številka
ponedeljek dne 18. septembra 1911
žarja Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1‘50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za Ino-lemstvo K 30-— — Naslov: Upravnlštvo ,Zarje“ v Ljubljani. Selenburgova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in !	od 6.—7. zvečer. 	«
Štev. 87.
V Ljubljani, v
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nrednlSke rokopise, ki jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom; finostopna petltvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje** v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od V26.—V?7. zv.— Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka 6 vinarjev.
Na Dunaju je tekla kri*
Infanterija in kavalerija na ulici. — Veliki poulični boji. — Vojaštvo strelja. — 1 mrtev in 100 ranjenih.]
Preziranje ljudskega glasu, porojenega iz bede, svarečega in zahtevajočega pomoči, je •obrodilo krvav sad: Na Dunaju je prišlo včeraj do silnih pouličnih bojev. Policija je poklicala infanterijo in kavalerijo; pehota je streljala, konjeništvo je atakiralo in po dunajskem tlaku se je curkoma razlila ljudska kri. Kakor blisk se je raznesla po Dunaju grozna vest, ki je razburilo prebivalstvo do skrajnosti. In popoldne so se spopadi ponovili. Po ulicah so bile pravcate bitke in žrtve so padale kakor na vojni s sovražnikom t
Tako se vodi boj proti draginji od zgoraj! Kruha ni, mesa ni, ali kroglje so. Zares, stradali ne bodo tisti več, ki so jih včeraj z dunajskega asfalta odnesli v mrtvašnico. Ali re-petirke zato vendar še niso argument proti ltikoti in kdor nima druge tolažbe za obupano ljudstvo, ni dokazal nič druzega kakor svojo nesposobnost.
Kaj je moglo dati povod strašnemu klanju, ki presega vse, česar smo bili doslej tudi v Avstriji vajeni, kjer se puške itak prerade hitro sprožijo ? Pripravljeni smo že na vsa tista ofi-cielna in oficiozna pojasnila, ki se vedno sestavljajo po eni šabloni. Lahko bi ugenili, da se nam bo pripovedovalo o nasilnem nastopu množice, o žuganju, o nevarnosti za policijo. Morda bomo tudi slišali, da je ljudstvo metalo kamenje na policijo — dasi je vseokrog v tistih krajih sam asfalten in lesen tlak — ali vse to in kar se bo še pripovedovalo, ne more opravičiti groznega učinka, tem groznejšega, ker je nepričakovan, presenetljiv kakor strela iz jasnega neba.
Daleč smo od Dunaja, ali ondotno gibanje je d*bro znano vsakomur, kdor se sploh zanima za javno življenje v Avstriji. S psihologijo dunajskih množic se je v desetletjih seznanila vsa avstrijska javnost. Zato učinkuje vest o včerajšnjih krvavih grozotah kakor strašna, nepojmljiva uganka. Neštetokrat so bile delavske mase že na dunajskih ulicah, ali tako se je že svet privadil dejstvu, da so se tudi najmogočnejše demonstracije izvršile brez krvi in da bo ravno s svojim vzornim redom najbolj imponirale, da mora človek ob poročilih o včerajšnjem strašnem boju obstati osupel, kakor brez razuma. Zakaj jezik se boji izreči tisto misel, ki najsil-neje roji po možganih; boji se jo izreči, ker je prestrašna in ker bi uničila, če je resnična, vež vere, nego se človek upa izgubiti.
Že pred tednom je bil za včerajšnji dan na Dunaju napovedan shod proti draginji. Da bo udeležba velikanska, je bilo pričakovati. S tem, da je ljudstvo razburjeno, je bilo računati. Saj bi morali ljudje okameneti ali odreveneti, da ne bi bili razburjeni. Lakota je razburljiv element kakor nitroglicerin razstreljiv. To je neizpremenljivo. Zoper taka dejstva ni nobenega zakona. Z nobeno sugestijo se ne more preprečiti, da bi voda ne tekla navzdol in z nobeno sladko besedo se lačen želodec ne more prisiliti, da bi miroval.
Kavno v takih časih pa je treba podvojene previdnosti in obzirnosti. V takih slučajih imajo vlade in oblasti pokazati, če so na svojem me-Z1 i-^a <^°'caz 86 ne P°sreči, če lahko pravijo:
I ® ' 8.mo nemire; zasluženo priznanje jim gre ® ‘J’xCe khko pravijo: Z modrostjo smo o
JSS? HnU' Preprečili nevarnost. Tega pa včerajšnje dunajske bitke ne dokazujejo
Poročila o nenadni vojni v miru javljajo: Dunaj, 17 septembra. Za danes je socialno demokratična stranka na Dunaju sklicala protesten shod zoper draginjo v ljudsko zborovalnico na rotovžu. Po ysem mestu je bilo določenih 27 zbirališč, odkoder so imeli delavci v skupinah prikorakati do rotovža in sicer v notranjem mestu na treh krajih: Liebenberggasse, Werdertorgasse, Spiegelgasse; v Leopoldovem mestu na dveh krajih: Ilgplatz in Taborstrasse; v III. okraju na Landstrasser Hauptstrasse; v IV. okraju (Wieden) Favoritenstrasse; v V. okraju (Margareten) Kohlgasse; v
VI. okraju (Mariahilf) v ^Zveznem Domu“ K8nigseggasse; v VII. okraju (Neubau) Hermanngasse; v Jožefovem mestu Lerchengasse; vi X. okraju (Alsergrug) Nussdorferstrasse; v X. okraju (Pavoriten) v Delavskem domu Iv Simmeringu na Hauptstrasse; vMeidlingu v Delavskem domu ; v Hietzingu na Missindorfstraese; v Rudolfovem v Tossgasse; v F ti n f -h a u s u na Neubaugflrtlu; v Otakringu v Delavskem domu; v Hernalsu v Frau-engasse; v W a h r i n gu Karl Beckgasse; v D 6 b 1 i n g u Gatterburggasse; v Brigit-t e n a u i na Dresdenergasse; v Florida-d o r f u v novem Delavskem domu za sodruge iz Floridsdorfa, Strebersdorfa. Jeglersdorfa, Leopldave;v Kagranu pri Kornherrjevi gostilni; v Stadlavi za udeležence iz Stadlave, Hirschstettena in Asperna; in v Novem Kagranu. Sestanki so bili določeni tako, da bi udeleženci *iz vseh okrajev do pol 10. lahko prikorakali do rotovža. Ali zanimanje za shod je bilo tako velikansko, da so bile že zgodaj zjutraj množice na nogah. Po vsem mestu je bilo tako .živahno, da je tudi nepoučen človek moral na prvi pog|ed spoznati, da se godi nekaj nenavadnega. Mnogo ljudi je kar zjutraj hitelo na rotovž, da si zagotove prostor v zbororalnici. Na posameznih zbirališčih je bilo kakor v mraV-1J še ih.
Tudi v tistih okrajih, kjer so bili največji lokali določeni za zbirališče, niso zadostovali velikanskim množicam, ki so prihajale trumoma. Tako je bil n. pr. velikanski Arbei-terheim v Ottakringu z vsemi svojimi dvoranami, galerijami in stranskimi prostori premajhen, pa je bila že ob pol 9. vsa okolica črna ljudstva. V mnogih okrajih so se morala improvizirati še druga zbirališča, ker je bilo na določenih nemogoče dobiti prostora za množice.
Zjutraj pred shodom, je imel vsak okraj svojo posebno demonstracijo in vsaka je bila kar se tiče udeležbe, taka, da bi se v drugih časih še za vse mesto lahko imenovala veliko. Prave delavske armade z zastavami, štandar-tami, tendenčnimi napisi so se po devetih od vseh strani vile proti notranjemu mestu. Ogromna zborovalnica na rotovžu, takozvana „Volks-halle". kjer je prostora za deset tisoč ljudi, je bila hipoma napolnjena do zadnjega kotička. Ali to, kar je našlo v njej prostora, je bila le kaplja v morju množice, ki je neprenehoma naraččala s prihodom novih trum. Kratek čas je trajalo, pa je bil ves nepregledni prostor pred rotovžem in okrog rotovža preplavljen in daleč naokrog po Btranskih ulicah so stale cele kolone delavstva. Reditelji so imeli vse roke polne posla. Vzorno vedenje množice jim je olajševalo nalogo.
Tudi policija je zgodaj pričela s svojimi pripravami. Na noge je spravila toliko moštva, da so morale vse rezerve opravljati službo. Po asfaltu so zgodaj zjutraj sipali pesek, to navado ima dunajska policija zaradi svojih konj, da bi ne padali po gladkih tleh . . . Bilo je tudi slišati, da je vojaštvo konsignirano. Ljudje so zmajevali z glavami. Policija je seveda morala vedeti, da se pripravlja demonstracija, ker je bila javno napovedana in je delavstvo hotelo manifestirati tam, kjer ga morajo videti, na Bingstrassi. Ali na tem kraju je bilo že toliko demonstracij v burnih časih, n. pr. ob šestdesetletnici Luegerjevi, ko je šlo delavstvo protestirat proti izrazu „lump“, ali pa ko je prirejalo svoje izprehode po Ringu zaradi volilne pravice, ali pa neštetokrat na dan prvega majnika, da so se vsem te priprave zdele vsaj nepotrebne.
