Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Diji 1'50. TRGOVSKI LIST Časopis zet trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. fvETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 11. avgusta 1927. Telefon št. 2552 ŠTEV. 91. Poostritev naše davčne prakse. Pred kratkim smo poročali o razpisu Generalne direkcije davkov, ki odreja, da morajo davčna oblastva vlagati pritožbe proti vsaki odmeri, P_r* kateri odsek pridobninske komi-SlJe prizna vloženo prijavo za pravil-no- Te dni smo doznali za novo poostritev davka na poslovni promet, ki se tiče trgovanja z devizami in valutami. Generalna direkcija davkov je z razpisom br. 78700 pojasnila, da je promet z devizami in valutami oproščen davka na poslovni promet samo, kolikor se opravlja preko kontrolnikov in registrov, katere predpisuje pravilnik za reguliranje prometa z evizami in valutami, dočim je oni dol tega prometa, koji se zaračunava kot provizija, zavezan davku na poslovni promet. Promet, koji ne gre Preko kontrolnika ali registra, to je oni promet, kojega opravljajo osebe, koje nimajo dovoljenja za trgovanje z devizami in valutami, pa je zavezan davku glede celokupnega zneska. Nakupi deviz in valut, kolikor se sploh vrše, služijo v Sloveniji edino potrebam za plačilo v inozemstvu in se vpisujejo v kontrolnike ali registre. Zanima nas vsled tega edino davčna dolžnost legitimnega trgovanja z devizami in valutami, torej vprašanje, je-li je davčna dolžnost provizij, koje se zaračunavajo ob tem trgovanju, utemeljena v zakonu. Vprašanje davčne dolžnosti nelegitimnega trgovanja, oje se vrši proti predpisom, je za nas Podrejenega pomena, ker se pri nas nihče ne bavi s takimi, strogo prepovedanimi posli. Zakon o davku na poslovni promet uveljavlja že v členu 1. načelo, da se plačilo v denarju ne smatra za denarni promet. Dosledno temu načelu določa člen 8. št. 6 zakona, da davka na poslovni promet ni plačevati za promet na podstavi dajanja denarnega kredita in promet denarnih terjatev, zlasti menic, deviz, čekov, potem vrednostnih papirjev, delnic, bankovcev, Papirnatega denarja in vseh vrst domačega in inozemskega denarja, kakor tudi vseh vrst denarnih vlog. Po L I STE K. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. Društveno življenje pri nas sloni ■danes, osem let po ujedinjenju, še vedno v bistvu na avstrijskem društvenem zakonu z dne 14. novembra 1867, d. z. št. 134. Naša ustava je v členu 14, ki daje državljanom pra-■ v*Co udruievanja, dogovarjanja in zborovanja, ‘sicer določila, da velja glede podrobnosti poseben zakon. Ta zakon pa še m izšel, čeprav se je ministrstvo notranjih del bavilo pred leti s pripravami za novi enotni društveni zakon in je v tem pogledu zahtevalo in tudi prejelo od velikih županov tozadevne osnutke. Vendar je bilo med tem časom izdanih nekaj zakonov in zakonitih uredb, bi so v nekaterih točkah spremenili ali dopolnili pri nas veljavno društveno pravo. Na drugi strani se občuti v našem zelo razvitem društve-Jivljenju (Slovenija šteje nad 4000 društev) občutno pomanjkanje zanesljivih, za društveno delovanje veljavnih navodil. besedilu zakona je torej promet vseh vrst domačega in tujega denarja brezpogojno oproščen davka brez vsake omejitve. Trgovanja z valutami in devizami po njihovi borzni vrednosti ni slaviti v isti red s trgovanjem z drugim blagom, koje je zavezano davku na poslovni promet. Pri trgovanju z devizami in valutami obstoji namreč na eni kot drugi strani promet edino v denarnem prometu, koji je po jasnem besedilu zakona oproščen davka, ker zakon ne dela razlike med provizijo in ostalim delom prometa. Generalna direkcija davkov to stališče samo deloma priznava in predpostavlja, da je pri legitimnem trgovanju z devizami in valutami izvršen promet usluge, ker odreja, da je ob-dačiti provizijo. Vendar pa tudi ta interpretacija ni pravilna, ker člen 3., ki eksemplikativno našteva slučaje prometa usluge, med drugimi sicer navaja bančne posle, a samo glede depozitov in seftov. Ako bi hotel zakonodajalec, da se med te posle šteje tudi provizija iz prodaje deviz in valut, bi to, ko že omenja en del bančnih poslov, brez dvoma izrecno navedel. Ker se je pa v svojem naštevanju omejil samo na bančne posle depozitov in seftov, iz tega logično izhaja, da ostalih bančnih poslov ne smatra za davku zavezan promet usluge. Vse kaže, da polaga Generalna direkcija davkov največjo važnost na poostreno pobiranje davka na poslovni promet. To tendenco je opažati tudi v nižjih instancah, ker nobeno leto ni, na primer ravno v Ljubljani, davčno oblastvo predpisalo tako ogromnih vsot na naknadnem davku na poslovni promet, kakor ravno letos. Nobeno leto se ni še izvršilo toliko vpogledov v poslovne knjige radi tega davka, kakor to leto. Zato opozarjamo davkoplačevalce, da posvečajo odpremi davka na poslovni promet največjo pozornost, da bodo z uspehom mogli izpodbijati bodoče naknadne predpise. Kakor vse kaže, se praksa glede tega davka v splošnem poostruje, interesenti pa naj poostre svojo pozornost, da se ubranijo neljubim presenečenjem. URADNI DAN »SRESKEGA GREMIJA , TRGOVCEV V CELJU« V ROGATCU IN ROGAŠKI SLATINI. : Dne 13. avgusta uraduje tajnik »Bre- škega gremija trgovcev v Celju« za člane šmarskega sreza predpoldne od 8. , do 12. ure v Rogatcu v mali sobi hotela »Spora« in od 2. do 6, ure popoldne v Rogaški Slatini in sicer v občinski po-1 svetovalnici. : Z ozirom na obsežno gremijalno pod- ročje je načelstvo gremija na zahtevo i prizadetega članstva uvidelo nujno potrebo, da se za posamezne okraje uve-j dejo stalni uradni dnevi, ki bodo imeli ! namen članstvu omogočiti stalen kon-I takt z gremijem in jim na ta način nu-S diti potrebne informacije in navodila v i vseh občekoristnih gospodarskih vpra-j šanjih. Radi tega se člani iz šmarskega sreza vljudno vabijo, da se v svojem lastnem interesu poslužujejo v čim večji meri te ustanove in da pri tej priliki prednaša-jo vse želje in pritožbe, ki tangirajo in omejujejo prospeh gospodarstva. Gremij se bo za nje zavzel, v kolikor bo to mogoče v okviru predpisov sedanjih zakonov. Uradni dnevi za šmarski srez so določeni na vsakega 15. v