajajo slab okus. Nakit iz na pol žlahtnih kamnov, če je umetniško izdelan in so kamni vdelani v drage kovine, lahko nosimo k preprosti obleki. Uhanov mlade gospe in mlada dekleta skoraj ne nosijo več. Nova generacija prepušča ta okras rajši divjaškim plemenom. Starejše dame nosijo lahko bogat nakit. Toda tudi tu se moramo ogibati pre-tiranosti. Več ko dveh ali treh prstanov poleg poročnega ne smejo nositi; ti prstani pa se morajo drug drugemu dobro prilegati. Tudi pri ostalem nakitu se je treba omejiti. Uhane z velikimi briljanti ali biseri smejo nositi samo starejše dame. Toda velikost kamna ima tudi v tem primeru svoje meje. Majhni, čisti kamni in biseri so lepši od velikih, a manj dragocenih. Na potovaju nosimo malo nakita, pri športu pa le najpotrebnejšega. K žalni obleki ne nosimo razen črnega žalnega nakita brez leska nobenih dragocenosti. Kadar otrok nagaja in jezi, govorite z njim kar najmanj. «Zdaj boš napisal nalogo, potem pa pojdeš ven!» če bo naloga zanikrna, jo bo moral napisati, če bo treba, tudi trikrat, dokler ne bo dobra. Ne odnehajte in ne popustite, temveč samo ukazujte; drugače pa nič ne govorite! Ne bojte se joka, naj se otrok le cmeri! Če ne pojde enkrat ven, mu ne bo nič škodovalo. Če bo kljuboval, se ne menite zanj! Naj kriči, ga bo že minilo. Seveda to mater razburja, ampak pokazati tega ne sme. Otrok na to greši in bo liitro izvohal, kje je mati najbolj občutljiva. Zlasti ne kažite sočutja in ne bodite premehki! Otrok mora čutiti, da s svojim kljubovanjem prizadeva materi bolest, toda da jo mati zatajuje, ne govori o njej in kaže moč svoje volje. Malopridnosti, lenobe, pohajkovanja boste otroke odvadili. To da seveda dosti dela, biti pa morate spet zelo potrpežljivi, nič ne smete popuščati, temveč morate neprestano paziti. Nadzirajte In kontrolirajte otrokovo delo, izprašujte sošolce in vprašajte včasih tudi v šoli, izkratka, zanimajte se za delo v šoli, in otrok bo spoznal, da z vami ni šala. Ne vzgajajte z nepotrebnimi besedami ali s šibo. Saj lahko otroku odrečete marsikatero veselje. Odrecite mu knjigo, igračo in mu dajte samo to, kar res zasluži, in kmalu boste videli, koliko zmore v vzgoji vaša železna volja. Svojega otroka imate radi, toda nepotrebna mehkost škoduje, vaš ljubljenček jo bo kmalu izvohal in bo nanjo grešil. Kam z deklicami? To vprašanje je važno ob začetku šolskega leta, zakaj odgovornost staršev za bodočnost hčerk je danes težja, kakor je bila prej. Zakon danes ni varna preskrba hčerke. Izkušnja uči, da se rušijo celo prav ugodni zakoni. Tudi hčerka iz premožne rodbine utegne biti odkazana sama nase, ako postane vdova ali če se zruši zakon. Takim tragedijam je mogoče odoleti samo s primerno vzgojo. Pametni starši dajejo deklicam tako vzgojo, da bi se mogle v bodočnosti same preživljati, četudi jim morda ne bo treba izkoristiti te možnosti. Seveda ne smemo pri vzgoji za poklic puščati vnemar možnosti, da se dekle utegne poročiti. Mlada žena mora spočetka računati s skromnimi dohodki moževimi. Mladi domačiji koristi vsako znanje, vsaka spretnost, ki jo prinese mlada žena v zakon. Treba je torej vzgajati hčerko i za poklic i za rodbino. Dajte svoji hčerki strokovno izobrazbo. Odkrito svetujem: ako ni vaša hčerka zelo nadarjena, jo dajte rajši v meščansko šolo, ne v srednjo! Zlasti v višjo srednjo šolo pošiljajte samo zares bistre