Nadaljna poročila
glej
„Zadnje vesti
Državni zbor se skliče.
Seja klubskih načelnikov, ki je v petek imela svoje posvetovanje v državnem zboru, se je končala 8 tem rezultatom, da bo parlament sklican dne 5. oktobra. Še telegrama ne bi bilo treba, pa bi bili vedeli, da bo proti sestanku državnega zbora zopet intrigirala tista zločinska banda, ki oblači plašč krščanske ljubezni in slepari po vsem svetu z najpodlejšo zlorabo Kristovega in božjega imena. Da hoče klerikalna sodrga preprečiti vsak korak zoper draginjo, ker se ji srce dandanes vpričo stradanja delavskih množic, vpričo vnebovpijoče bede žena in otrok prav tako nič ne zgane, kakor se ji pred par stoletij ni zgenilo vpričo nedolžnih žrtev svoje peklenske hudobije na plamtečih grmadah, je tako stara in tako notorična stvar, da še treba ne bi bilo posebnega potrdila.
Ali vendar se je moral na konferenci zglasiti katoliški pop in ta pop je seveda moral biti član tiste neslovenske in protiljudske bande, ki se je sleparsko krstila z imenom slovenske in ljudske stranke. Dični dr. Korošec, ki trobi „krščanstvo“ po Štajerskem in nekdaj hotel postati po vzorcu drja. Kreka »socialen" pop, je hotel ovirati sklicanje državnega zbora, gotovo ne kar po svoji plitvi modrosti, ampak na ukaz „krščaoskih“ generalov svoje nekrščanske tolpe.
Toda glasnik pobožne garde oderuhov se je vrezal. Klerikalci so doživeli prav občutno blamažo, ki je že močno podobna hudemu porazu. Kompanija, ki si domišlja, da je vzela vso politično modrost v zakup, ni le hudobna, temveč je tudi duševno nesposobna in nezrela! Zatelebani v svoje skozinskoz egoistične, povsem materialistične cilje, ki niso imeli nikdar nič opraviti z duševnostjo, kaj Še z resničnim verstvom, so klerikalci slepi za vsa zgodovinska znamenja. Ko je junaški Korošec v petek na seji vstal, se mu ni niti sanjalo, da je od zadnjega zasedanja minil že poldrug me-ec in da se je v teh šestih tednih zgodilo več nego včasi v celih letih.
Tudi temu se ni preveč čuditi. Kakor vsi malenkostni duhovi, tako sodijo tudi klerikalci vse po sebi. In ker je v njihovi stranki vse sama demagogija, ker imajo sami vedno le čredo pred seboj, ki ne sme imeti ne svoje misli, ne svoje volje, temveč mora le slepo capljati za svojimi komandanti, mislijo da je vse na svetu tako. In če že opazijo kakšno ljudsko gibanje, si ga ne znajo razlagati drugače, kakor da je umetno napravljeno in da stoje odzad kakšni hujskači. Tako slabo poznajo z vso svojo neumno ošabnostjo človeka, da tudi sedanjega velikega ljudskega gibanja ne raz-umejo, ker ne razumejo nobene revolucije ka kor ne razumejo zgodovine sploh, kakor’ niti krščanstva ne razumejo. Klerikalno gospodstvo m le brezvestna despocija, ampak tudi zabita despocija.
Nezaslišana draginja goni ljudske množice v bedo m obup. Stradajoče ljudstvo vstaja na vseh koncih m ^krajih, zahteva, roti, žuga, ekscedira; klerikalni reveži na duhu pa mislijo da je to vse le teater, da je le par režiserjev moglo spraviti milione na noge.
Človek bi se najrajši zasmejal in vse ogorčenje bi se lahko umeknilo pomilovanju teh ubožcev, ki hočejo vladati svet, pa nimajo niti toliko spoznanja, da bi mogli razlikovati pravo ljudsko gibanje od plitvih burk, ki jih uprizarjajo sami. Ali neumnost ni le pomilovanja vredna, temveč je tudi nevarna in boj proti njej je ra tako potreben kakor proti hudobnosti, ki ge najrajša druži z intelektualno ne-
Nevgrjetno pomanjkanje intelekta je klerikalcem ohranilo misel, da tudi danes ni treba agrarnim oderuhom nič druzega kakor zatuliti po starj navadi, pa se bo valjal ves državni zbor na trebuhu pred njimi. Ali v šestih tednih izza one usodepolne seje, na kateri so se dali meščanski poslanci po Gautschu in njegovi filozofiji o ogrskih pogodbah tako zasukati, da so še hitreje zatajili svoj sklep kakor nekdaj Peter Kristusa, se je zgodilo več nego gre klerikalcem v glavo. Tisti,^ki so mislili, da je pogajanje z ogrskimi bečari samo akt uljudno-sti, so spoznali, da je bil sklep o neresničnih ogrskih „pravicah" katastrofalen za avstrijske pravice. Doživeli smo hvalo onemu nepremišljenemu sklepu pekoče ponižanje od madjarskih
špekulantov. Doživeli smo pred vsem svetom bolestno blamažo, da se je za Avstrijo določeno meso izpred oči lačnega prebivalstva iz naše luke odvažalo v tujino. Doživeli smo novo povišanje cen, napoved še nove draginje. In v tem času je sila razburila množico kakor še nikdar ne, v tem času so prišle demonstracije na dnevni red, v tem času je nevarnost priki-pela do vrhunca.
Tudi v krogih meščanskih poslancev je zmagalo spoznanje, da je Šale konec in da je bil sklep zadnje državnozborske seje napačen. Gibanje delavskih množic, ki presega vse više in više v kroge srednjih stanov, je zapustilo globoke sledove tudi v meščanskih strankah in položaj na konferenci klubskih načelnikov je bil popolnoma drugačen kakor v zbornici dne 29. julija. Agrarna vsegamogočnost je pri kraju, povsod zmaguje prepričanje, da je treba dejanj in da se ne smejo več odlašati,
Naši klerikalci ne razumejo tega in Korošec je v njih imenu zahteval, naj se odloži državni zbor. Ker preže klerikalci na uspeh za oko kakor jastreb na plen, je jasno, da so bili prepričani, da dobe večino za svoj predlog. Potem bi se bili zopet bahali s svojo iniciativo in peli po deželi, da vodijo ves državni zbor. Blamaža je bila neizogibna. Proti njihovi volji se skliče državni zbor. In razpoloženje na na-čelniški konferenci je kazalo, da se bo parlament moral baviti z draginjskim vprašanjem, kakor so zahtevali socialni demokratje ter da so agrarci odigrali svojo vlogo. Hudobnost klerikalcev, ki so hoteli preprečiti to, pa ostane stradajočemu ljudstvu v spominu in nemara ni daleč dan, ko bo od svetohlinskih pokroviteljev izkoriščanja in ropa zahtevalo račun.
Ali tudi baron Gautsch je menda v petek spoznal svojo veliko zmoto. Zdi se, da se bliža tudi doba njegove slave kraju. Kot vesten poslanec je sodrug Pernerstorfer, ta stari parlamentarec, ki ne izreče besede, ne da bi pre-vdaril njen pomen in premeril njene posledice, opozoril na položaj in na razpoloženje množic. Povdarjal je, kako resna je nevarnost in kako lahko nastanejo tudi pri nas draginjske revolte. Baron Gautsch bi se bil sam lahko prepričal, kako opravičeno je bilo Pernerstorferjevo svarilo. Na Dunaju, kjer prebiva ministrski predsednik, so že bili značilni izgredi na trgu, zaradi draginje stanovanj pa so se odigravali v posameznih okrajih dogodki, ki so bili že vež kakor navadni izgredi. Taka znamenja vpošte-vati je dolžnost vsakega političarja. Ali baron Gautsch ni znal na resno svarilo odgovoriti nič druzega, kakor da bo vlada nastopila proti re-voltam z vsemi sredstvi.
Od socialnih demokratov je dobil gospod baron odgovor, kakršen se spodobi in Gautsch je retiriral, češ da niso bile njegove besede namenjene nobeni stranki. Ali za to ne gre, če je hotel ministrski predsednike žugati kateri stranki ali pa nobeni; pač pa gre za to, da se s krogljami ne more nasititi lačno ljudstvo. In vlada v pravni državi ima skrbeti za razmere, ki ne bodo množic gonile do revolt. Nesposobnost vlade se pokazuje, če nastanejo vzroki za revolte. In če jih potem policija in vojaštvo zatare s puškami in bajoneti, ne dokazujejo mrliči in ranjeni vladne sposobnosti. Nekdaj je bilo Gautschu na tem ležeče, da si ohrani glas treznega državnika. Ta glas je sedaj v nevarnosti in če si ga hoče ohraniti, mora priti z živežem, ne pa z manliherkami.