mesecu. Ce je ta dan nedelja ali praznik, se uraduje prihodnji dan in sicer po istem redu in kraju, kot je to določeno v prvem odstavku. ENA MILIJARDA DOLARJEV OBRESTI! V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v Newyorku za 786 milijonov dolarjev inozemskih posojil. Sedaj se pogajajo o posojilih v znesku 875 milijonov dolarjev. Po vojski je naložila Amerika v inozemstvu 14 milijard dolarjev v obliki posojil. Obresti znašajo pri provprečno 7 odstotnem obrestova-nju 1 milijardo dolarjev. V resnici je pa obrestna mera nekoliko višja, ker je bila večina posojil izdana pod pari. * * * Dunajski volesejm. Jesenska prireditev dunajskega velesejma se vrši od 4. do 11. septembra 1927. Trgovci in gostilničarji in žganjekuha. Lastniki surovin z lastnega zemljišča, ki trgujejo z alkoholnimi pijačami na debelo, ali jih točijo, ali se ba-vijo s predelovanjem alkoholnih pijač, imajo glede trošarine na žganje izjemno stališče, ako kuhajo samo surovine z lastnega zemljišča. Dovoljuje se jim namreč pod gotovimi pogoji za domačo porabo neke količine pridelanega žganja trošarine prosto. Tudi niso zavezani posluževati se za žganjekuho iz lastnega pridelka kontrolnega aparata ali zbiralnika, ampak smejo kuhati na poljubni žgalni pripravi, ki ni pod nobeno kontrolo, brez vsakega uradnega nadzorstva. Izdelek je pa zavezan strogi kontroli in trošarini. — Kdor hoče, da se mu prizna žganje kuhati za domačo potrebo trošarine prosto, mora do dne 15. avgusta t. 1. prijaviti županstvu svojo željo in navesti število rodbine in poslov, ki so stari preko 18 let. Županstvo napravi seznam prijavnikov ter ga pošlje do 20. avgusta pristojnemu oddelku finančne kontrole. Ta pregleda seznam, vpiše koliko hektoliterskih stopenj alkohola se vsakemu prosilcu prizna brez plačila trošarine na za to določenem mestu in kuponu ter izroči kupon osebi, na katero se glasi. Dovoljujejo se brez plačila trošarine za eno leto, to je za čas od 1. septembra enega, do 31. avgusta drugega leta, nastopne količine žganja: a) če število opravičenih družinskih članov ni večje od pet, se dovoli 25 hektoliterskih stopinj alkohola; b) če znaša število opravičenih družinskih članov več kot pet, pa manj kot 10 članov, se dovoli 50 hektoliterskih stopinj alkohola; c) če pa znaša število opravičenih družinskih članov 10 ali več, se dovoli 75 hektoliterskih stopinj alkohola. Po 15. avgustu vložene prijave se ne vpoštevajo. Opozarjamo interesente na ta rok, da se omenjene ugodnosti v lastnem interesu pravočasno poslužijo. Zato priobčujem — predvsem v prid našim društvom, a tudi učeči se mladini naše pravne fakultete — pričujočo razpravo. I. Pojem društva. V človeškem življenju se pojavlja že od davnine stremljenje do udruže-nja, ki se opaža semtertja že v živalstvu (čebele, mravlje, bivoli, divje koze itd.). Psihološki se da ta nagon razlagati s podedovanimi instinkti, izhajajočimi iz tisočletnih izkustev, da se dosegajo določni nameni poedinca v boju ^ za obstanek lažje in uspešneje ali pa sploh samo z združevanjem. Že tu se torej pojavlja moment skupnega cilja, kateremu naj služi udruženje. V primitivnem razvojnem stanju človeka mu je prvotni cilj pred vsem varnost njegove osebe in njegovega imetja pred zunanjimi sovražniki ali pred notranjimi nasprotniki. Tako so se združevali ljudje za skupno obrambo že od davnine v posebnih večjih ali manjših udruženjih, ki so bila opredeljena teritorijalno ali pa plemensko. Poedinec je tem udruženjem doprinašal svojo telesno ali duševno moč, svoje imetje, pa tudi če treba svoje življenje v prid cilju, ki si ga je ta udružna enota postavila. To je storil tem lažje in rajše, ker je čutil in vedel, da je ta skupni cilj ob enem tudi eden izmed glavnih osebnih ciljev njegovih. Prvotni in najglavnejši znak udru-ženja je torej že od nekdaj določen skupni namen. Ta skupni namen se z rastočo kulturo vedno bolj razvija in razširja: Ne samo varnost osebe in imetja, ampak tudi varnost pridobljenih imovinskih, kulturnih in etičnih vrednot kakor n. pr. prava, poštenosti, zvestobe zakona, rodbine, zdravja itd., se pojavljajo kot skupni cilji. V razmerju kakor so se ti cilji smatrali za več ali manj važne, se je v udruženjih njih varstvo močneje ali šibkeje izraževalo in sicer v tem, da se je pripadnost poedinca k takim udruženjem določila ali imperativno ali fakultativno. Varnost oseb, življenja in imetja se je smatrala od nekdaj za tako važno, da jih je dotični užival z garancijo udruženja le tedaj, če je bil član tega udruženja. Tu se nam torej prvič pojavlja pojem prisilnega udruženja, ki je rodilo pojem države. Ta tendenca traja še danes; opazujemo jo v številnih organizacijah javnega prava, pri katerih članstvo dotičnega ni odvisno od njegove proste volje, ampak ustanovljeno po vseobveznem pravnem redu^ Tu sem spadajo vsa poklicna udruženja, katero je uživotvorilo moderno načelo socializacije; njih prve sledove najdemo že v srednjeveških cehih in v patrimonijalnem sistemu sploh. So pa tudi drugi cilji, ki jih sploš-nost in pravni red ne smatra za tako važne ter prepušča njih izpolnitev prosti volji poedinca, da jih dosega ali sam ali pa v prostovoljnih udruženjtih. Tvorno načelo takega udruženja ni torej zunanje povelje družabnega reda, ampak notranja prosta volja poedinca. Glavna razlika med tema dvema načinoma udruženja je torej ta, da temelji obstoj in udejstvovanje prvih na pozitivnih normah javnega prava, dočim je pripadnost posameznika k udruženjem izraz svobodnega uveljavljanja poedinca in torej civilnopravnega značaja. Ta zadnja udruženja imenujemo v smislu veljavnih zakonov društva. Do sedaj smo torej dognali kot pravne znake društva: 1. Prostovoljnost združitve. 