deklice, ki se zanimajo za študij. Srednja šola daje deklicam za poklic kaj malo dobre nade. Meščanska šola nudi dobro izobrazbo za praktično življenje. Je v ožji zvezi z življenjem ter je priprava za mnoge druge šole. Zelo primeren poklic je ženskam u č i-t e 1 j s t v o, vendar pa je treba v današnjih časih to premisliti, da ne ostane hčerka bogve kako dolgo brez službe. Priljubljene so trgovske šole (dveletne) in akademije. Vpisujejo pa naj se vanje samo hčerke, ki izkazujejo dober uspeh v računstvu in jezikih. Na dobro službo pa sme seveda upati le taka absolventka, ki se je res nekaj naučila. Ni dovolj le, da zna računati, znati mora tudi stenografijo in strojepis, in sicer popolnoma, tako da oboje lahko v praksi uporablja. Zelo važno je kajpada tudi znanje jezikov. Priporočljive so dalje obrtne in gospodinjske šole. Ako se dekle omoži, ji bodo strokovno znanje in pridobljene spretnosti v zanesljivo opor« pri gospodinjstvu. Malokateri deklici pa je bilo žal, ako se je po nekaj razredih srednje šole a!l po meščanski šoli izučila dobre obrti, zakaj obrt ima «zlato dno». Preprosta lepotna pravila Že stara stvar je, da imamo mnogi* sredstev za nego in ohrano lepote, ki so izvrstna in vsaki ženski dosegljiva. Toda ne uporabljamo jih — ker so preveč preprosta in poceni. Pomni vsaj nekaj preprostih pravil! Vsako jutro namoči košček vate ali platneno krpico v mlačen čaj in jo položi za nekaj minut na oči. (Ni treba, da bi bil ravno kamilični čaj, dober je tudi navadni.) Kadar hočeš iti zvečer z doma in imas utrudljiv dan za seboj, napravi iste ob-kladke z borovo ali rožno vodo. Namaži vsak večer trepalnice in obrvi z ricinovim oljem. Neprekosljivo sredstvo za rast in lep lesk, ako — delaš trajno tako! Umij si glavo vsaj vsake štiri tedne. Prej si natri kožo na glavi s toplim oliv- nim oljem. Toplo olje vnikne globoko, v kožo, poživi lasne koreninice in pospeši obtok krvi. Vsak dan si temeljito oščeti lase, ln sicer v nasprotni smeri. Vroča kopel zjutraj ni dobra! Rajši se hitro otri z mrzlo vodo. Kdor je zelo občutljiv, naj se umije najprej s toplo, potem z mrzlo vodo in oplakne nazadnje s prav mrzlo. Vroča kopel zjutraj slabi, ako n» utegnemo potem dovolj dolgo počivati. Zvečer pa je zelo zdrava. Taka kopet eno ali dve uri, preden gremo zvečer z doma, poživi in olepša. Jajce, citrono, malo olja ali nekaj kapelj mleka imamo vedno doma. Če si namažemo obraz z jajcem, se koža prijetno osveži in napne. Citrona pobeli kožo, olje pa jo poživi, zgladi in pomiri. Preden greš z doma, namoči krpo v mrzlo vodo, jo dobro ožmi in zdrgni z njo vse telo od nog navzgor do tilnika. Nato se obriši z rokavico iz žime. Leži pet minut popolnoma mirno v zatemnjeni sobi tako, da so noge viSe kakor glava. Na obrazu imej medtem vročo, dobro ožeto frotirko. Če se vozimo vso noč z vlakom in hočemo biti takoj ob prihodu sveži, sr otrimo vse telo s frotirko, namočeno v mrzli vodi in dobro ožeto. Potem s» otrimo s kolinsko vodo in se malo popu drajmo z lojevcem. To se da nareditt tudi na vlaku in zelo osveži. Napravimo tako zlasti tedaj, če nimamo priložnosti, da bi si privoščili kopel. Ako hočeš imeti prav bele zobe, si jih umij od časa do časa z razredčenim vodikovim hiperoksidom. Tudi sol je izvrstna. (Ne prepogosto, ker bi škodovalo zobnemu emajlu!) Vsak dan: gibanje na svežem zraku. Vsak teden: če le mogoče, 1 dietni dan. Vsak mesec: t cel dan počitka! Vsako leto: nekaj tednov na prostem brez dela. In pa: spanje — spanje in še enkrat spanje! Ni boljšega zdravila za ohranitev lepote. B. PARFUM FORVIL PARIS -v . . ••j: s . 