Obrtno nadzorstvo v letu 1910.
II.
Iz poročil obrtnih nadzornikov je razvidno, da je bilo v 31.760 (I. 1909: 25.672) industrijskih obratih zaposl. 1,118.550 (1,019.113) pomožnih delavcev. Po spolu in starosti se dele:
739.464 odraslih delavcev, t. j. 66*l°/o. x 308.168 odraslih delavk, t. j 276%>
43.983 mladostnih delavcev, t. j. 3 9°/o. 26.935 mladostnih delavk, t. j. 3 4°/o.
Razvrstitev delavstva po spolu in starosti se od prejšnjega leta ni mnogo izpremenila.
Od mladostnih delavcev in delavk jih 818 ali 0 07°/0 še ni doseglo 14. leta, in sicer 462 moških in 356 ženskih.
Tekom leta so obrtni nadzorniki zasačili 1.293 (1.040) oseb, ki so bilepro-tizakonito zaposlene, t. j. 0’12°/o
(0-10°/o). Od teh jih odpade na moške 728, t. j 56'3% (69'6°/o) in na ženske 43'7°/o (80‘4%). Dočim so bile razmere t 1. 1909 za ženske kolikor toliko ugodne, so se v zadnjem letu močno poslabšale, ne gled9 na to je protizakonito zaposlovanje v minulem letu sploh zelo naraslo.
Od navedenih 1.293 oseb jih 654, t. j. 50‘6% (53-4°/o) še ni doseglo 14. leta, 59 t. j. 4 60°/o (Sl0/o) jih ni doseglo niti 12. leta. Otroško delo je torej v minulem letu na*celi črti nazadovalo.
Od teh 654 otrok je bila večina (416), med njimi 122 deklic zaposlenih v fabriških zavodih, v mali obrti pa 238, med njimi 109 deklic.
Nefabriških obrti, ki so protizakonito zaposlovali otroke, mladostne delavce in ženske, se vrste v sledečem redu:
Industrija z živili...............  .	129
Industrija z oblačili  .................104
Kamnarska in steklarska industrija .	48
V fabriških zavodih so zaposlovale naslednje industrije največje število zakonito •varovanih delavcev:
Kamnarska, steklarska itd. industrija 277
Predilna industrija.....................225
Papirna industrija......................108
Seveda so vsi ti podatki o protizakonitem delu zakonito varovanih oseb zelo nepopolni. Zakaj le 67% vseh industrijskih obratov je bilo pod nadzorstvom obrtnih nadzornikov; le neznatno število podjetij je bilo kontroliranih več kakor enkrat; noben obrat ni bil nadzoro-rovan več kakor trikrat. Da je tako nemogoče odkriti vse prestopke podjetnikov, ki zakrivajo tatvino cenenega ženskega in otroškega dela na tisoč načinov, je očividno. Žal da prav pogosto jemljejo delavci sami svoje otroke na pomoč in jih izpostavljajo težkim nevarnostim. Kajpada je tu vsako moralno ogorčevanje odveč: bridko pomankanje, ki obiskuje otožne domove proletarcev, je vzrok teh zločinov. Protizakonito zaposlovanje otrok po starših je pravzaprav najhujša obtožba kapitalističnega gospodarstva.
Ne redko se uporabljajo mladostni delavci in ženske za nevarna in zdravju škodljiva dela. Iz Tridenta poročajo slučaj, da je bila mladostnemu delavcu izročena elektrarna.
Odrasle ženske so pogosto zaposlene pri nočnem delu. To zlorabo človeškega dela srečavamo zlasti po tiskarnah, priča-s o p i s j u. če tiskarna nima rotacijskega stroja, izvršuje tiskovna dela z navadnimi stroji in uporablja za vlaganje navadno ženske. Druga nočna dela pri časopisju, zgibanje in odpravljanje listov smatrajo podjetniki za administracijska opravila, ki so po čl. V. razglasilnega patenta izvzeti iz zakonitega varstva.
NOVICE.
* Drohobiški dogodki in vlada. Kakor znano, je vojaštvo pri drohobiških krvavih volitvah ustrelilo tudi francoskega učitelja Fran-£ois Berthelota. Francosko poslaništvo na Dunaju je potem pri avstrijski vladi interveniralo za nesrečno učiteljevo rodbino. Kakor poroča pariški »Temps", je sedaj avstrijska vlada pripravljena izplačati Berthslovi družini odškodnino 10 500 frankov; na avstrijske stroške prepeljejo Berthelotove ostanke na Francosko. Za družino je sreča v nesreči, da je bil Ber-thelot — francoski državljan. Družine ustreljenih Avstrijcev pa bodo najbrže zaman čakale na — vladno odškodnino.
* Orožnik nstrelil tovariša. Orožniški stražmojster Illes v Satoralja-Ujhely na Ogrskem je bil že dalj časa zaradi svoje žene lju bosumen na tovariša Sobotlaja. Da bi se natanko prepričal o svoji domnevi, je v četrek povabil tovariša na kosilo. Med kosilom se je llles odstranil iz sobe ter na skrivnem opazoval ženo in tovariša. Šobotlaj je poljubil ženo. Illesa pa je obšla taka razkačenost, da je s sabljo v roki skočil v sobo nad tovariša. Ta pa je prijel za revolver ter ustrelil na Illesa, ki se je takoj mrtev zgrudil na tla.
* Zakonska drama v vlaka. Ogrski kmet Aleksander Kovacz iz Hajduszoboszla se je v vlaku vozil s svojo ženo Sofijo v Ptispb-kladany. Kovacz je bil že dalj Časa zaradi vsake neznatnosti ljubosumen na svojo ženo V vlaku se je žena nasmejala nasproti sedečemu potniku. Mož pa jo je takoj ostro pokaral; a ko se mu je začela vsled tega sme jati, jo je udaril po obrazu. Nato jo je zagrabil, porinil "na hodnik, odprl vagonska vrata ter jo vrgel z vlaka. Nesrečnica je prišla pod kolesa in so našli njeno telo docela razmesarjeno. Na bližnji postaji so izročili nečloveškega moža sodišču.
* Roparji pri belem dneva. V Velikem Varaždinu so pri belem dnevu udrli štirje na šeraljeni roparji v pisarno lesnega trgovca Grtlnsteina ter ga prisilili, da jim je izročil svojo gotovino 10,000 kron. Uradniki se niso smeli ganiti z mesta, ker so jim predržneži grozili z namerjenimi revolverji, Nato so roparji pobegnili, a so jim že na sledu.
* Cigani napadli kinematograf. V Vranji ob srbsko-bolgarBki meji je v četrtek med večerno predstavo napadlo 40 ciganov
potujoči kinematograf nekega avstrijskega podjetnika. Cigani so naj preje prerezali električne žice in nato v temi oropali preplašeno občinstvo. Dve osebi, ki sta se jim ustavljali, so umorili. Ugrabili pa so tudi med splošno zmedenostjo sadem otrok. Orožniki so jih takoj začeli zasledovati. Pri spopadu sta bila dva cigana umorjena, drugi pa so zbežali preko meje v Bolgarijo in pustili ugrabljene otroko na licu mesta. Lastnika kinematoprafa je pri nenadnem napadu zadel mrtvoud in je takoj umrl.
* 10.000 mark poneveril. Bančni sluga tvrdke Beer, Southeimer & dr. v Frankfurtu ob Meni je v petek dvignil za svojo banko pri državni banki 10.000 mark ter izginil. Čudno je, da je isti sluga prejšnji dan dvignil pri državni banki 70.000 kron ter jih pošteno oddal.
* Izvoz srbske živine v Italijo napreduje boljinbolj zlasti od časa carinske vojne med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Pred carinsko vojno so srbski trgovci izvažali živino skoro edino na Dunaj in v Budimpešto. Ko pa jim je bivši zunanji minister Goluchovvski zaprl mejo, so si poiskali Srbi drugih trgov in so začeli izvažati živino preko Soluna v Italijo. Leta 1906 so prodali Italiji 1643 glav; uvoz pa je čimbolj rasel in je lansko leto dosegel 34.038 glav.
Ljubljana in Kranjsko.