2. Določen trajni namen. mftKSOtzuatM iwiiw.iv«i'w Kako varčuje sedanji čas. Uradna statistika hranilnic na Pruskem se začne z novembrom 1924 in kaže sledečo sliko hranilnih vlog: V milijonih mark Polletni prirastek November 1924 332.2 — December 1924 404.1 — Junij 1925 796.1 392 December 1925 1096.2 300.1 Junij 1926 1557.3 461.1 December ,1926 2018.9 461.0 Za čas stabilizacije, torej v bistvu za leto 1924, vidimo prirastek ca 400 milijonov mark, za leto 1925 okoli 700 milijonov, za leto 1926 pa ca 920 milijonov mark. Letni prirastek zadnjih mirovnih let je znašal 600 do 700 milijonov mark, pri čemer moramo upoštevati, da odpade zelo velik del prirastka na pripisane obresti, ki so bile spričo velikega vložnega kapitala veliko večje kot danes. Torej je bila varčevalnost v letih 1925 in 1926 dosti večja kot v predvojni dobi. Številka ca 2 milijardi odgovarja približno pruski varčevalnosti iz leta 1885 in tvori šesti del hranilnega kapitala iz leta 1913. Na osebo je prišlo leta 1913 v Prusiji 327 mark hranilnih vlog, leta 1926 pa 53 mark. Ko smo to zapisali, nam je prišlo v roko tudi poročilo o varčevalnosti v prvem letošnjem četrtletju. Pravi: Pri javnih in pod državnim nadzorstvom se nahajajočih hranilnicah je kazal razvoj še nadalje dvigajočo se tendenco. Na Pruskem so se hranilne vloge v prvem letošnjem četrtletju dvignile za 302 milijona mark in je bil absolutni prirastek za 50 odstotkov višji kot v isti dobi lanskega leta. Razstava konj v Ljubljani. Na velesejmu v nedeljo, dne 25. IX. 1927. To, v Ljubljani zelo priljubljeno in že tradicijonalno razstavo priredi letos na velesejmskeni prostoru prilikom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« Kolo jahaču in vozača v zvezi s Konjerej-skim društvom v Ljubljani. Istega dne popoldne pa se vrši na vojaškem vež-bališču pri Zalogu velika jahalna in dirkalna tekma, kar je zlasti ugodno, ker se zamore tudi konje dirkače razstaviti dopoldne na razstavi, popoldne pa udeležiti se dirke. * Razstavi se lahko toplo- in mrzlokrvne žrebce, kobile z žrebeti, zaskočene kobile, dvoletne in triletne žrebice, pri-puščeni pa so tudi konji. Prijavne tiskovine se dobe v uradu velesejma osebno ali po pošti, prijave pa sprejema upraviteljstvo Drž. žreb- čarne na Selu. V prijavnici naj se navede pasmo, ime, spol, barvo in znake, rojstni dan, ime očeta in matere po žrebcu x, izre-ditelja, lastnika in bivališče. Opozarjamo vse konjerejce in oficirje na to razstavo in prosimo, da dopošlje- jo prijavo radi sestave kataloga vsaj do 1. septembra t. 1. Določenih je več denarnih in častnih nagrad, diplom in kolajn. Informacije daje urad velesejma in Drž. žrebčarna na Selu, samo pismeno pa predsednik eksekut. odbora Kola jahačev in vozačev, gospod dr. F. Luk-mann, advokat v Ljubljani, Gradišče. Kvarni vplivi agrarne reforme na naše narodno gospodarstvo.* Poljedelstvo vzhodne Evrope trpi iz dveh razlogov: vsled agrarne reforme in pomanjkanja kapitala. Po končani svetovni vojni so vlade iz politično-gospodarskih vzrokov obljubile novo razdelitev zemlje. Teh obljub ni bilo mogoče izpolniti. V nekaterih ozemljih je prišlo vsled tega do nemirov in marsikateri so si sami prilastili zemlje, ki ji mje prijala. Nato se je izvršila nekakšna agrarna reforma, tako v Jugoslaviji kakor na Madžarskem, v Bolgariji in v Grčiji. Ko je albanski premier Fan Noli dal iniciativo za dobro agrarno reformo, je bil strmoglavljen, in ta reforma se do danes ni mogla izvršiti. Veleposestva zlasti v Rumuniji so z ozirom na predstoječo razdelitev zemlje zanemarjala svoje dolžnosti na-pram splošnosti, niso skrbela za po-vzdigo produkcije in niso izvršila ni-kakih melioracij več; kmetje so bili prepuščeni samovolji najemnikov in podnajemnikov in so ostali na nizki kulturni in ekonomični stropnji. To je seveda imelo za posledico korekturo od strani vlad, ob agrarni reformi se je vzelo veleposestvom najboljše, v najvišji kulturi stoječe ploskve in ne more se reči, da je to bilo nepravično. Zasluga agrarne reforme v jugosla-viji je, da je ukinila obstoječo ekonomsko odvisnost tlačanov »civcija«, ki je ovirala vsak napredek. Naslednji podatki, čeravno deloma zastareli in ne enotni, dajejo sliko poljedelskih razmer. Za Jugoslavijo še ni skupnih številk, podatki so ločeni na bivšo Srbijo, Hrvatsko in Slavonijo, ki sta spadali k Ogrski, in za preje avstrijske dele Štajerske, Kranjske, Koroške in Dalmacije. Leta 1897 je bilo v Srbiji 293.421 obratov, od teh 133.732 z 1 do 5 ha (45-57%), 80.822 s 5 do 10 ha (27-55%), 40.782 z 10 do 20 ha (13-91%), 26.643 pod 1 ha (9-08%), 10.617 z 20 do 50 ha (3-62% ), 83 s 100 do 300 ha (0-02%). V Srbiji torej pravzaprav ni bilo veleposestev. Leta 1895 je bilo 407.403 obratov v Hrvat- * Prof. dr. Frangeš iz Zagreba priobčuje v »Europaische Wirschaft-Unian« zanimiv članek o agrarni refoj.au. Ta članek je jako zanimiv, vsled česar ga podajamo naši jav-1 nosti v prevodu. ski in Slavoniji, od teh 126.289 z 0-6 do 2-9 ha (31 %), z 29 do 58 ha 27-25%, s 8-8 do 11-5 ha 29-2%, nad 575 ha 0-05%, pod 0-6 ha 13-23%. Po ploskvi je bilo 2,683.369 ha razdeljenih, kakor sledi: pod 0 6 ha 052%, do 0-9 ha 7-95%, do 5-8 ha 17-25%, do 11-5 ha 24-20%, do 29 ha 18-43%, do 58 ha 58-93%, do 115 ha 1-58%, do 288 ha 1-82%, do 575 ha 1-83%, nad 575 ha 22-47%. Hrvatska in Slavonija sta potemtakem imeli 209 obratov nad 575 ha z arealom 602.818 ha. V delih, ki so preje pripadali Avstriji (Štajerska, Kranjska, Koroška in Dalmacija), ni bilo veleobratov, med 100 do 200 ha je bilo le 0-4% obratov, med 500 do 1000 ha le 0.1 %, nad 1000 ha tudi 0-1% ; torej tudi pretežno mali obrati do 20 ha. Leta 1910 so posedovali lastniki la-tifundij v Bosni in Hercegovini 1 milijon ha obdelane zemlje, to so bile tri petine skupne ploskve 1,714.200 ha. Kazen tega je bilo 79.701 »kmetov« in 136.854 prostih kmetov, od katerih je 70% posedovalo manj nego 2 ha. Agrarna reforma leta 1918 je razdelila razlaščeno zemljo; dosedanjim lastnikom se je pustilo 75 do 300 ha. Ustanovila so se mala posestva in ona, ki doslej niso imela eksistenčne možnosti, so se primerno povečala. Pri tem se je težilo za tem, da se je saturi-ralo že naseljeno prebivalstvo. Majhen dnel se je koloniziral v svrho politične varnosti državnih mej. Z veleposestniki se je ravnalo kakor z anacional-nimi, nepriljubljenimi elementi. Leta 1924 je znašalo število poljedelskih rodbin, ki so pri tem pridobile, približno pol milijona. V pokrajinah Zagreb, Beograd in Ljubljana se je razlastilo 802 posestvi s skupnim arealom 1,169.584 ha, od teh je bilo 50.000 ha obdelane zemlje, 443.294 ha je bilo gozdov. Obdelane zemlje se je razlastilo do 1. 