1 Neštevilne poklone gospodinjstvo za Vaš izredni Ì2gled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASANA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom. Za diskreten ton: Superb, za živahnejše učinkovanje : Corail ali Carmin, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil. KHASANA Zaloga za zimo Nastrgana in posušena jabolka. Zrela zgodnja kiselkasta jabolka, ki ne počakajo zime, olupimo in zrežemo n* strgalniku tako kakor kislo repo. Potei'« jih denemo na papir ali pa na desko in posušimo počasi v bolj hladni pečici. Preden jih pozimi uporabimo, jih popa-rimo z mlekom, da se napno. Kako shranimo nastrgane buče. Veliko bučo obelimo, jo z žlico izdolbemu in nastrgamo tako kakor kislo repo. Narezano bučo potem osolimo, okisami» in potresemo s kumino. Čez eno uro buče močno otisnemo in napolnimo z Veramon-ovitek z 2 tabletama Ta zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se boste o naglem učlnkji pri glavobolu, zobobolu In bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke z 10 in 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama Otdes reg. port Ö. Ur. 25.409 <»l 4. X. I9S7 njimi primeren kozarec, tako da segajo za dva prsta pod rob, in nalijemo nanje prekuhane hladne in slane vode (na 1 liter vode 3 dkg soli). Kozarec zave-žemo potem z dvojnim pergamentnim papirjem in ga kuhamo eno uro v sopari. Čez tri dni kuhamo zaprti kozarec še enkrat pol ure v sopari. Ko jemljemo pozimi buče po malem iz kozarca, moramo zelo paziti na snago, da se nam buče v načetem kozarcu ne kvarijo. Buče, ki smo jih vzeli iz kozarca, pa vržemo takoj na prežganje in ravnamo dalje z njimi kakor poleti. Kako shranimo cele buče. Cele buče počakajo za zimo, če jih pobelimo /. apnom in spravimo na suh in hladen jjrostor. Kako shranimo kumarice v slani vodi. V trilitrski kozarec zložimo majhne, zdrave in dobro oprane kumarice, med nje pa denemo podolgovate rezine hrena in jih zalijemo z vodo, kateri smo pridejali 5 dkg soli, majhno žličko celega popra, kocko sladkorja, za gr-ih velik košček galuna in Vi dkg salicila. Kozarec zavežemo potem z dvojnim pergamentnim papirjem in ga postavljamo osem dni na sonce, ponoči in kadar ni sonca, pa na toplo ognjišče. Kako shranimo kumarice v kisu. Kumarice dobro operemo, zbrišemo ln zložimo v skledo. V kis, ki pa ne sme biti preveč razredčen, vržemo žlico soli, ga prevremo in z njim popa rimo kumarice. Kumarice pokrijemo potem z drugo skledo in počakamo, da se olilade. Nato jih zložimo v kozarec, prl-denemo koper, liste višnje in vinske trte, celega popra in hrena ter jih za-lijemo s kisom, v katerem smo kuhali kumarice. Kozarec zapremo z dvojnim pergamentnim papirjem in ga postavljamo najmanj 10 dni na sonce. Kis se v kozarcu nekoliko skali, kar pa nič ne škodi. Ko se tekočina izčisti, postavimo kozarec na suh, hladen in temen prostor. Za ta namen so najboljši zeleni kozarci, ker ne propuščajo preveč svetlobe. Mezga iz olupljenih češpelj. Češplje poparimo, olupimo in denemo kuhat. Ko se pol ure kuhajo, primešamo nu vsak kilogram češpelj 40 dkg sladkorja in nekaj nageljnovih žbic. Dalje ravnamo