— Do izleta tržaških sodrugov imamo le še teden dni in ta čas se mora zdaj porabiti, da se pripravi vse, kar je potrebno. Ljubljansko delavstvo, ki je že dvakrat pričakovalo tržaške sodruge z nepritajenim veseljem, jih hoče v nedeljo sprejeti tako, da bo za Ljubljančane in Tržačane praznik v pravem pomenu besede. Da izvrše vse priprave, je treba dela, ali ljubljanski delavci so tega vajeni in bodo tudi topot opravili, kar mora biti, ne da bi pri tem zanemarili svoje ostale naloge. Mogoče, da se bodo vsled izpremenjenega letnega časa morale izpremeniti nekatere posameznosti sprevoda. Kar bo v tem oziru potrebno, bomo pravočasno objavili. Odbori in odseki, ki so za to poklicani, delajo pridno, pa je že danes gotovo, da se bo od sprejema do odhoda izvršilo vse v redu. Seveda je splošna želja, da bi se izvršilo še bolj kakor v redu in zato je treba med sodrugi tudi pridne agitacije. Cesar ne more opraviti noben odbor, to morejo izvršiti sodrugi v svojem krogu, če potrebuje kdo kakšnega pojasnila, ga dobi pri osrednjem odboru »Vzajemnosti", ki je prevzel pri tej prireditvi glavno skrb. In če ima kdo kakšno dobro misel, o kateri meni, da še ni porabljena, naj jo naznani omenjenemu odboru. Zakaj tukaj velja pregovor, da več oči več vidi in več glav več ve. In če bo tudi več rok delalo, bo opravljeno vse delo, o katerem žele vsi ljubljanski in okoličanski sodrugi, da se izvrši.
— Pevski zbor »Vzajemnosti" ima, kakor smo že javili, ta teden vsak večer vajo in je treba, da prihajajo redno vsi člani. Zakaj do nedelje je treba, da se vse spopolni za dostojen nastop pri sprejemu tržaških gostov in na popoldanski ljudski veselici. Zbor pričakuje torej točnost od vseh svojih članov.
— Prvotni imeniki porotnikov za bodoče leto so še do vštete prihodnje srede javno razgrnjeni v mestnem razglaševalnem uradu. Vseh porotnikov je 548.
— Člane Konzumnega društva za Ljubljano in okolico opozarja vodstvo, naj izmenjujejo male znamke za velike dividendne listke. Za vsakih 20 K malih znamk dobe v prodajalni, kjer kupujejo velike dividendne listke. Konec poslovnega leta bo 15. oktobra 1911. Da se tedaj omogoči lažje poslovanje, se prosi za redno menjavanje malih znamk.
—	Vse informacije o tem dobe se tudi v pi sami o uradnih urah.
Elektrokinematograf „Ideal“. Danes zadnji dan .Model", krasen gledališki roman, umetniški film prve vrste, ni za šolsko mla dino in se kaže samo pri večerni predstavi. Nihče naj ne zamudi te prilike.
Skozi okno vržen je dostikrat denar, ki se potrosi za posteljno perje in za izgotovljene postelje, če se kupuje iz nepravega vira. Pri nakupovanju posteljnega perja je treba po sebne previdnosti ter so zanesljive le prve tvrdke v stroki, n. pr. tvrdka S. Benisch v De šenici št. 758, češko, ki vsakemu vstreže. Opo zarjamo na inserat.
— Moste. Kdaj bodo občinske volitve pri nas, se ne ve. Obč. seje so že kar zanimive N. pr. v soboto, 9. septembra je bila seja, na kateri je 7 odbornikov odložilo to čast — pri prejšnji seji je pa župan Oražen kar vstal in može same pustil. Kakor kaže bo najbrže obč. odbor razpuščen in postavljen kak klerikalec za gerenta. Po našem mnenju bi bilo najboljše, da bi se razpisalo obč. volitve in volil nov odbor.
— Z Jesenic. Kdaj bodo volitve v naši občini, tega ne vemo? Upamo pa, da bo sl. c. kr. okrajno glavarstvo uredilo na vse pritožbe, da bodo menda v redu in da bodo volitve kmalu — .Zarja" na Jesenicah in na Savi splošno ugaja. Vsak dan se oglašajo novi
naročniki. Delavci komaj čakamo, da dobimo novo številko. Bes velike vrednosti je dnevnik za delavskega Človeka. Poučuje dan za dnem o vsem potrebnem.
Spodnja Šiška.
—	Socialno demokratični kandidat je za občinski odbor. Volilni odbor je sestavil naslednjo kandidatno listo, ki jo jesobotni ljudski shod soglasno odobril:
Za 111. razred:
Draksler Ivan, posestnik.
Jaklič Milan, urednik.
Komac Anton, sprevodnik v p.
Košak Franc, posestnik.
Lukan Adolf, posestnik.
Nežič Avgust, posestnik.
Pirkovič Ivan, posestnik.
Svetlin Ivan, sprevodnik v p.
Svetlin Leopold, posestnik.
Udovč Josip, uslužbenec drž. žel.
N amestniki:
Franzot Anton, stavec.
Kopitar Franc, uslužbenec drž. žel.
Linhart Josip, stavec.
Lukežič Franc, nadsprev. drž. žel.
Miškot Anton, posestnik.
Za U. razred:
Zagradnik Ivan, ključavničar.
Botai Šimen, posestnik.
Meršol Josip, posestnik.
Bratok Ivan, posestnik.
Furlan Henrik, posestnik.
Stopper Anton, posestnik.
Bizjak Anton, posestnik.
Rudolf Viljem, poduradnik drž. žel.
Brodar Josip, ključavniear.
Tarman Mihael, posestnik.
Namestniki:
Šlosar Ladislav, mizar.
Košir Franc, nadsprevodnik drž. žel. Železnik Franc, ključavničar drž. žel.
Sterle Franc, črevljar.
Jezeršek Franc, stavec.
Za I. razred:
Klemenčič Ivan, posestnik.
Urbanc Josip, poduradnik drž. žel.
Kumar Franc, posestnik.
Ježovnik Ivan, strojevodja j. žel.
Kosec Franc, črevljar.
Kovač Jakob, sprevodnik drž. žel.
Muhar Josip, strojevodja drž. žel.
Pelc Vekoslav, stavec.
Kanoni Karol, strojevodja drž. žel.
Arhar Franc, sprevodnik drž. žel.
Namestniki:
Dolžnik Anton, sprevodnik drž. žel.
Zalta Vekoslav, strojevodja drž. žel. Klemenc Ivan, kurjač drž. žel.
Merjasec Ivan, kurjač drž. žel.
Grosek Josip, sprevodnik drž. žel. Sodrugi! VolilciI V boj za socialistično listo, ki nam daje najboljše in najzanesljivejše poroštvo, da se bo delala v delavski občini delavska politika. Zmaga delavskih kandidatov mora biti sijajna in popolna. To zahteva naš razredni ponos!
—	Volilni shod socialno-demokra-tične stranke. Sobotni shod pod predsedstvom sodr. U d o v č a je bil nad vso mero sijajno obiskan; nad 300 zavednih volilcev in volilk se je zbralo, da se pogovori o občinskih volitvah in da si postavi svoje delavske kandidate. Sodr. Ant. K r i s t a n je v poldrugo uro trajajočem govoru začrtal delokrog in nalogo občine. Nato pa razvil socialistični ohčiuski program, ki so ga zbrani volilci odobrili z živahnim pritrjevanjem. Na podlagi zapravljivega, malomarnega gospodarstva sedanjih občinskih odborov, v katerih so bili socialisti zmerom v manjšini, je dokazal potrebo, d$ vstopi v občinski odbor socialistična večina, ki bo z razumnim delom napravila v občini red. 24. septembra mora obveljati načelo, da spada delavska občina delavstvu! V nadaljuih izvajanjih se je govornik pečal s sedanjim volilnim bojem, in je v krepkih besedah okrcal bedasto rovarjenje politično zelenih liberalnih fantov, ki odlagajo v »Jutru" klavrne izrodke svojih potrtih možgan. Kedar liberalci začno z lažmi, ve vsak človek, da imajo nekaj na vesti Ogorčenje se med zborovalci kar poleči ni hotelo, ko je govornik omenjal sramotno kravjo kupčijo, ki jo je sklenila stara liberalna klika s klerikalci in s političnimi dvoživkami, da si ohranijo vsi skupaj svoja mesta pred občin skim koritom. Vsi delavski sovražniki so se v sedanjem boju zarotili zoper delavstvo. Samo in osamljeno koraka delavstvo v volilni boj, ampak mogočno dovolj, da porazi sovražnika in da si v prvem naskoku osvoji občino. 24. september mora biti za šišensko delavstvo dan sijajne in popolne zmage 1 (Gromovito odobravanje). Nato je govornik prečital kandidatno listo, ki jo je sestavil volilni odbor; zborovalci so z navdušenim pritrjevanjem odobrili predlagane kandidate. — Sodr. dr. Tomšič in sodr K i 11 e k sta vzpodbujala delavstvo, da se z vso resnobo in z vso vnemo loti volilnega boja; delavska zmaga v občiui pomnoži proletarske
sile, in prav nobenega dvoma ni, da s premišljenim bojem udre delavstvo tudi v ostale Zastope, ki so dandanes še trdne postojanke kapitalističnih izkoriščevalcev. Sodr. Svetin je nato razložil nekaj važnejših volilnih določb in pozival železničarje, ki bodo na dan volitev službeno zadržani, da pravočasno oskrbe pooblastila. Blanketi in pojasnila se dobe vsak dan v volilnem lokalu v hiši konsumnega društva od 6. do 8. zvečer. — Predsednik sodr. Udovč je zaključil lepo uspeli shod s pozivom, da vsak pomaga v sedanjem volilnem joju, da bo delavska zmaga tem impozant-nejša.