1923 305.714 ha (60-5%). Do 1. 1926 je postalo 93.368 »kmetskih« rodbin prostih. 185.344 ubogih poljedelskih rodbin in 20.461 naseljencev je dobilo podpore za poljedelske kulturne enamene. Ni povsem razumljivo, kaj je napotilo Bolgarijo, da je razbila svoja maloštevilna veleposestva in jih razdelila, ko je vendar tam veliko število malih posestnikov z dobro, malo izčrpano zemljo. Leta 1918 je bilo 4,625.787 ha (48%) last privatnikov, 2,417.488 ha (25%) last občin, 760.503 ha (7-8%) last države, ostalo last samostanov, j šol, bank, družb. V celoti je bilo i 703.593 obratov, od teh 12-6% pod : 05 ha, 8% do 1 ha, 11-3% do 2 ha, 9-2% do 3 ha, 8-2% do 4 ha, 7-4% , do 5 ha, 14-6% do 7-5 ha, 9-8% do j 10 ha, 10-3% do 15 ha, 4-2% do 20 ha, ' 2-8% do 30 ha, vse ostalo po 1% od 100 do 200 ha 01%. Po ploskvi je i posedovalo 13-7% 5-7 ha, 13% do 10 ha, 19 % do 15 ha, 11% do 20 ha, 10-256 do 30 ha, 300 do 500 ha 0 9%, nad 500 ha 2-4%. Na Madžarskem pa se je v nasprotju z Bolgarijo in Rumunijo razlastilo velike latifundije, zlasti one, ki so jih kupili vojni dobičkarji, in jih prepustilo vojnikom, ki so posedovali malo ali nič zelmje, in takim, ki so bili kvalificirani za poljedelstvo. Leta 1925 so imeli veliki obrati 890.414 ha (75-3%), srednji obrati 292.745 ha (24-7%). Od teh se je razdelilo na male obrate 267.522 ha (22-6%), srednje obrate 362.981 ha (30-7 %), 552.657 na velike obrate. L. 1925 je posedovalo 850.760 lastnikov 9,292.710 ha; od tega po ploskvi pod 58 ha 50-2%, do 288 ha 10-6%, do 575 ha 5-9%, do 1151 ha 5%, do 1726 ha 2-9%, do 2877 ha 3-3%, do 5775 ha 5-1%, do 11.509 ha 4-3%, do 17.264 ha 2-4%, do 28.773 ha 3-8%, do 57.546 ha 51%, nad 57.546 ha 1-4%. Iz tega je razvidno, da igra agrarna reforma v tej državi veliko vlogo. Iz ekonomičnega stališča je imela restrikcija veleposestva v Jugoslaviji, Rumuniji in deloma tudi v Bolgariji usodepolne posledice. Z veleposestvom so izginila velika gojišča konj, govedi, prašičev, ovac, ki so bila edino sredstvo za oplemenitev domačih, za moderno poljedelstvo nerabnih živali. Uničene so bile tudi velike naprave za gojenje semen in vzorne naprave za moderno poljedelsko tehniko. Tako je nespametno izvedena agrarna reforma ustavila poljedelski razvoj, države so se same oropale najaktivnejših instrumentov, ki so potrebni za napredek. Vsled agrarne reforme so se tudi povečale težave, dobiti cenen kredit. Samo Madžarski se je posrečilo dobiti poljedelski kredit v višini 20 milijonov dolarjev, ostale države: Rumunija, Bolgarija, Jugoslavija in Grčija ga še iščejo. Ti poljedelski krediti so dobro fundirani in upati je, da se kmalu posreči, dobiti jih pri obstoječih garancijah. S temi vsotami se namerava izvršiti melioracije, graditi ceste, prekope in železnice, da se tako izboljša in poceni transport iz jugovzhodne Evrope. Trgovina. Uzance pri posredovalnih kupčijah z nepremičninami. Pri posredovanju prodaje nepremičnin si posredovalec pridobi pravico na provizijo že, ako posredovalec naznači tretjo osebo in pride med to oseibo in ono osebo, kateri je posredovalec naznačil naslov kupca, dejansko do kupčije. Pasivnost naše trgovske bilance. Generalna direkcija carin je te dni objavila statistične podatke o našem uvozu v mesecu maju t. 1., tako da imamo sedaj na razpolago podatke za prvih pet mesecev. V mesecu maju t. 1. smo uvozili 117.437 ton blaga v vrednosti 577 mili- Iz prvega znaka sledi, da se izločijo iz pojma društva vse one tvoTbe udruženja, pri katerih pripadnost ne temelji na prosti volji udruženja. Tu sem spadajo vsa udruženja javnega prava, pričenši pri državi, nadalje dežela, oblast, okraj, občina, vse korporacije javnega prava, torej trgovske in obrtniške, zdravniške, in-fenjirske, delavske zbornice, obrtni-^ ške in vodnopravne zadruge, bratovske skladbice, vse delavske zavarovalne organizacije 'po zakonu o zavarovanju delavcev, n. pr. osrednji in okrožni urad za zavarovanje delavcev, potem pokojninski zavod za nameščence, borza itd. 21 Namen in cilj udruženja mora biti, kakor smo videli, trajen odnosno trajno zamišljen. Zaradi tega se izločijo iz pojma društva vse združitve, ki veljajo samo začasno, za kratko dobo, n. pr» »sestanki« in »odbori« za •prireditev veselic, plesov, tombole, potovanj, izletov itd. in najsi so šte-vilično še .tako močni. Kakor hitro se doseže namen, zaradi katerega so se Sklicali ali ustanovili itd., so tudi vsi ti odbori prenehali. Seveda, tudi ti odbori ustanavljajo in pridobivajo pravice, .aklepajo pogodbe, prevzemajo dolžnosti itd. Ali za njih postanek, njih spore, za njih delovanje in neha- nje se javno pravo ne briga. Razrešitve vseh teh vprašanj prepušča iz-rijučno civilnemu pravu in civilnim sodiščem. Kaj je trajno in kaj je le za kratek čas določeno, to je seveda mnogokrat dejansko vprašanje. Od pravega društva pa loči te začasne združitve v slučaju dvoma še en moment. 3. Ako hoče namreč taka združitev doseči večji, važnejši, če tudi začasno omejeni namen, potem mora delovati »motreno organizirano; to pa je mogoče /le, če si postavi trajne neizpod-bojne smernice za svoje delovanje. To se izvrši s posebnimi, za vse in za vselej veljavnimi, soglasno ali po načelu večine sprejetimi pravili, v katerih se ustanavljajo: kot posebno važne točke pravice in dolžnosti članov, način udejstvovanja njihove volje, določajo predstavniki te enotne volje, pogoji veljavnih sklepov in uveljavljanje društvene volje na zunaj in naipram oblastvom, način kako se poravnavajo spori in kako je postopati, če se društvo razdruži ali razpusti. Združitev s tako določenimi pravili predstavlja po svojih sklepih in po svojem delovanju peko enotno voljo, bodisi da so se nje sklepi soglasno vršili, bodisi da velja za enotno voljo odločba večine in sicer ali navadne ali pa kvalificirane, n. pr. 3/s, 3/, itd. Princip večine, po katerem manjšina s svojimi nazori na zunaj ne pride več do izraza in udejstvovanja, marveč je pri tem vezana na nazore večine, je danes še obče priznan kot princip izražanja volje take združitve. Seveda načelo ni več tako čisto kakor pri soglasnosti, ker