kakor z vsako drugo mezgo. Vložene paprike. I. način: Zdrave zelene paprike operemo, izrežemo pri peclju pokrovčke, jih izpraznimo in previ emo v slani vreli vodi Nato poberemo paprike iz kropa in še vroče naložimo v kozarce ter jih za-lijemo z vrelim kisom, ki smo ga prej razredčili s polovico vode. Če nameravamo te paprike porabiti za solato, jih lahko nekoliko potlačimo, preden polijemo nanje kis. Ko se vse skupaj ohladi, kozarce zavežemo in postavimo na hladen prostor. II. način: Glavo presnega zelja narežemo kakor za solato in zelje za nekaj časa kakorkoli obtežimo, da se zmehča. Potem operemo in iztrebimo primerno število paprik in jih napolnimo z zmehčanim zeljem. Napolnjene paprike postavimo na- to na gosto pokonci v slan krop. Ko vro paprike 3—5 minut, jih poberemo iz kropa in zložimo v kozarec, nakar jih zalijemo z vrelim kisom, ki smo ga prej razredčili s polovico vode. Ko se vse skupaj ohladi, kozarce zavežemo. Kakor pri vsakem shranjevanju sadja, sočivja in zelenjave, se mora paziti na to, da so kozarci popolnoma čisti. Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: i. Ruska juha ali boršč. 2. Nadevani petelinčki (žlikrofi). Solata iz stročjega fižola. Zvečer: Jabolčni riž. Torek. Opoldne: 1. Paradižnikova juha » opečenim kruhom. 2. Pečena sekanica z zeljem. Polenta. Sadje. Zvečer: Paradižnikove jajčne omlete. Solata. Sreda. Opoldne: i. Obarna juha (8). 2. Zeljnate krpice, češpljev kompot. Zvečer: Mešana jajca, češka solata. Četrtek. Opoldne: 1. Suha juha s praženim zdrobom. 2. Prekajeno meso. Dušeno sladko zelje. Pražen krompir. Zvečer: Sladka repa. Palačinke. Petek. Opoldne: 1. Mlečna gobova juha. 2. Češpljevi cmoki. Zvečer: Ocvrte sardelice. Solata s krompirjem. Sobota. Opoldne: 1. Goveja juha s pljučnim zvitkom (75). 2. Govedina. Korenje v omaki. 3. Cvetača na poljski način. Zvečer: 1. Telečja obara. Ajdovi žganci. Nedelja. Opoldne: i. Jabolčna juha (47). 2. Kumarična pečenka (174). Dušen riž. 3. Kostanjev puding. Zvečer: Obloženi kruhki. Čaj. Opomba: Številke v oklepaju pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham». Za debelo tiskana jedila prinašamo recepte. H tH ! IHAILCY öddi Še U&SČ&, da se tvrdka Ivan Jax in sin seli in da zato po skrajno znižanih cenah prodaja šivolne stroje, kolesa in vse nadomestne dele? J.A. clUl V&stß., da veljajo znižane cene le avgusta in septembra? Stß. hjCLÌltMn&Ql?- Prosim, ponovite! In zabeležite si, da ne pozabite! J VA N JAX J M SJN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA ŠTEV. 2 UGODNA PRILIKA! LILAS CREME ZA PODNEVI IN PONOČI je idealno sredstvo za nego kože in obraza. Po kratki uporabi da polti svežost in mehkobo. ČE SE HOČETE OBVAROVATI solnčnih peg, uporabite o pravem času LILAS CREMO in MILO. ČE HOČETE ODVRNITI škodljivi vpliv zraka in vetrn, rabite samo preizkušeno in znano LILAS DE CREME. — Prava samo iz lekarne MR. L. GAYER, ZAGREB, Ilica 79. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. ii-yjuH òfOfa M jefw nam tega seveda " , k ' Pri Kneip- je gotovo v vsafL *** POß,e^ti. Pri « da;e kav ^ ™ hladno . «Ino moč, prijeten r KneiPPove visoko re-f « Pomo aroma kavi Podoben okus '^neippova. Ruska juha ali boršč. Pol kilograma govejih reber kuhamo v \Vi litra slane vode približno 25 minut. Olupljeno peso (15 dkg) zrežemo na rezance in dušimo na presnem maslu (2 dkg), na katerem smo prej opražili sesekljano čebulo (2 dkg), ter jo poškropimo z žlico kisa. Zelnato glavo (15 dkg) zrežemo na rezance in popa-rimo. Nato zrežemo na rezine 10 dkg zelene, 5 dkg peteršilja, 5 dkg korenja in na večje kose tudi 10 dkg paradižnikov. Ko je meso na pol kuhano, pridenemo juhi dušeno peso, poparjeno zelje, paradižnike in vse narezane korenine ter jo kuhamo še tako dolgo, da je meso popolnoma mehko. Potem vzamemo meso iz juhe in zgostimo juho s prežganjem, ki ga naredimo iz 2 dkg presnega masla, 2 dkg moke in za noževo konico paprike. Ko juha prevre, jo po okusu okisa-mo in osladkamo (1 dkg sladkorja), da dobi sladkokisel okus. K juhi ponudimo kislo smetano (za to količino približno 20 žlic). Kuhano meso lahko sesekljamo in vržemo v juho ali ga pa porabimo za nadevane petelinčke. V tej juhi skuhamo lahko tudi na kocke zrezan krompir, paradižnike pa lahko pretlačimo skozi sito v juho, namesto da jih narežemo na kose. Pečena sekanica z zeljem. Srednjeveliko zelnato glavo raziežemo na štiri dele. Velike liste odtrgamo, srčiko pa razrežemo in dušimo na presnem maslu (2 dkg), na katerem smo opražili 2 dkg čebule. Potem zmeljemo na stroj % kg surove teletine, K kg svinine in 1/s kg kuhanega prekajenega mesa. Tej zmesi pridenemo v mleku namočeno in otisnjeno žemljo, sesekljano dušeno zelje, eno surovo jajce in eno na presnem maslu (2 dkg) pečeno mešano jajce, soli, popra in limonovega olupka. To zmes dobro premešamo in naredimo iz nje cmok ter ga denemo na razbeljeno mast (3 dkg) v pekačo, katere dno smo obložili z velikimi poparjenimi in kuhanimi zelnimi listi, in ga z listi tudi pokrijemo in lepo zapečemo. Ko seka-' nico pečemo, jo pokrijemo najprej z vlažnim papirjem, da se zelje ne za-smodi, in jo pogosto oblijemo z vodo in belim vinom (4 žlice belega vina). Pečeno sekanico narežemo na režnje, v omako pa vmešamo 2 dkg moke, jo pre-vremo in ponudimo k mesu. Paradižnikove jajčne omlete. 1/4 kg rdečih paradižnikov poparimo, olupimo, počez razpolovimo in spravimo iz njih pečke in vodo. Nato jih razrežemo na četrtine in jih vržemo v ko- žico na presno maslo, pridenemo soli, popra in sesekljanega peteršilja ter jih zdušimo. Nato potegnemo kožico na rob ognjišča, da ostane topla. V ponvi za omlete razbelimo nekoliko presnega masla, spečemo v njej jajčno omleto in denemo na sredo kupček paradižnikova mezge. Češpljev kompot. Pol kilograma presnih češpelj olupimo in skuhamo v 1/8 litra vode, kateri smo pridejali 6 dkg sladkorja, limonovega olupka in cimeta. Češka solata. 15 dkg telečje in 10 dkg puste svinjske pečenke ali pa kuhane govedine, 5 dkg kuhanega belega fižola, eno veliko jabolko in 4 manjše olupljene kisle kumare zrežemo na rezance, pridenemo 3 dkg sesekljane čebule, /4 dkg kaper, 5 zrn stolčenega belega popra in pol žličke gorčice ter vse skupaj dobro premešamo, nato pa stresemo v majonezo iz treh rumenjakov, nakar naj solata tri ure počiva. To solato predene-mo potem v stekleno skledo in jo okrasimo z zelenim peteršiljem, glavnato solato, redkvico in z limono. Suha juha s praženim zdrobom. Suho juho pripravimo po navadi takrat, kadar kuhamo prekajeno meso, ki ga lahko polijemo z različnimi priku-hami ali ga pa porabimo za cmoke, rezance ali kakšno drugo jed. Prekajeno meso pristavimo v krop, da ostane meso bolj okusno. Juha je potem sicer slabša in ji okus izboljšamo šele z ra/.