— Revolta v liberalnih vrstah. Iz
Spodnje Šiške smo prejeli iz liberalnih krogov sledeče značilno nismo, ki ga objavljamo brez komentarja: »Cenjeni g. urednik! Kar naravnost vam povem, da nisem pristaš Vaše stranke, Ali liberalne vrste so vsled žalostnega izdajstva iberalnih prvakov tako razdrapane, da bi bilo za napredno stvar v Šiški prokleto slabo, če ne bi bilo socialne demokracije. Pakt med staro iberalno gardo, klerikalci in nemškimi magnati e perfektna stvar, s katero je treba računati. Naprednjaki okolo „Vodnika“ pa so popolnoma odpovedali v tem zamotanem položaju: namesto da bi skušali razbiti nemoralno koalicijo iberalnih matadorjev s klerikalci, se prav po otročje zaletavajo v Vašo stranko in sejejo v itak needine liberalne vrste še večji razdor. Za ročetje gospodov okolo političnega društva »Vodnik" ne smete delati odgovorno vso liberalno stranko, zakaj tudi v naši stranki nas je mnogo, ti odločno obsojamo nespodobno in neresno taktiko neizkušenih gospodov. Toliko v pojasnilo! Z odličnim ..."
Idrija.
— Vpisovanje učencev v obrtno nadaljevalno šolo v Idriji bo v nedeljo 24. septembra t. 1. Pouk pa se prične dne 1. oktobra t. 1. Pripominjamo da bi se moral ta pouk od strani občine že letos ustaviti, ke noče nobena pristojna oblast te šole subvencionirati. Občina pa ima že sedaj skoraj 2000 K dolga s to šolo. Dežela je baje privoljna plačati samo prispevek za verouk. Čudno je res, drugod take šole ustanavljajo na novo, pri nas pa jo bomo prisiljeni zapreti.
— Delavsko življenje je zopet postalo živahno. Dijaštvo in razni boljše situirani ljudje so prišli osveženi s počitnic. Le delavec je še bolj truden, kajti vročina, naporno delo in vedno večje pomanjkanje hrane ga dan na dan bolje muči. Vsako podjetje ima za delavstvo kakšno ugodnost. Dopust s plačo, toplice po hudi bolezni, olajšavo vožnje na železnici itd. Le c. kr. erar nima za delavce nič. če je bolezen doma neozdravljiva, pošlje ga kvefijem v deželno bolnico v Ljubljano. Za revmatizem, ali če je polomljen — vse enako. Pri vsem tem pa mora plačati celo vožnjo po železnici sem in tja. Pa naj še kdo reče, da za idrijskega proletarca ne skrbe. Delavci! Tovariši! Ali vam ne da tudi to misliti? Misel porodi organizacijo — na delo torej! časi so vele-resni!
— Gostinčar jeva blamaža. Srečni časi se nam obetajo. Klerikalni poslanec Jože Gostinčar je zadnje dni minulega tedna počastil s svojim posetom naš okraj. V soboto dne 9. t. m. napovedal je bil govor svojim somišljenikom v Didičevem hotelu. Ker je imela podružnica »Unije avstrijskih rudarjev" tudi sklican za ta večer shod in se je raznesla govorica, da ima gosp. poslanec javen ljudski shod, so sklenili naši sodrugi, da svoj shod opuste in gredo poslušat Jožeta. Tega sklepa se je na obvestilo držal tudi naš župan sodr. Štraus ter šel k Didiču. Shodu je predsedoval g. Janez Kavčič; takoj se je pokazalo, da shod ni bil javen ljudski, kajti v tem slučaju bi se bilo moralo voliti predsedstvo shoda. Poročal je Gostinčar na dolgo in Široko ter izvajal med drugim tudi sledeče: Nekatere stranke, oso-bito socialno demokratična stranka, so si izbrale sedanjo draginjo za^ politično sredstvo, da z njo operirajo. Draginja je svetovna in je produkt razmer. Vzrok draginje je industrija, ki pobira vse kmečko delavstvo v mesta, doma pa nima kdo obdelovati. Kdor pravi, da se taka draginja da s parlamentarnim sklepom odpraviti, je demagog. Kriči se, naj se meje odpro, dovoli naj se uvoz tujega žita in mesa, pa bo draginje konec. Ljubi moji, kaj pa potem naš kmet? Kako pride naš kmet do tega, da bo za bogatega industrijalca delal. Odprite meje, uničite kmeta, potom Vas bo še bolj odiral borzijanec. Kdo je preprečil uvoz argentinskega mesa, ali ne socialno demokratični predlog Reumanov, ki je zahteval prost uvoz ? Potem pa je vlada še to prepovedala, kar je bilo že določeno. Socialni demokrati so le proti kmetu in proti veri, izključujejo vsakega, ki je veren iz svoje organizacije, pustijo pa v miiu kartele industrijcev.
Mi smo glasovali proti temu, da se meje odpro, ker nočemo biti pod kuratelo nobene stranke. Mi delamo samostojno, nismo nobenemu odgovorni, gremo z vlado, če je vlada z nami, če ne pa proti njej. če bo osnovni načrt vojaškega zakona dober, bomo glasovali zanj, če ne pa ne. Tudi židovskim kapitalistom bomo malo na rep stopili, da se ne bodo mogli
kko združevati v kartele kot sedaj. Končno ®6 je mož zaletel še v narodni spor češke in nemške socialne demokracije. Dolgo so bili Mednarodni, danes to ne drži več, dasi bi delavstvo moralo biti mednarodno. Mi smo in bomo delovali za delavstvo po naših skromnih toofieh. Tako Gostinčar. — Oglasi se nato k besedi sodr. Štraus, ki mirno točko za točko Wrže Gostinčaijeva izvajanja. Mnenje vseh poslušalcev je bilo,da seje Gostinčar v nekaterih stvareh temeljito urezal in do kosti blamiral. Zagovarjal se je po končanem govoru sodruga Štrausa na vse mogoče načine. Ponajveč pa je rade volje priznal, da ni tako, ko si je prej mislil, dokler ni s 1 i -proti govorov. Sodrug Strau9 je J kratkih besedah tudi ta zagovor izpodbil, na *ar so v obrambo Gostinčarja govorili še katehet Oswald, dekan Arko sin Janez Kavčič. Sodrug Štravs je tudi Oswaldu zlasti pa dekanu Arkotu povedal in dokazal, da se bridko hotita, če mislita, da bo polovičarski zakon
E roti omejevanju kartelov po Krekovem načrtu aj koristil. Edino sredstvo proti roparskim kartelom je odprtje meja in pa '— razlasitev, Klerikalci, ki se mogočnim kartelašem ne marajo zameriti, pa mečkajo in mečkajo, z neiz-Vedl.jivimi in jalovimi, kartelnimi prepovedmi, da ljudstvo ne bi opazilo, da ima klerikalna in kartelna gospoda zvezane repe. Koncem shoda je glasovalo o zaupnici poslancem S. L. S., kflr pretežna večina zborovalcev ni hotela ničesar o zaupnici slišati, zato si Kavčič ni upal pdrediti nasprotnega glasovanja. Sodr. Štraus je nato povabil pristaše S. L. S. in poslanca Gostinčarja za drugi dan na Bhod k »Črnemu orlu", ki ga je sklicala socialno demokratična stranka.
— Poslane Gostinčar je tudi na shodu v Srednji Kanomlji lomastil po socialnih demokratih kot petelin na drevesu, kjer se čuti,
nobeden ne more k njemu. Lisici pa sta predstavljala znani horjulski Stanonik in abstinent Konduč iz Idrije. Hribovske device pa so bile fl&nae svete pobožnosti tako ginjene v tej družbi, da so obljubile, da bodo še tisti dan, pardon *ečer zamaknjene v nekatere nebeške orle, ki 8o že pozno po noči frfotali po priporočenem raju. Druge nesreče se doslej še ni pripetilo.
Štajersko.
