Piše Petra Rašl. glavna urednica Lokvanja
Samo dve besedi, pa vendar tako pomembni za vsakega izmed nas. Vsak potrebuje čas, ko lahko počne, kar želi, in ga pri tem nihče ne obremenjuje. Še posebej pomemben pa je za nas otroke. Zdaj smo iz dneva v dan bliže k temu, da postanemo odrasli, zato ima prosti čas v našem življenju zelo pomembno vlogo. Počitek, sprostitev in zabava so del našega vsakdana. Pomagajo nam, da imamo vedno dovolj energije za nove in nove izzive ter pripomorejo k uravnoteženosti našega življenja. Težko bi si predstavljali življenje, v katerem ne bi bilo niti minute prostega časa. Šola, učenje in druge obveznosti bi nas utrudile in izčrpale in kaj hitro bi ugotovili, da takšnega življenja ni mogoče živeti.
Prav zato, ker je prosti čas za nas tako izrednega pomena, smo prvo številko Lokvanja namenili tej temi. Od vsakega od nas je odvisno, s čim se ukvarja v svojem prostem času. Mnogim je všeč šport in zato del prostega časa namenijo športni aktivnosti. Drugi obiskujejo različne izven šolske dejavnosti, glasbeno šolo, učijo se tujih jezikov, odkrivajo in razvijajo svoje talente.
In seveda je tu še drugi del prostega časa. Namenjen je počitku, druženju s prijatelji, branju in krajšanju časa pred televizorjem in računalnikom. V prazničnem času, ki je pred nami, pa bomo veliko časa namenili družini in prijateljem.
Večkrat se vprašamo tudi, ali imamo dovolj prostega časa. Ga imamo premalo? Ali ga imamo morda celo preveč? Tisti, katerih prosti čas je prepoln različnih interesnih dejavnosti, od športnih treningov, glasbene šole, do različnih krožkov in podobnega, imajo zagotovo premalo prostega časa za počitek in zabavo. Veliko pa je tudi takih, ki se v prostem času vse preveč dolgočasijo. Izbrati moramo srednjo pot in ravno pravšnje dejavnosti. Upoštevati pa moramo še eno zlato pravilo pri izbiranju prostočasnih aktivnosti: dejavnost, za katero se odločimo, nam mora biti všeč, delo nas mora veseliti, saj le tako lahko to dejavnost imenujemo prosti čas.
Tega pravila sem se držala tudi jaz. Obiskujem dramsko šolo in veliko prostega časa mi vzamejo vaje, priprave, nastopi, predstave. To delo mi je všeč in nikakor ne bi mogla trditi, da imam zaradi tega premalo časa za počitek in prijatelje. Igranje me zelo veseli in zato mi odrske deske dajejo še več energije in trdne volje. V prostem času, ki mi ostane, pa počnem podobno kot vsi moji vrstniki. Rada se družim s prijatelji, ukvarjam se s športom in tudi lenarim.
Hvala vsem, ki ste del svojega prostega časa namenili ustvarjanju šolskega časopisa.
Želim vam vesele božične in novoletne praznike ter veliko lepih trenutkov v vašem prostem času.
0
1 v
DRAGE UČENKE IN UČENCI, CENJENE UČITELJICE IN UČITELJI, SPOŠTOVANI STARŠI!
Še eno leto, ki smo ga preživeli skupaj, zapira svoja vrata. Konec leta je čas, ko se za trenutek ozremo nazaj in preletimo stoijeno, ko se spomnimo lepih in uspešnih trenutkov. Je tudi čas, ko snujemo nove načrte, ko z upanjem zremo v prihodnost.
V letošnjem letu se je dogajalo mnogo stvari. Ponosni smo bili na dosežene rezultate na različnih tekmovanjih iz znanja in v športu. Staršem in drugim gostom smo se predstavljali na uspelih šolskih prireditvah. Najpomembnejše, za kar smo se skupaj trudili, pa je bilo ustvarjanje prijazne šolske klime. Za slednjo smo soodgovorni vsi: učitelji, učenci in starši. Letošnje leto je bilo tudi eno težjih, saj smo zaradi gradnje podružnice še povečali število učencev na šoli. Vendar menim, da smo z veliko mero strpnosti uspešno premagovali težave.
V prazničnih dneh, ki so pred nami, vam želim, da bi bili srečni in zadovoljni v družbi tistih, ki jih imate radi. Preživite praznike tako, da vam bodo spomini nanje greli srce še v naslednjem letu. Ne pozabite, da petarde niso edina oblika zabave, so tudi druge, prijaznejše za vas in vašo okolico.
V prihajajočem letu vam želim obilo lepega, uspešno delo in osebno srečo. Zastavite svoj korak pogumno in zanesljivo boste prispeli do cilja. Skupaj pa se bomo trudili, da bi naša šola ostala prijazna in uspešna.
Tatjana Vaupotič, ravnateljica
Spoštovana gospa ravnateljica!
Z nami ste že štiri leta. Štiri leta dobrih in tudi slabih dni. Zvedeli smo, da boste z nami še najmanj naslednjih pet let. Zahvaljujemo se vam za vse, kar ste storili za nas, za vso prijaznost, pomoč in lepo besedo. Želimo vam uspešno novo leto, polno veselja, zdravja, uspehov in tudi majhnih radosti!
Anja Dangubič, predsednica skupnosti učencev OŠ Ljudski vrt
SKUPNOST UČENCEV ŠOLE
Tudi letos na naši šoli deluje skupnost učencev šole. Predstavniki oddelčnih skupnosti se zbiramo na sestankih ob četrtkih zjutraj.
Dogovarjamo se za akcije in prireditve.