-nimi dodatki. Ko je prekajeno meso kuhano, juho precedimo (1M 1), jo po okusu osolimo, pridenemo 8 dkg na rezance narezanih korenin zelenjave, prežganje (iz 2 dkg masti ali presnega masla in 2 dkg moke) in 4 dkg zdroba, opraženega na 2 dkg presnega masla. Vse to kuhamo tako dolgo, da je vsa zelenjava mehka. V jušniku razžvrkljamo z 1/81 mleka eno jajce, pridenemo sesekljanega peteršilja, na to pa prilivamo juho in pri tem neprestano mešamo. Mlečna gobova juha. V 3/s 1 mrzle kisle smetane dobro vmešamo eno jajce in 3 K dkg moke ter jo osolimo. Potem vlijemo vanjo l1/« 1 kropa, v katerem smo skuhali 15 dkg osna-ženih, na rezine narezanih jurčkov, lisičk, sivk ali drugih užitnih gob, in mu pridenemo za noževo konico kumint,-. Nato kuhamo juho še nekaj časa in Jo nazadnje okisamo s kisom ali pa z li-monovim sokom .(4 žlice). K njej ponudimo na kocke narezanega in na presnem maslu opraženega kruha. Cvetača na poljski način. Cvetačo skuhamo in nato opražimo na presnem maslu, toda previdno, da se ne zdrobi. Potem jo stresemo na okrogel krožnik in postavimo na toplo. V kožici Za Vaše USTNICE... ČB hi radi imeli, da bi bile lepe, sijajne in bleščeče, pa d» bi vend ir ne bile videti namazane, uporabljajte rdečilo guitARE'« - neizb leno in brez sledov - moderen izdelek, ki zares d.zi ves dan, ne da bi ga bilo treba kai popravljati, in ki ne pušča nobenih sledov. Poizkusite ga se danes m nikoli ne boste hoteli UDorabHati dragega. - Rdečilo „GUITARE" se izdeluje v osmih novih odtenkih - vsi so sijajni m prosojni - in v šestih novih tonih : „Naravna lepota 1938". Prodaja se v vseh strokovnih rgovinah po din 30 -, |0.-in pöilkusni kos, ki zadoslu e za mesec dni, po din 9.-. Ljudevit Schön, odd. V/l, Zagreb, Jelačičev trg it t- razbelimo polagoma precejšen kos presnega masla, zarumenimo na njem pest drobtin in zabelimo z njimi cvetačo, po vrhu pa potresemo' eno na drobno sesekljano v trdo. kuhano jajce in nekoliko sesekljanega peteršilja. Kostanjev pud'.ng. 35 dkg zdravega kostanja skuhamo. Ko ga pretlačimo, ga je še približno 20 dkg. Nato napravimo iz 5 beljakov trd sneg in mu primešamo 20 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, 5 dkg raztopljeni, čokolade in pretlačeni kostanj. To zmes stresemo potem v dobro namazano in z drobtinami potreseno posodo za puding in jo kuhamo v sopari približno eno uro. Ta puding ponudimo s stepeno sladko smetano. Zveza gospodinj v Ljubljani neumorno deluje za gospodinjsko vzgojo našega ženstva. Ob letošnjem jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra bo zveza zopet stopila na plan s skrbno urejeno razstavo «Naši gostje». Naša dežela je po svojih naravnih lepotah svetovnoznaiia. Zato je pri naj tujski promet važen gospodarski činitelj. Potrebno pa je, d,a nudimo tujcu, ki je pri nas v gosteh, isto in takšno udobnost, da se bo počutil med nami kakor doma, da bo povsod pripovedoval o našem gostoljubju in domačnosti, da bo k nam še prišel in privabil tudi druge. Glavni del te razstave bo pokazal naloge in delo žene v tujskem prometu. Drugi del razstave je namenjen družinskemu krogu in njegovim gostom. Tretji del razstave pa bo pokazal pravilno' ravnanje z namiznim orodjem, porcelanom in perilom. Poleg tega bo podala razstava gospodinjam še mnogo migljajev in praktičnih navodil, ki jih bodo mogle kar najbolje