kakor hitro niso vsi ene misli, je enotna volja, temelječa na sklepu večine, pravzaprav le fikcija (podmena), ki je tudi podstava za nadaljno fikcijo, da predstavlja ta tvorba nekako od vseh drugih oseb, ki jo tvorijo, različno enotne os^be z od njih različno voljo: tako zvano pravno ali juridično osebo s jaoseb* nimi pravicami in obveznostmi, k* m* so istovetni z onimi društvemkov . Ako hočemo ostati na temelju naših pozitivnih zakonov, moramo računati s posebno osebo društva kot takega. Iz dosedanjih izvajanj sledi, da je za pojem društva potrebna še tretja 1 V novejšem pravozoanstvu se pa pojavljajo dvomi o tem, ali je ta fikcija sploh Utemeljena, ali ni ta pravni pripomoček, s katerim deluje pravna veda ie stoletja, nerealen in sploh nepotreben. (Glej v tem oziru dr. Leonida Pitamica: .Kritični pogledi, na juridično osebo v Zborniku znanstvenih razprav juridiČrie fakultete IV,—1925.) činjenica, to je določna organizacija društvene volje, ki se zrcali v točno opredeljenih pravilih. Ta pravila so ustava društva ter zrcalijo v malem prganizacijp ostalih prisilnih udru-ženj. Kakor pri državi ali občini, je tudi pri društvu skupina ljudi ali čelo posameznik vodeči in izvršujoči organ, dpčim je društveni občni sklepajoči ali posvetujoči oMJJ® v™- ralela: vlada - parlament,'župan občinski odbor). Enotno organizirano vodstvo je torej za pojem društva značilno. Podreditev društvemkov pod to kakorkoli ustanovljeno društveno voljo je absolutna, brezizjem-na, zato ne spadajo pod pojem društva: navadna pridobitna družba v smislu § 884 o. dl z. (konzorcij, sindikat), tudi ne takozvana trgovska odprta družba, niti komandima družba, niti tiha trgovska družba. Po dosedanjih znakih lahko opredelimo pojem društva, čeprav ga naši pozitivni zakoni nikjer ne ustanavljajo, takole: , Društvo je prostovoljna stalna združitev več oseb, katere nameravajo doseči določen skupni, prostP' izbrani smoter s trajnim, na dolo®®1** pravilih slonečim in pod enotnim vodstvom vršečim se delovanjem (Dalje prihodnjič.) jonov 589.140 Din, dočim je znašal izvoz v tem mesecu samo 519,308.158 Din. Naša trgovska bilanca je torej za mesec maj t. I. pasivna za 58,280.982 Din. S tem je pasivnost naše trgovske bilance, ki je za prve štiri mesece t. 1. bila pasivna za 246,732.479 Din, narastla na 305,013.451 Din. Vrednost izvoza v prvih petih mesecih t. 1. je znašala 2534 milijonov, uvoza pa 2839 milijonov dinarjev. — Ker poročila o žetvi vsled vladajoče suše niso posebno ugodna, se bo nasa trgovska bilanca v jesenskih mesecih, kakor se je to dogajalo v prejšnjih letih, težko popravila. Ocena naše želvo. Kakor smo poročali, je beograjska trgovska zbornica na svoji zadnji plenarni seji objavila skrajno pesimistične statistične podatke o naši letošnji žetvi. S to oceno se je pečala dne 9. t. m. konferenca udruženja izvoznikov, na kateri so posamezni govorniki ostro zavračali oceno trgovske zbornice, ,češ, da je ta ocena nepravilna in prozorno kaže tendenco, ki obstoji v tem, da hi radi posamezni interesenti izrabili ukinitev uvozne carine na žito v spekulativne namene. Pozornost je vzbujalo na konferenci dejstvo, da je tudi zastopnik ministrstva za poljedelstvo v svojem zaključnem govoru ostro obsodil teden-cijozne vesti, ki se hočejo spekulativno izrabiti. Konkurzi v prvih sedmih mesecih t. 1. Po podatkih jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v naši državi v prvih sedmih mesecih t. 1. prijavljenih 685 konkurzov, napram 497 v lanskem letu. Letos je bilo torej prijavljenih 188 konkurzov, to je za 30% več. Po posameznih pokrajinah se to število razdeli sledeče: Hrvatska in Slavonija 90 (62), Srbija in Črna gora 437 (245), Slovenija in Dalmacija 75 (65), Bosna in Hercegovina 17 (31), Vojvodina 66 (94). Največji porast konkurzov beleži Srbija s 192 ali 78%, za njo sledi Hrvatska in Slavonija z 28 konkurzi ali 45% porasta, dalje Slovenija in Dalmacija z 10 konkurzi ali 15% porasta. V Vojvodini sicer število konkurzov stalno pada, vendar se pa iz tega še ne da sklepati, da se tamošnje gospodarske prilike normalizirajo, ker je treba upoštevati tudi privatne poravnave, o katerih ni mogoče dobiti podatkov. Izprememba češkoslovaške trgovske pogodbe z Avstrijo, ki je uspeh dolgotrajnih pogajanj, stopi predvidoma dne 10. t. m. v veljavo. Izpremembe obsegajo splošen del z dvema dodatkoma, ki vsebujeta medsebojne carinsko-tarifne ugodnosti in veterinarska določila. Nemška trgovska pogajanja s Franci-\ zadnjem času so glasom uradnih poročil pogajanja glede tarifnega dela napredovala. Ker je Francija izpolnila nemško željo, da odpre svoja tržišča za nemško blago, je pričakovati, da se pogajanja v doglednem času uspešno zaključijo. Nemška delegacija stremi za tem, da pogodbo čim natančnejše izdela v obliki, ki bo vstrezala obojestranskim interesom. Trgovska pogajanja s Turčijo. Beograjska industrijska zbornica je naslovila na ministrstvo zunanjih del spomenico, v materi prosi, da se prično s Turčijo čim-preje ^pogajanja za trgovsko pogodbo. Trgovina Švedske se je v juniju tako KS» Tse?.1*' Eksportni previšek je znašal 19 milijonov švedskih kron, lani 13 X. Pregled trgovine v prvem polletju kaže za 729' milijonov švedskih kron importa in za 688 milijonov kron eksporta, tako da °8tane importni previšek v znesku ca f1,milijonov kron. V prvi lanski poloviei •j-ron* znašal plus importa 99 milijonov uvoz 698, izvoz 599 milijonov kron. ®n?1eiitve trgovine v Italiji. Indeksna _ , a za veletrgovino v Italiji stalno paaa. Kljub temu pa se cene v detajlni še niso znižale, odnosno prila- g e izpremenjenetnu ^>ol(XŽai11- Faši- stovski listi to ponovno,z velikim ogor-cenjern ugotavljajo. Ako .vzamemo, da jp znašala indeksna številka za veletrgovino v zadnjem prpdvojnem letu (1913) 100, je znašala ta -številka koncem junija t. 1. 407.42 napram 829,35 v 1. 1922, 53>78 v 1. 1923, 553.51 v 1. 1924, 646.24 v 1. 1925 in '654.41 v 1. 1926. Notranja kupna moč lir za 1. 1913 s 100 ocenjena, je znašala v 1. 1922; 18.84, v 1. 1923: , 18.67, v 1. 1924: 18.08,' v 1. 1925: 15.50 in v 1. 