— Iz ljubosumnosti umoril svojo nevesto. Pred celjskim porotnim sodiščem se je moral pretečeni četrtek zagovarjati 271eten paznik Jožef Fajt iz Vrbovelj zaradi umora svoje neveste. Obtoženi se je bil lansko jesen seznanil s prodajalko konzumnega društva v Trbovljah Marijo Nik. Letos meseca januarja pa sta se zaročila. Bilo je tudi že vse pripravljeno za poroko, ki pa se je morala odložiti, »er je Nik opasno zbolela. Njeno veselejše in Prijaznejše vedenje, posebno pa poznejše obsevanje z zdravnikom dr. H. pa je dalo Fajtu P°vod, da je postajal od dne do dne ljubo-^tonejši. Prišlo je večkrat do prepirov in kou-®&o do razdora. Fajt pa je postajal vedno bolj *njeden, otožen in tupatam razburljiv. Pri ločitvi dne 4. julija pa je bil Fajt tako zmeden, da je pograbil za revolver in ustrelil na Nikovo, ko je bila v njegovem stanovanju. Zbe-gan je potem Fajt letal po Trbovljah. Ljudje 80 potem našli dekle v luži krvi. Fajt se je zagovarjal, da je storil umor v popolni duševni zmedenosti, kar so tudi nekatere priče potrdile. Porotniki so stavljeni jim vprašanji
umor oziroma uboj zanikali, nakar je so-dišče Fajta oprostilo.
Istra.
— Poneverba y Pulju. Pri okrajnem glavarstvu so prišli na sled velikim poneverbam. Doslej so zaprli predstojnika pisarne in več Uradnikov.
Trst.
— Smrtne nezgode. V ladjedelnici Sv. Marka je padel raz 7 m visoko streho 28 letni dslavec Izrael Horowitz. Pri padcu si je razbil črepinjo in zlomil tilnik. Obležal je namestu mrtev. — v malem čolnu se je peljal včeraj
4 letni mornar pri Lloydu Nikolaj Nikolič od o re ja Carciotti proti Josipovemu pomolu. Bil
j® ““.v,	Med	vožnjo se je prekucnil
čoln. Nikolič je padel y.vodo jn utonil.
Shod železničarjev v Trstu.
Železničarji državne in južne železnice so imeli v četrtek shod v »Delavskem domu". Dnevni red tega shoda je bil: 1. Zahteve železniškega osobja in njegovo stališče. 2. 8iu. tajnosti.
Ker je bil ta shod eden najimpozantnej-*ih, zlasti tudi zaradi tega, ker je vladni komisar g. dr. Senekovič skrbel za povečanje Vzburjenja, hočem priobčiti mal ekscerpt iz stenograflčnega zapisnika tega zborovanja.
Shod je bil napovedan na 8. zvečer. Nabita dvorana železničarjev je pričala, da se železničarji zanimajo sedaj bolj kot kdaj poprej 4 organizacijo.
, Prvi je govoril sodr. Kopač. Iz njegovega tirnega govora posnamemo:
„ Veseli me, da ste se v tako velikem številu udeležili današnjega shoda. Ta vaša navzočnost kaže, daje nezadovoljnost z razmerami, v katerih danes železničarji žive, prikipela do vrhunca. Tako kakor je sedaj ni več mogoče opravljati službe železničarja. Da boste razumeli, kako je prišlo do tega gibanja, vam hočem napraviti skico. Leta 1904. lahko konstatiram, ni bil tako resen trenotek, kakor je danes. Draginja je takrat naraščala stopnjevalno in bila že takrat velika. Tega leta je bila tudi slaba letina. Železničarji so tedaj zahtevali, da jim vlada pomaga, oziroma da nekaj stori, da se železničarjem odpomore. Leta 1905. se je pričelo prvo gibanje in ravno v tem času kakor sedaj je bilo delavstvo takorekoč v plamenu. Vlada je tedaj po 4 dneh pasivnega odpora uvidela, da se je treba pogajati z železničarji. Vlada je stopila z železničarsko organizacijo v pogajanja in zavezala se je ne samo železniško ministrstvo, temveč zavezala se je celokupna vlada, da bo ugodila v teku treh let vsem zahtevam, ki so jih stavili železničarji, da jih pa ne more tako kratko malo izvršiti, ker je treba dobiti zanje denarja. Takrat so dobili državni železničarji 20 v in južni železničarji 30 v priboljška na dan. Leta 1907. je bilo treba urediti plačilno razmerje pri privatnih železnicah, ker so plače diferirale za velikanske svote. To razmerje je bilo treba uravnati tako, kakor je pri državni železnici. Vse privatne železnice so se branile te izvršitve, med njimi je bila tudi naša slavna južna železnica, ki je rekla, da s principijelnega stališča noče priznati železničarske organizacije kot zastopnico delavcev. Ko smo potem napravili 12 urni odpor, je generalno ravnateljstvo prosilo našo organizacijo, naj ponehamo z odporom in izjavilo, da je pripravljeno stopiti v pogajanja. Pridobili smo okoli osem milionov. Spomladi leta 1908. je bilo treba pravočasno spomniti vlado, naj izpolni svoje obljube. Sestavili smo natančen seznamek za vsako posamezno kategorijo posebej. Poboljšek vseh kategorij pri državni železnici se je su-miral in rezultat je bil 20 milionov kron. Finančno ministrstvo bi bilo moralo dati teh 20 milionov kron po obljubi, dani 1. 1905.
Ta naš predlog je pa storil slab konec. Vlada je dejala, da bo demisijonirala, če so-cialnodemokratični poslanci vstrajajo na tem predlogu."
Govornik je s hrupnim avplavzom večkrat prikinjen, eksempliciral nadaljni razvoj vladnega izogibanja in položaja železničarjev. Ko je dejal, da ima vlada že devet tisoč predlogov, a da vedno pravi, da ne ve, kaj železničarji zahtevajo, da se vedno sklicuje na prazne blagajne za delavce, ki so za vojnega ministra in njegove zahteve vedno polne, — je začel vladni zastopnik dr. Senekovič sodr. Kopača pozivati „na red“.
»Med tem, ko vlada na eni strani zapira meje in nam pusti, da argentinsko meso samo s suhega gledamo ter potem puSča, da se pošilja to meso v druge države, ko smo ga imeli že takorekoč pri rokah" je nadaljeval s. Kopač, »dovoljuje in čisto mirno gleda izvoz živine in mesa v druge države, ko smo ga sami lačni doma, se ne zmeni za obljube, katere so dali pravicoljubni njeni ministri 1“
»Ogrska vlada se v posle avstrijske vlade nima prav nič vtikati, kakor se Avstrya v njene ne. Pri uvozu argentinskega mesa bi se imela ogrska vlada vtakniti v naše zadeve le tedaj če bi bila kakšna nevarnost okuženja, katere se pa tudi ogrska vlada ne upa trditi. Ko je prišlo argentinsko meso v Trst, je ogrski komisar naravnost pohvalil kvaliteto tega mesa, avstrijska vlada pa pravi, da ga Ogri ne puste I O oni tajni pogodbi, katero je sklenil bivši min. predsednik Bienerth z ogrsko vlado, o pogodbi, katero bi bil moral potrditi parlament a je še ni videl, bo še govora. Naš ministrski predsednik baron Gautsch se je peljal v Budimpešto, kjer je obiskal grofa Khuen Heder-varyja. V prvi vrsti je vprašal, če bodo Ogri dovolili 65 tisoč novih rekrutov in šele potem ko sta se vsega nabrbljala je vprašal, če bo kaj mesa. Bekruti so bili torej pred lačnim ljudstvom! Taka vlada ne, ne more zaslužiti pri nas nobenega usmiljenja. Vlada je za državne železničarje nič manj in nič več kot podjetnik. Ta vlada podjetnica naj preskrbi železničarjem, da bodo dobili to, kar nujno potrebujejo, ako hoče, da bodo še nadalje opravljali svojo težko in odgovorno službo. (Burno odobravanje.) Mi zahtevamo zvišanje stanovanjske doklade za 25 °/o in zvišanje plače za 20o/°. Železniško ravnateljstvo v Trstu kakor ministrstvo na Dunaju je bilo gluho za zahteve železničarjev. Sedaj je naše potrpežljivosti dovolj in mi ji pravimo: Hočeš a 1 i n o -č e š I Če je vlada mislila, da so personanlne komisije samo zato tukaj, da fabricirajo predloge in da morajo ostati ti predlogi samo v tolažilo železuičarjev, potem ji bomo povedali na uho, da se prokleto moti! Farbati se ne damo od nikogar več in za svoje pravice poj-demo ttadi v skrajni boj. (Komisar sodr. Kopaču: »k redu". Aplavz.
„Mi Železničarji se ne damo provocirati. Vlada je danes grozno razburjena, ker so začeli železničarji glasno govoriti. Jaz konštatiram v imenu železničarjev, da bodo železničarji sto-
rili vse, da bodo govorili tudi angleško (velik aplavz); komisar skoči po konci in maha z rokami in kriči: »zaključeno je, zaključeno je." Ko se vihar pomiri, se komisar vsede k mizi, sodrug Kopač pa nadaljuje), da bodo železničarji govorili tudi angleško, ako se bo vlada še šopiralal (Komisar zopet na nogah).