izkoristiti v svojih domovih. Higiena v gospodinjstvu Na ljubljanskem jesenskem velesejmu, ki se vrši od 1. do 12. t. m., bo razstavila priznana tvrclka Impregno svoje praktične predmete, kakor: IM-PREGNO-omela, krtače za parkete, različne metlice, desinfektorje za stranišča, politure, paste za parket, ek-strakte in praške zoper mrčes, kreme za čiščenje čevljev, voščilo za parkete in še druge praktične Impregno-iz-delke. Impregno-omela in krtače priporočajo ministrstvo za socialno politiko in državne higienske ustanove. Impregno-izdelki so bili odlikovani na raznih mednarodnih razstavah. Tako n. pr. v Londonu, Bologni, Mantovi, Solunu in Toulousu. Naše gospodinje bodo posebno zanimala higienska otnela iz bombaža, ki so impregnirana s kemično vsebino. Tako kemično impregnirana omela preprečujejo pri pometanju prašenje, ker ga kemijska sestavina vpije in popolnoma uniči ter izpremeni v droben pesek. Obenem uniči kemijska sestavina tudi vse bacile in bakterije, ki se v ogromnih množinah nahajajo v prahu. Impregno-omela prihranijo gospodinji tri četrtine dela. Ta omela se seveda uporabljajo tudi za brisanje prahu na pohištvu in se z Impregno-ome-lom politirano in lakirano pohištvo nikdar ne more poškodovati, ampak samo olepšati. Prav tako uporabijajo> av-tomobilisti Impregno-omela za razpra-šitev avtomobilov. Na letošnjem velesejmu bo v paviljonu «F» št. 123-125 tvrdka prevzemala taka kemijska omela v renoviranje. Gospodinje naj prineso v impregnacijo vsa svoja Impregno-omela in naj si pri tej priliki ogledajo vse te praktične vrline Impregno-izdelkov. Misli ob koncu poletja. Gotovo je, da se pričakovanja in upi, ki so bili — mimogrede rečeno — veliki, niso izpolnili. Naj bodo tega krive sončne pege ali že karkoli, od pomladi do konca poletja je bilo toliko vremenskih motenj, da vsi upravičeno tožimo. Vremenski preroki nam zato obetajo menda kot odškodnino lepšo jesen in OOOBR MINISTARSTVA S OC POL / NAR IORAVLJA O. 7j9.37-.ja Superlysofurm je zanesljivo sredstvo za desinfekcijo! Pri VaSi intimni toaleti Vam je Superly^oform najboljši prijatelj, ki Vam do preprečil vse polno neprijetnih pojavov. Vpija najhitreje in popt Inoma vsak neprijeten duh. Osvežuje in lepo disi. Zahtevajte originalni superlysoform v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. hudo zimo. V tem in onem primeru pride v poštev obleka in sploh oblačila, ki si jih boste zopet nabavili najboljše v manufakturni trgovini Novak . Za prehodni čas in jesen krasne nove vzorce v svežih modnih barvah, ki pozive in razvesele vsakogar. Za pozno jesen in zimo tople volnene tkanine za obleke, suknje itd. Seveda poleg krasnih svilenih in velour barhentov za domače halje Vas postrežejo v manufakturi Novak na Kongresnem trgu (pri nunski cerkvi) tudi s fino flanelico za perilo in drugimi tkaninami, ki jih vedno potrebujete za družino. Že zunanjost te tvrdke z desetimi modnimi izložbami Vas bo presenetila, še prijetnejše izne-nadenje pa bo skrbna postrežba in posebno ugodne nizke cene. V jesenskih in zimskih mesecih se priporoča poset tvrdke Novak že v dopoldanskih urah. Važno opozorilo za hišne posestnike, stanovanjske najemnike, zavode itd. Zdaj je čas, da se pobrigate za nov štedilnik, ki Vas bo na vse strani zadovoljil: majhni stroški — velika toplota. Priporočamo Vam kvalitativne štedilnike Triumph, proizvod osješke livarne, ki Vam nudi najboljše jamstvo. Ne pozabite torej: ŠTEDILNIK TRIUMPH. Zjutraj seveda, posebno pa zvečer: Chlorodont-zobna pasta Naročnina za list 8 krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105.