1926: 15.20, koncem junija t. 1. pa 20.10. Ker je ostal oklic vlade, da se cene prostovoljno znižajo, brez uspeha, odnosno ni imel polnega uspeha, je vlada posegla po prisilnem sredstvu vojne dobe in postavila posebne komisije, ki imajo nalogo, da določijo najvišje dopustne cene in kontrolirajo cene. Trgovski potniki inozemskih tvrdk na Danskem. Po novem zakonu, ki je stopil dne 1. julija t. 1. v veljavo, smejo trgovski potniki inozemskih tvrdk obiskovati odjemalce in sprejemati naročila samo v glavnem mestu Kopenhagen in v vseh mestih, ki imajo nad 2000 prebivalcev, ako jim minister trgovine in industrije prizna trgovski značaj. Inozemski trgovski potniki so dolžni javiti se carinarnici Ln si pri njej izposlovati trgovsko izkaznico, ki jim služi za potrdilo prijave in dovoljenje za izvrševanje posla. Izboljšanje ameriške zunanje trgovine. Po podatkih ameriškega trgovskega ministrstva je ameriška trgovska bilanca za I. polletje 1927 aktivna za 713 milijonov dolarjev, dočim je znašal akti-vum v prvem polletju 1. 1926. samo 288 milijonov. Uvoz se je v tej dobi znatno omejil. Znašal je samo 4256 milijonov dolarjev, dočim je znašal v isti dobi lanskega leta 4464 milijonov dolarjev. Bombaž. Cene bombaža v Ameriki so začele padati, nevarnost po črvu je odstranjena. Še l>o]j so padle cene v Egiptu; vzroka sta dva: boj proti črvu je bil uspešen, egiptska vlada je začela spričo ugodnih prodajnih razmer prodajati lastne svoje zaloge. Nemška bombaževa 'industrija je še nadalje dobro zaposlena in je mogla cene za predivo spet dvigniti. Francoska industrija trpi na valutnih težkočah in na premajhni domači prodaji. Iz Amerike poročajo o pomnoženi zaposlenosti predilnic; v juniju se je pomnožilo število efektivnih vreten za 60.000 in skupno število vre-tenskih ur za 9191 milijondv. Italija je v prvih štirih mesffcih lanskega leta eksportirala 41.546 kvintalov bombaževe preje, letos v isti dobi pa 56.236; glavni odjemalki sta bili Rumunija in Bolgarija, ki sta skupili skoraj polovico i.ta- 128.000 kvintalov. Na Angleškem se raz-tkanin je pa nazadoval od 155.000 na 128.000 kvintaJa. Na Angleškem se razmere razvijajo zmeraj bolj do boja med organiziranimi in neorganiziraimi predilnicami. 80 odstotkov predelovalcev ameriškega bombaža na Angleškem je organiziranih v Yarn Association in prodajajo po maksimalnih cenah, ki jih določi zveza; nasprotno je pa ugotovljeno, da pride več kot 50 odstotkov sedaj sklenjenih kupčij onim tovarnam v prid, ki niso organizirane. To je resno svarilo. Zaloge zveze se zmeraj bolj kopičijo in je treba vstaviti večkrat kakšno dobo počitka. Carina. Odškodnina za intervencije pri carinjenju bitega. Gremij trgovcev v Mariboru je prejel od Glavne carinarnice v Mariboru sledeči popisi >Opazilo se je, da nekatere stranke prinašajo račune špediterjev, na kateri^ sp zaračunane poleg carine in pripadajočih stroškov še neke vsote za intervencije pri carinjenju ali dnevnice, katere pa v resnici niso bile v carinarnici plačane. Carinarnica opozarja interesente na razpis Cbr. 44969/25 z navodilom, da naj priznavajo špediterjem in carinskim posrednikom samo tiste dnevnice, katere so označene ^ deklaracijah in katerih prejem je po-' * .*.,b*agajnLk carinarnice. Razen bla- ntian nikdo upravičen sprejemati p*aqu /p parinarnico.c evizija carinske tarife v Rumuniji. Minister za finance Bratianu je v zadnji. sep revizijske komisije izrazil željo, da se revizija izvede čim skrbnejše. V ta namen je odredil, da se predhodno (zaslišijo vsi v poštev prihajajoči faktorji. Po končanih posvetovanjih se' tarifa predloži parlamentu v odobritev in stopi šele po odobritvi v veljavo. Vsa trgovska pogajanja odgpdi Rumunija, dokler ne stopi v veljajo nova tarifa. Do' takrat .priznava Rumunija vsem državam, s katerimi že sijaji v pogodbenem razmerju, ugodnost minimalne tarife. Ocarinjene čipk in (vezenin na Angle- * 'em. Londonska glavna carinarnica je ■ nstveno poostrila .carinsko manipuiaci- iko**1 4V°ZM ** '^zeftip m . Industrija. Voščene vžigalice. Uprava državnega monopola je dovolila s svojim aktom I. M. br. 10.541 od 26. julija 1927 izdelavo voščenih vžigalic vsem tovarnam vžigalic. Kakor čujemo pričnejo z izdelavo teh voščenih vžigalic v najkrajšem času tvornice »Drava« v Osijeku in .tudi tvornica vžigalic v Vrbovškem. Konferenca srednjeevropskega železarskega kartela se prične te dni v Pragi. Na konferenci se bo razpravljalo o podaljšanju sporazuma glede cen in o sprejemu balkanskih držav v kartel. Dosedanji sporazum glede cen poteče, kakor znano, koncem meseca septembra 1927. Kontingentiranje produkcije v nemški porcelanski industriji. V stremljenju, da se v okviru nemške porcelanske industrije kontingentira produkcija, je zveza nemških tovarnarjev porcelanske posode sklenila, da včlanjene tovarne brez zveznega dovoljenja ne smejo razširjati svojih peči. Tovarne sp se v smislu tega sklepa zavezale, da svojih peči ne razširijo tudi za primer, da bi odjem prehodno presegal njihovo produkcijsko kapaciteto. Kontingentiranje se torej ni izvršilo v obliki kontingentiranje produkcije, ampak v stabilizaciji produkcijske kapacitete po sedanjem stanju. Denarstvo. Obtok bankovcev Narodne banke. — Narodna banka je imela po stanju dne 31. julija t. 1. v obtoku za 5522 milijonov dinarjev bankovcev. Obtok se je izza dne 22. julija t. 1. zvišal za 232.5 milijonov dinarjev. Davki In takse. Donos monopolov v mesecu maju t. 1. V mesecu maju t. 1. so znašali dohodki monopolske uprave 198,522.934 Din, kar pomenja napram proračunu presežek 8,911.968 Din. ,Na posamezne monopolske predmete se donos razdeli sledeče: tobak 141,875.303 Din, sol 30,232.136 dinarjev, petrolej 3,133.452 Din, vžigalice II,469.712 Din, cigaretni papir 11 milijonov 432.752 Din in razni dohodki ^79.579 Din. Najizdatnejši presežek napram proračunu izkazuje donos tobaka (13.8 milj.) in donos soli (5.8 milj.), dočim je za 8.8 milj. dinarjev zaostal za proračunom donos iz monopola petroleja, kar je pa naravno, ker je konzum petroleja v poletnih mesecih malenkosten. Poenostavljenje davkov na Nemškem. Državni kabinet je koncem meseca julija t. 1. odobril poleg državnega šolskega zakona tudi zakon o poenostavljenju davkov, ki vsebuje štiri detajlne zakone in sicer okvirne zakone za zemljiški davek, za obrtni davek, za razdolžitveni davek poslopij in za prilagoditveni davčni zakon. Zakoni imajo namen, da izenačijo in poenostavijo davke in s tem tudi davčno upravo ih dolžnosti davkoplačevalcev. Uvoz, Izvoz. Uvoz koruze na Špansko. Španska vlada je zopet dovolila uvoz koruze proti plačilu carine v iznosu 10 zlatih pezet za 100 kg. Ako uvažajo koruzo živinorejske in druge gospodarske korporacije za svoje člane, se uvozna carina zniža na 5 zlatih pezet za 100 kg: kad tadaijatelj* da tiskarja: A. 9KVJBR, Ljubljana. Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! — Trgovsk &. pomočnica fkl »e čuti sposobno za vodstvo p«; družne trgovine z mešanim in usnjem, s predpisano petletno prakso, kavcije zmožna, J. “SSL ,.r«.‘.in’.1,n; £*•">"»JZ na dažall- Izključujem tiste, kojlh Je učno razmerje obstojalo v konsumnlh In nabavnih zadrugah in tein podobnih podjetjih. Takojšnje ponudbe s navedbo razpoložljive kavolje, prepisi spričeval In zahtevkom mesečne plače Je poslati upravi »Trgovskega lista« pod: »AGILNA 100«. Otfošlcc maiice, vSIlivrunih barvata, kopalne ta »at e, flor-nogavlce sa *emke m molke, kravate, žepne rol*—, ovratnike, manietne gumbe, dežnike, padce, netartitnMie, dišeče milo kupite aafceneie pri Josip Petelinc-u Ljubljana, ob vodi blteu Pr«iwMv«ga Na veliko! gi strani se bije hud boj zaradi kalija, ki je privedel v Ameriki celo do pravega procesa proti francoskim kalijevim družbam. Amerikanci so na stališču, da se z ameriškimi kupci kalija glede cene v bodoče ne sme drugače postopati kot z evropskimi odjemalci. Amerikanci kalija slučajno nimajo in jih takoj ujezi, če sme poleg njih tudi kdo drugi na svetu cene diktirati. — V Kitovem zalivu (Južna Afrika) so zgradili tekom treh let novo pristanišče, ki je stalo ca 'A milijona funtov. — Obtok bankovcev v Češkoslovaški je znašal koncem julija že spet nad 7 milijard Kč, kovinsko kritje je znašalo 38%, kritje po ključu banke pa .82.6%. — Moravska sladkorna indu strija je za to, da se češkoslovaški sladkorni kartel obnovi, a ne za eno leto, temveč za daljšo dobo. Ce se kartel ue bi obnovil, je verjetno, da se bodo moravske tovarne 'pogovorile same med seboj o najvažnejših vprašanjih. — V avgustu pričakujejo v Avstriji zvišanje obrestne mere za pol odstotka. Glede znižanja obrestne mere v Ameriki glej poseben člančič. — Belgijci gradijo zmeraj več tovarn za pretvarjanje premoga v tekočino; sedaj so zgradili z glavnico 3 milijonov frankov zopet tako tovarn >, 9/io glavnice je pa v angleških rokah. — Pri Berlinu bodo zgradili 6000 novih stanovanj. Amerikanci so stavili ceid ponudbo za zgradbo 60.000 novih stanovanj s kapitalom 150 milijonov dolarjev in s posebno hipoteko na Nemškem. — Zveza jeklaren v Sheffieldu na Angleškem je znižala ceno jeklenih palic za 10 šilingov pri toni in sicer vsled nižje ; s-ne za koks in surovo železo ter \sled razstoče kontinentalne konkurence. — Santos, glavno mesto za eksport kave v Braziliji, najema konsolidacijsko posojilo v znesku 2 Vi milijona funtov po 1Yi%. S posojilom bodo plačevali 4 druge dolgove. Emisijski tečaj bo 97%. — Ameriška tovarna pnevmatik Goodyear je ustanovila podružnico na Angleškem in jo je dotirala z velikim obligacijskim posojilom. — Francoska vlada je izjavila, da velja uvozna prepoved za angleški premog samo v omejenem obsegu in za omejeno dobo. — Furness, Withy and Co., eno od vodilnih angleških plovnih podjetij, je imelo v poslovnem letu, ki se je končalo z aprilom, 600.000 funtov čistega dobička, 80.000 več kot v prejšnjem letu. Dividenda od 5% milijona funtov je ostala nespremenjena pri 7 % %. — White Star Line je vnovčilo drugi rok 5milijonskega 6% odstotn. obligacijskega posojila, 2,500.000 funtov. Njena polno vplačana osnovna delniška glavnica znaša 4 milijone funtov. — »In-transigeank pravi, da je doseglo 6od--stotno lrancosko konsolidacijsko posojilo višino 4 milijard in pol. — Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal 31. ,ulija 3928 milijonov mark in se je zviša; od prejšnjega izkaza za 545 milijonov mark. Spričo tega narastka se je kritje zelo poslabšalo; zlato in devizno kritje je znašalo 50.4%, teden prej pa 56.1%. Drobne vesti. Kitajska vlada je nakazala potrebne vsote za izplačilo obresti za zlato posojilo iz leta 1896 (London) in za kitajsko posojilo na Nemškem iz leta 1898. Torej: Kitajska plačuje obresti. — V Karlovih varih se pogaja resen ameriški finančni konsorcij za zakup oziroma nakup češkoslovaških železnic. Ponudbe konsorcija smatrajo Cehi za pripravno pogajalno bazo. Poleg železniškega ministra se udeležuje pogajanj tudi ministrski predsednik Švehla. — Na Nemškem bodo zgradili novo tovarno porcelana z delniško glavnico 1,000.000 mark. — Poljsko časopisje ceni letošnji pridelek 30% više kot je bil lanski. Izreden dober je zlasti v Vzhodni Galiciji in v Poznanjski. — Federal Reserve Bank v New,yorku je znižala obrestno mero od 4 na 3%%. — XV. Praški jesenski velesejem se bo vršil od 18. do 25. septembra. — Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu praznuje letos 75-letnico svojega obstoja, 29. avgusta. Iz inozemstva se obeta povodom proslave 75-letnice velik obisk. — Avstrijske banke bodo sestavljale odslej polletne bilance, industrijski obrati pa ne. Letos bo izdala te bilance najbrž Narodna banka 30. septembra. Ni pa še gotovo, ali bodo objavili samo surove bilance ali tudi račun zgube in dobička. — Italijanski koncern umetne svile Snia Viscosa se pogaja s podjetjem Soie de Chatillon o fuziji. Ce se bodo pogajanja uspešno končala, bo prišlo 90% vse italijanske produkcije umetne svile, ki je znašala 1. 