»Jaz odstopam od svoje po avstrijskih postavah zajamčene pravice, ker na javnem shodu ne smem javno govoriti resnice. Zaključek bo storjen na Dnnaju. Mi pazimo na vsak poziv centrale. Sodrugi, pripravite se na boj!“
Sodrug Kopač prečita resolucijo, objavljeno v »Zarji“ od 5. t. m.
Konec govora sodr. Kopača in drugih objavimo jutri.
Umetnost in književnost.
Poročilo o gledaliških predstavah v
soboto in nedeljo smo morali odložiti za jutri, ker nam je vsled važnih dogodkov zmanjkalo prostora.
—	Tiskovni sklad. Krainer Viljem 1 K; Neimenovan 1 K; Stepič Anton 20 vin. Kecur Jurij, Budimpešta, 8 K.
ZADNJE VESTI.
Krvavi izgredi na Dunaju.
Manifestacija pred rotovžem.
D un a j , 17. sept. Manifestacijskega shoda pred rotovžem se je udeležilo okolo tristo tisoč ljudi. Govorilo je na shodu 30 socialno demokratičnih poslancev. Zbrane množice so z viharnim navdušenjem pozdravile sprevod poštnih uslužbencev, ki so med shodom korpora-tivntf prikorakali pred rotovž. Zborovalci so dajali duška svoji ogorčenosti nad neznosno draginjo v medklicih zoper agrarce in zoper vlado ki se ne gane, da bi olajšala delavskim množicam življenje. Ob 11. je trobenta naznanila konec zborovanja in množice so se polagoma razhajale.
Krvavi spopadi v Ottakringu in na Bellarijl.
Dunaj, 17. sept. Proti razhajajočim množicam se je policija obnašala skrajno surovo in brutalno. V Ottakringu je vojaštvo pred delavskim domom brez povoda streljalo na delavsko množico; učinek vojaških strelov je bil grozen. — Eden je bil na licu mesta mrtev, štirje težko ranjeni. Število lahko ranjenih je ogromno.
Število žrtev.
Dunaj, 18. septembra. Pri včerajšnjih izgredih je bil cn demonstrant ubit, štirje težko raojeni, 70 lahko ranjenih. Policija je aretirala tekom včerajšnjega dne 170 oseb.
Ministrski svet.
Dunaj, 17. septembra. Zvečer se je pod predsedstvom barona Gautscha vršil ministrski svet, ki se ga je udeležil tudi nižje-avstrijski namestnik baron Bienerth. Ministrski svet je sklenil šiloma zatreti vse nemire.
Vladno opravičevanje.
Dunaj, 17. septembra. Vlada je izdala uradno poročilo, v katerem trdi, da so de-monptrantje oplenili več prodajaln v Ottakringu. Vse to poročilo je od konca do kraja zavito in le namenjeno, da ž njim vlada opraviči brezvestno prelivanje človeške krvi. Besnica je le, da so demonstrantje znosili iz neke šole klopi na cesto in zgradili barikado.
Mir v večernih urah.
Dunaj, 18. septembra. Snoči je izdala socialno-demokratična stranka manifest, v katerem poziva delavstvo, da se ne dado premotiti od raznih uniformiranih provokatorjev. Pod vtiskom tega manifesta je nastopil ponoči popoln mir.
Manifest socialno demokratične stranke.
Dunaj, 17. septembra. V večernih urah je izdala socialno demokratična stranka manifest na delavstvo. V njem konstatira vodstvo stranke, da se je veličastna demonstracija proti draginji čisto mirno izvršila, da je pa prišlo potem, ko je bil shod že končan, kljub energičnemu nastopu naših sodrugov do krvavih epopado. Vlada je poslala vojaštvo proti ljudstvu in kri je tekla. Vlada je žrtvovala človeško življenje, da je rešila nekaj šip. V delavskih vrstah vlada skrajno ogorčene nad vlado, katera bolj skrbi za manliherke kakor pa za cenena živila. Toda z nadaljevanjem demonstracij ne bi bilo nikomur drugemu po-magano, kakor reakcionarstvu, ki stremi gibanje proti draginji v krvi udušiti. Manifest poživlja zavedno delavstvo, da se vzdrži vsakih nadaljnih demonstracij in da sledi klicu zaupnikov. »Odločno nastopite proti provokacijam brezvestnih, od gotovih ljudi najetih oseb. Delavci 1 Zaupajte Bvoji stranki in (pokažite ono discipliniranost, s katero se je dunajsko delavstvo odlikovalo vedno v vseh bojih. Pokažite, da vlada v Vaših vrstah najstrožja disciplina 1 Delavci! Bodite mirni in ogibajte se danes in jutri vsakega zbiranja po ulicah v večjih gručah. Skrbite, da gredo jutri
vsi na svoje navadno delo. Ohranite hladno kri! Ohranite disciplino in red! Ne dajte se zapeljati kiz-gredom! Zaupajte svoji stranki, ki ukrene vse potrebno!
Demonstracija zoper draginjo. — Ataka žandarmerije.
Idrija, 17. septembra. 3000 oseb — mož in žen — je demonstriralo proti neznosni draginji. Shod »pri črnem orlu" obiskan kot še doslej še nikoli. Poročal je sodrug Anton Kristan iz Ljubljane o vzrokih draginje. Burno so pritrjevali govorniku. Besolucija, ki je bila danes teden v »Zarji" natisnjena, soglasno sprejeta. Prav tako: da se zahteva od rudnika draginjska doklada. Za sodr. Antonom Kristanom so govorili še posl. G a n g 1, župan Štravs in podžupan sodrug Alič in drugi. Obhod po shodu prepovedan, kljubu temu so mase odšle po mestu. Žandarmerija je ustavila v najožji ulici demonstrante, poveljujoči stražmoj8terje hotel z bajoneti množico naskočiti. Žandarmej-ijski kordon so množice prodrle. Da niso sodrugi mirili, tekla bi kri. Pred Kovačijo je pozval sodrug Anton Kristan demonstrante, ki so narasli v nepregledno maso, naj se razidejo. Zopet je žandarmerija segala po bajonetih. Baz-burjenje ljudstva velikansko. Demonstrantje so marširali preko žandarmerije do hotela Didič, kjer so v skupinah odšli domov.
Vlada in državni železničarji.
Dunaj, 17. septembra. Vlada objavlja obširno izjavo, v kateri pravi, da finančna sredstva ne dovoljujejo, da bi se izpolnile vse zahteve državnih železničarjev, ker bi bilo za to treba mnogo milijonov. (Še pred par dnevi je izjavljala, da ne pozoa železničarskih zahtev!) Storila bo za sedaj, kar more. S 1. oktobrom bo regulirala delavske plače, kjer zaostajajo za drugimi okraji in uredila plačilne razmere z avtomatiko, kjer se še ni zgodilo. Kolikor bodo dopuščala sredstva, bo zboljšala tudi položaj nižjih uslužbencev. Posebno pozornost hoče posvetiti železničarskim stanovanjem; iz zavarovalniškega fonda se je do novega leta zgradilo 329 hiš z 2978 stanovanji, kar je veljalo 16,350.000 kron. Zdaj je v stavbi 127 hiš 1 1050 stanovanji za več kakor šest milijonov. Za prihodnje leto je še obširnejši stavbinski program. Vlada je ukazala, da nabavijo železničarji živila in druge potrebščine za zimo lahko, ne da bi morali plačati prevoznino. Stabilnemu 0B0bju se bo omogočilo, da izrabi predpisane dopuste tudi še letos lahko tudi v tem slučaju, Če bo treba plačati substitucijo. Za uslužbence se ustanovi dom za rekonvalescente, za otroke pa morski hospic. Načrt za zboljšan delovni red je dogotovljen in se predloži osrednjemu delavskemu odboru, da stopi z novim letom lahko v veljavo. (To so kapljice.)
Draginjska demonstracija v Pragi.
P r a g a , 17. septembra. Danes dopoldne je bilo tukaj devet velikih shodov proti draginji v notranjem mestu, v VII. in VIII okraju, v Žižkovu, na Smihovu, v Karlinu, na Vršo-vicah, v Nuslih in v Bubenči. Po shodih so se zborovalci v velikanskih skupinah napotili v mesto, kjer so se združili pod vodstvom rediteljev v nepregleden sprevod. Množico cenijo na 50.000 oseb. Demonstracija se je izvršila mirno.
Češka šola.
P o d m o k 1 i, 17. sept. Včeraj se je tukaj odprla javna češka šola, ne da bi se bila občina prej obvestila. Žandarmerija se je pomnožila na trideset mož, ker se boje demonstracij.
Požar v Trstu.
T r s t, 18. septembra. Včeraj je nastal v tukajšnji Holdovi topilnici železa velikanski požar, ki so ga le s težavo udušili. Škodo, ki jo je požar napravil, je ogromna.
Khuen pri cesarju.