—, za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev B.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna Številka Din B,—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska (Biiga Din 80.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Dmet br«tiranih rodbinskih knjig Dia 87.—. Vm»v» Dia (10,—. Kokoplai te ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecn Odgovorna urednica Rija PodkrajSknva v Ljubljani. Uredniätvo In uprava t Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tel. 21 H« Tisk DelniSke tiskarne d. d. ▼ Ljubljani. Predstavnik: Irat Ors-nik t Ljubljani. Lepe starke Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada Smetana mleka in olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pomešane sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajujp Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena Od nje izgleda koža sveža ln mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena u vsakem primeru, ali pa se Vam vrne denar. v Pokažite «Zeno in dom» svojim prijateljicam in znankam. Za dve novi naročnici dobite par krasnih, svilenih nogavic. 13-2/ž Ženska krilna kombineža iz dobrega šarmeza, bogato okrašena s čipkastim motivom in s cveti iz atiasnega šarmeza, zelena, modra, laksna ali rumena, v velikosti 1 do III Din 48'--. 13-l/ž Ženska krilna kombi neia iz svilenega šarmeza, okrašena z mrežo in vezenimi cveti, rožnata, laksna, ramen», modra, zelena, bela ali črna, v velikostih I do III Diu 30'—. I3/3Ž Ženska krilna kombineža iz dobrega šarmeza, okrašena s cveti, z roko vezenimi, rožnata, laksna, modra, rumena, zelena ali bela, velikost I do III Din 36'—. 13-4/ž Ženska krilna kombineža iz dobrega šarmeza, okrašena z mrežo in atlasnimi cveti, rožnata, laksna, modra, rumena ali zelena, velikost 1 do 111 Din 44--. 13-5/žŽenska hlačna kombineža iz svilene ga atiasnega šarmeza. okrašena s čipkami in vezenimi cveti, rožnata, laksna. rumena, zelena ali modra, velikosti i do IV Din 48--. 13-6/ž Ženska krilna kombineža iz zelo trpežnega šarmeza, bogato okrašena z vezenim plastronom na svili, rožnata, modra, rumena ali zelena, velikost I do III Din 45' - , 13-1 l/ž Ženska krilna kombineža iz šarmeza. okrašena z vezenimi cveti, rožnata, laks-t a, modra, rumena ali zelena, velikosti I do Ili Din 36' . hlačke, velikost I do III Din IS'—. 13-9/ž Spalna srajca, sarme z, okrašena z vložkom od čipk, rožnata, modra, rumena ali zelena Din 82'—, hlačke Din 24'—, krilna kombineža, šarmez, okrašena s čipkastimi vložki in cveti. Din 53--. 13-1 O/ž Ženska krilna kombineža iz finega luknjičas-tega šarmeza, okrašena z vezenimi cveti, rožnata, modra, zelena, ali ramena, velikost I do IV Din 36 —, hlačke, vel. III-IV Din 29'-. 13 8/ž Ženska krilna kombineža, svilen šarmez, rožnata, laksna, modra, rumena ali zelena Din 45' — . hlačke Din 19—, 13-7/ž Ženska krilna kombi' neža, svilen šarmez, rožnata, laksna. modra, rumena, zelena ali bela Din 36' -, z napakami Din 20'-. hlačke Din IS'-, z napakami Din 10'—. Ako blago ne ustreza ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš bogato ilustrirani katalog. Dobite ga brezplačno.