1926 17 milj. kilogramov, pod kontrolo tega koncerna. — Praška Mestna hranilnica je imela na koncu julija 1850 milijonov Kč hranilnih vlog. — Pogajanja glede ureditve turških predvojnih dolgov so v temeljih zaključena. Začela se bodo spet 19. septembra; do takrat bo izdelala komisija pogodbeno besedilo. Sedaj se bodo pričela pogajanja tudi s turškimi nasledstvenimi državami. — Kupčija sindikata cevi je v juliju nazadovala, zelo se pozna ameriška in angleška konkurenca. — Norveška je uvozno carino na razne izdelke zelo zvišala in sicer s takojšnjo veljavnostjo. Gospodarske vesti. Pridelek boba in fižola na našem jugu je zelo uničen; o eksportu letos ne bo govora in pridelek morebiti tudi za domačo porabo ne bo zadostoval. SuSa je kriva. — Ogrska vlada bo zopet pripustila izvoz surovih kož, kar pričakujejo krogi eksporterjev in producentov z veliko nepotrpežlji-vostjo, ker so se zaloge nakopičile in jih je doma nemogoče prodati. — Avstrijske zvezne finance kažejo ugodno sliko, in ne mislijo na izdajo zakladnic, za katero je bila lani avstrijska vlada pooblaščena od Zveze narodov. — Kot zaključek večkratnih študijskih potovanj v Češkoslovaško je deželna zveza ogrskega poljedelstva sklenila, da zgradi doma več sladkornih tovarn. — Ogrski eksport paprike je izgubil jugoslovanski trg, ker je začela Jugoslavija sama to kulturo gojiti, zlasti v Bački, in bo vsled nove rumunske carinske tarife iz aprila 1927 zgubil polagoma tudi rumunski trg; Rumunija je carino na papriko zvišala na štirikratno dosedanjo izmero. Avstrija, ki veliko paprike kupi, ni zadostno nadomestilo za zgubljene dežele. Prekomorski eksport trpi vsled kon- kurence španskega popra. — 30. julija je bil H. Ford star 64 let, njegov voz »Ford« je natančno 40 let mlajši, letos bo prišel novi »Ford« na dan. — Ameriški posetniki prinesejo na leto v Evropo okoli 750 milijonov dolarjev; to je znesek, ki je za dve tretjini večji kot vojna odškodnina iz leta 1871, ki so jo morali Francozi plačati Nemcem. — Pr- vi umetni otok v Atlantskem oceanu je že zgrajen. Ameriški inžener Armstrong jih bo zgradil osem; služili bodo osebnemu in poštnemu prometu med Evropo in Ameriko; tudi ob najhujšem viharju se bodo samo gugali sem in tja, daleč z mesta se pa ne bodo mogli premakniti. — Danes se toliko govori o švedskem vžigaličnein trustu. Prve vžigalice so prišle v trgovino pred 100 leti, napravil jih je neki pariški kemik iz smole, žvepla in kaliumklorata. Fosfo-rove vžigalice so začeli prvi prodajati švedski tovarnarji in so se zato imenovale švedske vžigalice. Danes se porabi na dan okoli 5 milijard vžigalic. Hmelj. Hmcljska razstav? v Žalcu. Hmeljarsko društvo priredi casu od 4. do 11. septembra t. 1. hmeljarsko razstavo. Razstava ima v prvi vrsti namen interesentom dokazati, kaj zmoremo glede hmelja. Razstavi se samo hmelj letošnjega pridelka v Sloveniji. Hmelj, ki se razstavi, bo prevzemala posebna komisija na domovih hmeljarjev, da se tako zasigu-ra, da bo razstavljen res le domač pridelek. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave mehkih desk in borovih plohov; do 19. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin in knjig. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Di- rekcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg sena in 10.000 kg ovsa. — Direkcija državnega rudnika v Banja Luki sprejema do 17. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave rudarskih krampov in sekir. — Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (bakrena pločevina, cinkova pločevina, jeklo orodno, ferocijankalij, medene mreže, medene žice, vijaki, matice, železne podloge itd.); do 30. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijala (razno železo, zakovice, laneno platno, kravje kože, žica itd.). — Direkcija državnega rudnika v .Kakanju S sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg jamskih tračnic. \ — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 16. avgusta t. 1. pri Dravskem intendantskem slagalištu (Kodeljevo) v Ljubljani glede dobave polic za sušenje ‘opeke. — Dne 27. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 16 vagonov portland-cementa. — Dne 27. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave raznega pisarniškega materijala. — Dne 27. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave hrastovega skretniškega materijala in hrastovih pragov; dne 29. avgusta t. 1. glede dobave 1 vertikalne in horizontalne rendisaljke (stružnice); dne 30. avgusta t. 1. pa glede dobave žičnih žebljev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri direkciji državnih železnic, ekonomsko odelenje, v Ljubljani se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 24. avgusta t. 1. glede dobave kretnic; dne 27. avgusta t. 1. glede dobave železnih plošč za kotle lokomotiv, 900 komadov ognjenih cevi za lokomotive; dne 29. avgusta t. 1. glede dobave 10.000 komadov umetnega strešnega škrilja, 300 kg žičnikov za strešni škrilj, 15.000 komadov bakrenih vetroklinov, 6000 kg železne pločevine in 2650 komadov električnih žarnic; dne 30. avgusta t. 1. glede dobave 700 kg kaučukovega platna, 1900 komadov kaučukovih odbojnikov, 4800 komadov kaučukovih obročkov, 250 m kaučukovih cevi in glede dobave zračnih posod; dne 31. avgusta t. 1. glede dobave 100 odbijačev, 100 komadov zgornjih in spodnjih delov ležišč in 1120 m raznih strojnih jermenov. — Predmetni oglasi so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Prodaje. Dne 27. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznega starega železnega in kovinskega materijala. — Dne 30. avgusta t. 1. se bo vršila pri Državnem Uglednem Poljoprivrednem Dobru v Božjako-vini ofertalna licitacija glede prodaje vina in žganja. — Direkcija šum v Ljubljani odda po pismenih ponudbah les in drva, izdelane v lastni režiji loko gozd. Ponudbe je vložiti do 31. avgusta 1927. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so ▼ pisarni Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Veletrgovina «jfi. Šara v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Veletrgovina Rolonljalne ln Specertfslce roke IVAN JELAČIN, LjubHana Zaloga iveie praftene kan, mletih dliav In rudninske vode. ^■■wao.0 TISKARNA MERKUR Uubliana Gregoričeva ul. 23 Najboljia v matorijalu in v konstrukciji so: Josip Petelinca iivalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Ph6itix. Najlepie opreme, pouk v vesenju brezplačen. Niške cene tudi na okretna platala. Uubliana se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, društva Ltd. Lastna KNJIGOVEZNICA Telefon SSSS