Budimpešta, 17. septembra. Grof Khueu-Hedervary bo jutri od cesarja sprejet na avdienci, da mu poroča o političnem položaju na Ogrskem. Splošno se pričakuje, da poda cesarju tudi predloge, kako voditi na-dalnje boj proti obstrukciji. V opozicionalnih krogih trdijo, da bo Khuen v parlamenta podal izjavo, da hoče vlada najprej rešiti brambno reformo, potem upravno reformo in zatem volilno reformo. V vladnih krogih govore, da je prestolonaslednik po končanih manevrih na Ogrskem nekaterim generalom izjavil, da popolnoma odobrava vztrajnost Khuenovo v boju za brambno reformo proti opoziciji. To izjavo so naznanili tudi Khuenu.
Strankarski zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 17. .sept. Včeraj se je zaključil zbor nemške socialne demokracije. Ob začetku seje je dr. L i e b k n e c h t utemeljeval protestno resolucijo proti razkosanju Finske. Potem je bila volitev strankinega načelstva. Za predsednika sta bila izvoljena B e b e 1 soglasno in H a a s e z 583 glasovi. Ebert ki je že prej izjavil, da ne sprejme volitve, je dobil 102 glasa. Nadalje so bili izvoljeni za blagajnika G e r i s c h , za tajnika Braun, Ebert, Molkenbur, Mttller, Pfa-
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo mm Tolstovrško slatino,
M je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi
Tolstoviiška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer Je tudI gostilna, letovišče in prenočišče. gj gj ® Svoji k svojim!
Naslov:
nukuch in Scheidemanu, za prised-nico pa Z i e t z e v a. V kontrolno komisijo: Bock, Brtlkne, Ernst, Heck, Hengsbach, Ka-den, Stttbbe, Timm in Zetkinova. Prihodnji »bor bo v Chemnitzi. Predsednik Dietz je re-fiumiral delo kongresa in zaključil zborovanje. Delegati so zapeli na koncu delavsko marze-ljezo.
Antropološki kongres.
B i m , 18. sept. Ministrski svet je sklenil odposlati na antropološki kongres v Bologno Enrika Ferrija.
Atentat na Stolipina.
Kijev, 17. septembra. Profesor dr. Zeidler, ki se je s posebnim vlakom pripeljal i« Peterburga, je preiskal Stolipina in pravi, da je veliko upanja, da ranjenec ozdravi. Kroglja se bo brez nevarnosti lahko odstranila. Končna diagnoza se napravi jutri.
Peterburg, 17. septembra. Bagrov je bil nastavljen pri politični policiji, ki ga je smatrala za nekakšnega Azeva. Na ta način mu je bilo mogoče priti v gledališče. Vendar je policija zbegana, ker so bili izdani za varstvo carja in Stolipina posebno strogi nalogi. Carjeva loža je taka, da je bil do nje pristop sploh nemogoč. Tukaj je bila pri bratu napadalca odvetniku Bagrovu hišna preiskava, po kateri so ga zaprli. Po noči je izvršila policija mnogo hišnih preiskav pri dijakih in delavcih in aretirala mnogo oseb.
Kijev, 17. septembra. Družba „ pravih ljudskih ljudi" (črne stotnije!) strastno agitira. Po ulicah so bili razburljivi govori, ki so pozivali na izgrede proti inteligenci in Židom. Policija je razgnala več takih sestankov na ulici.
Kijev, 17. septembra. Policija je prepričana, da je Bagrov imel sokrivca, ki je bil tudi navidezno v njeni službi. Bagrov sam je bil politično sumljiv in že večkrat zaprt. Baje je hotel že pred enim letom umoriti Stolipina. (To vse ve policija zdaj!)
Peterburg, 17. septembra. Zaradi atentata bodo odstavljeni pomočnik notranjega ministra K u r 1 o v , kijevski generalni gubernator T r e p o v in gubernator G i e r s. Policiji je znano, da nameravajo revolucionarji prihodnje leto izvršiti celo vrsto atentatov. Napad na Stolipina je bil začetek.
Kijev, 17. septembra. Pri ponovni hišni preiskavi pri Bagrovu so našli pod streho staro pismo, datirano od 8. februarja 1907., ki se glasi: „Po daljšem posvetovanju smo na predlog Geršuja sklenili poveriti ti častno nalogo, da umoriš Stolipina. Brat Bagrov, izkaži se vrednega tega zaupanja. Tvoje dolgoletno članstvo v naši stranki je poostrilo tvoj pogled in okrepčalo tvoj pogum. Ti, naš brat, nam daješ najboljše jamstvo, da najdeš sredstva in pota, da spraviš na vsak način tega rablja iz sveta. Cim prej, tem bolje." To pismo ima podpis nekega anarhista, ki ne »j Vi Več,
Maročansko vprašanje.
B e r o 1 i n , 17. sept. Kiderlen Wachter je izjavil, da poda Nemčija jutri odgovor na
francosko noto, katero ji je poslanik Cambon izročil v petek.
B e r o 1 i n , 17. sept. Iz vladnih krogov je slišati, da je napravil francoski odgovor glede na uljudni ton in na stvarno vsebino jako dober vtisk. Tiste točke, o katerih se še razhajajo nemški in francoski nazori niso načelne važnosti in se pričakuje, da se zdaj kmalu doseže popoln sporazum.
B e r o 1 i n , 17. sept. Nemški rezervisti bodo kakor vsako leto po postavnih določbah odpuščeni domov tri dni po končanih velikih vajah. Zaradi maročanskega pogajanja se v tem nič ne izpremeni.
B e r o 1 i n , 17. sept. Oficiozno zatrjujejo, da so angleške vesti o tajui pogodbi med Nemčijo in Španijo, po kateri bi imela Španija Nemčiji prodati svoje kolonije, popolnoma izmišljene.
Odgovorni urednlK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Vaaka dobra, varčna kuhinja bi morala imcti v zalogi Maggijeve kooke za govejo juho. Vsaka kooka -samo z vrelo vodo polita - da takoj delikatno govejo juho, katero lahko vporabljate kakor druge doma prirejene juhe. Maggijeve kooke za govejo juho a 5 h so iz najboljšega mesnatega ekstrakta in iz vseh potrebnih dodatkov pripravljene in zato so popolnoma gotova goveja juha v suhi obliki. Kadar kupujete, pazite vedno na ime Maggi in varstveno znnmko zvezdo s križcem.
ANTON BAJEC
cvetlični salon
Ljubljana, Pod TranCo štev. 2. Velika zaloga suhih vencev.
Izdelovanje šopkov In vencev, trakov z napisi itd. — Zunanja naročila izvršuje točno.
Vrtnarija je na Tržaški cesti.
Brzojavni naslov: BAJEC, Ljubljana.
Šolske knjige
za vse šole
v najnovejšfh odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti pripo-, roča po zmerni ceni
L. Schwentner
v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 3 Poslopje Mestne hranilnice.
Slovenska trgovina z železnino
FR. STUPICA v Lfublfani
Marije Terezije cesta št. 1.
vzdržuje vedno veliko zalogo kuhinjske oprave, štedilnikov, peči, tehtnic, kopalnih banj, ličnih kletk, železne oprave stavbenih potrebščin in vseh drugih v železninsko stroko spadajočih predmetov.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzel staroznano
gostilno „pri Travnu"
na Glincah štev. 3.
Skrbel bom vedno za pristno vino, sveže pivo ter mrzlo in gorko kuhinjo. Posebno se priporočam cenjenim društvom za razne prireditve ter cenjenemu občinstvu sploh za obilen poset. — Spoštovanjem
A. I. PETRIČ.
=1............ =M^J^I51
Vse
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijami
Kleinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Ravnokar došlo sveže
jesensko
Najmodernejše fino izvršene obleke, ca-glane, površnike in pelerine za gospode, dečke in otroke, kakor tudi konfekcija za dame in deklice.
Prodajnm najmoderneje klobuke od veleznai^ tvrdk Httckl. Pichler in Bossi po K 2‘90.
Brez konkurence. Priznano nizke cent
Angleško skladišče oblek
O. BERN4TO VIČ, Ljubljana, Mestni trg štev. £
Restavracija .International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem In vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugovf
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
>5* M. KOCJAN
Sv. Petra cesta štev. 28 (nasproti »Zlate kaplje")
priporoča cenj. damam veliko izbiro bandaž, guniij. nogavic, ravno* držcev, priprav za bolnice, novorojenčke, potrebščin za babice, kirurg, obvez itd. — BTajvečja zaloga najnovejšlh nteznikov, držci za kolke, prsi, životke, higienične život ke za otroke, nogavice itd. ter več specialitet za dame. Izdelovapje steznikov po meri, kjer se tudi snažijo in popravljajo. — Izposoje vanj e tehtnice za ::	novorojenčke.	::
Konsnmno društvo
za
Ljubljano m okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c., n. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. ,— Uradne ure za stranke od 8.—1. ure popoldne. Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44-220 K, vplačanega 31.715 K; garancije 88.440 K.
Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 80 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne 1 V letu 1910 — 4% dividende.
Blago sveže!