354
Mnogovrstne novice.
* Stroški zasede Bosne in Hercegovine po naši armadi za letošnje leto (to je, od začetka zaaede do konca leta 1878.) so kakor „nova Presse** piše, preračunani na 102 nailijona in 810.000 gold. Od tega zneska spada na nas del cesarstva (Avstrijo) 70 milijonov in 459.060 gold., na Ogersko 32 milijonov in 250.940 gold. Avstrija je iz različnih blagajnic, prodanih blagajniških obligacij itd. dozdaj svoj delež pokrila z 41 milijoni goldinarjev; vrh tega je finančni minister v prvi seji Dunajskega državnega zbora zahteval dovoljenje za iz-danje novih 25 milijonov gold. zlate rente; s tem skupaj bi se pokrilo 66 milijonov. Po takem bi ostalo pokriti še Čez 4 milijone, da se pokrije vsa gori navedena potrebščina od 70 milijonov.
*  Železnica v Bosni je dodelana od Savskega brega ob Brodu nekako miljo daleč proti Derventu. 4. dan oktobra se je po tej progi poskusila prva vožnja za prevažo gradiva za železnico; če bo mogoče, dodelajo jo še to jesen do Do boj a. Kolovoz je nekake tri četrti metra širok; mali vozovi bodo prav pripravni in silo koristni za dovoz živeža vojakom. Telegraf je napeljan že po vsi Bosni.
*   Carigrad čvrsto utrjujejo. Za napravo trdnjav okoli Carigrada dela 40.000 vojakov. Dober je strah, komur g:a je Bog dal.
*   Veliko mesnico, kjer koljejo goveda in drobnico, je neka družba ustanovila na Kusko-avstrijski meji v Mislovici, če se jej bode dovolilo živino za klanje iz Avstrije le-sem prepeljavati. Ta družba namerava zaklano živino iz Mi s lovice v posebnih vozovih prepeljavati ne le samo v Vratisiavo in Berolin, temveč tudi v Pariz in na Angleško. Že je tak voz z 261 zaklanimi kostruni 28. sept. iz Mislovice v Berolin po železnici šel. Je pa tak voz prav posebno za prevaže-vanje zaklane živine napravljen tako, da se v teh vozovih meso 4 tedne dobro ohrani. Ker na en voz nabašejo okoli 400 zaklanih koštrunov, je razvidno, da vožnina ni draga. Če bi pa v prihodnje nemška vlada utegnila uvožnjo zaklane živine na Nemško v prepoved dejali, namerava omenjena družba tako klavnico napraviti v Avstriji. — Kaj vse se bode še počelo na svetu!
*   Socijalistom na Pruskem stopa vlada krepko na pete. Kar je obveljala ostra postava zoper socijalde-mokrate, je policija razpustila 4 takošna društva in za-branila 34 tiskopiaov, ondašnji list ,.,Pr. Pr«** pa, ki je bil največi zagovornik socijalistov, je za zmirooi zadušila. In kaj je nasledek tega vladnega postopanja? Nemški cesar Viljem dobiva pogostoma piama, ki mu žugajo^ da bode zopet napaden, ko se vrne v Berolin, Ba-denskemu velikemu vojvodu pa žugajo, da tudi njemu preti napad, ako nemškemu cesarju še dalj dopusti prebivati v svoji deželi. To vse se godi v deželi, ki se hlini  biti dežela „der Gottesfurcht und frommen Sitte*^
*   Rumena vrocnica v Ameriki strašno razsaja že več časa, katera najbolj mori siromašne ljudi. V Viks-burških bolnišnicah leži okoli 2000 bolnikov; 6 usmiljenih sester in nekoliko duhovnov je usmrtila ta kuga, katera po žolču, ki se razlije po človeku, ga vsega rumenega naredi; od tod ime te kužne bolezni. V Mem-fisu manjka ne samo mrtvaških nosil, temveč tudi gro-bokopov. Po ulicah in hišah leži na stotine mrtvih, ki okužujejo zrak. Od ondašnjih duhovnov ostalo je samo troje živih, vdi drugi so umrli za to kugo, deleči bolnikom sveti zakrament umirajočih. Se grozneje razsaja ta bolezen v Novem-Yorku, kjer je pomorila mnogo zdravnikov, duhovnov, usmiljenih sester in veliko ljudstva.    Obvaruj nas mili Bog take nesreče!