Pridno smo začeli z delom skupaj z novo mentorico Karmen Mlakar. Na prvem sestanku je bilo izvoljeno novo vodstvo SUŠ:
Anja Dangubič, 7. c - predsednica,
Jana Bedrač, 8. a - namestnica,
Taja Senčar, 6. c - tajnica.
Obravnavali smo sklepe 11. nacionalnega otroškega parlamenta, ki je potekal lansko leto pod geslom Hočem - torej zmorem! Sprejeli smo program nalog in prireditev v tem šolskem letu.
25. oktobra 2001 je v šolski telovadnici potekal slovesen sprejem prvošolcev v skupnost učencev.
S pomočjo učiteljev etike in družbe smo izpeljali projekt Mir in sožitje med ljudmi. V vsakem oddelku so učenci izbrali en najlepši plakat, kije bil razstavljen v šolski avli. Med razstavljenimi plakati je komisija izbrala po enega najboljšega za razredno in predmetno stopnjo. Avtoiji plakatov so prejeli knjižne nagrade.
Organizirali smo šolski parlament na temo Moj prosti čas. Občinskega parlamenta so se skupaj z mentorico Karmen Mlakar udeležili naslednji predstavniki: Jana Bedrač, 8. a, Anja Dangubič, 7. c, Petra Rašl, 8. a, Matej Metličar, 8. b in Tomaž Ocvirk, 2. c.
Trudili se bomo izpeljati vse zastavljene naloge, med katerimi so najpomembnejše:
> prodaja novoletnih voščilnic
> skrb za ptice pozimi
> ozelenimo šolo
> sodelovanje pri izdaji šolskega časopisa Lokvanj.
Piše Anja Dangubič, predsednica SUŠ
UKOVNA RAZSTAVA V AVU MO PTUJ
V petek, 12.10.2001, je bila otvoritev razstave likovnih izdelkov učencev OŠ Ljudski vrt v avli MO Ptuj. Razstavo je pripravila učiteljica likovne vzgoje Tajka Šnuderl in jo predstavila pred odprtjem. Ob tej priložnosti sta nastopili flavtistka Doroteja Kotnik in pevka Mateja Golob. Gospod Ervin Hojker, podžupan, je odprl razstavo.
Doroteja Kotnik, 6. b
Raziskovalna naloga
PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA MLADIH V PTUJU
V šol. 1. 1999/2000 so takratne sedmošolke Nastasija Alt, Mia Erbus, Maja Kovač in Tjaša Žargi pod mentorstvom Darije Erbus in Petre Kosi izdelale raziskovalno nalogo o prostem času mladih v Ptuju.
Na osnovi obsežne ankete med učenci četrtih in sedmih razredov ptujskih osnovnih šol so prišle do zanimivih ugotovitev. Večini učencev prosti čas pomeni sprostitev in zabavo, za precej učencev pa je to tudi čas brezdelja Glede aktivnosti v prostem času so raziskovalke ugotovile, da največ učencev gleda televizijo, naslednji zaposlitvi sta druženje s prijatelji in ukvarjanje s športom, s katerim se ukvarja več kot polovica dečkov.
Večina četrtošolcev meni, da imajo dovolj prostega časa, sedmošolci pa premalo. Četrtošolci večinoma preživljajo svoj prosti čas s starši, sedmošolci pa s prijatelji.
Učenci so vključeni večinoma v interesne dejavnosti na šoli, izven šole pa predvsem v športne aktivnosti. Vključujejo se tudi v počitniške dejavnosti, ki pa jih je za starejše osnovnošolce premalo.
Iz raziskovalne naloge izvemo, da v Ptuju delujejo naslednje ustanove, ki skrbijo za prosti čas mladih.
- Zveza kulturnih društev Ptuj - Otroški gledališki studio Ptuj
- Ptujski grad - muzej
- Gledališče Ptuj
- Center interesnih dejavnosti Ptuj
- Klub Obzorje
- Športni zavod Ptuj
- Knjižnica Ptuj - mladinski oddelek
- Glasbena šola Karol Pahor Ptuj
Vse, ki bi o prostem času mladih v Ptuju radi izvedeli še kaj več, vabimo k podrobnejšemu prebiranju raziskovalne naloge, ki vam je na voljo v šolski knjižnici. Morda boste našli spodbudo za nadaljnje raziskovanje.
Uredništvo
Aleks Munda, 1. a
Anja Kurnik Lindenthal. 1. b
Anketa
PROSTI ČAS UČENCEV TRETJIH IN ŠESTIH RAZREDOV
Ko smo prebrali raziskovalno nalogo o prostem času mladih v Ptuju, smo se odločili, da s prirejeno krajšo anketo ugotovimo, kako tretješolci in šestošolci na naši šoli preživljajo prosti čas. Anketo je reševalo 69 učencev (37 dečkov, 32 deklic) iz 3. a, b, c razreda in 69 učencev (34 dečkov, 35 deklic) iz 6. a, b, c razreda. Zastavili smo jim naslednja vprašanja:
/. Kaj je zate prosti čas? Obkrožiš lahko več odgovorov.
a) sprostitev
b) zabava
c) ukvarjanje z interesnimi dejavnostmi č) brezdelje
d) drugo (napiši kaj)________
2. Kaj delaš v prostem času? Obkrožiš lahko več odgovorov.
a) ukvarjam se s športom
b) ukvarjam se s hobiji
c) berem
č) gledam televizijo
d) ukvarjam se z računalnikom
e) grem na sprehod
f) družim se s prijatelji
g) grem v kino / gledališče
h) nič ne delam
i) drugo (napiši kaj)________
3. Ali imaš dovolj prostega časa?
a) premalo
b) dovolj
c) preveč
d) ne vem
4. S kom preživljaš prosti čas? Obkrožiš lahko več odgovorov.
a) s starši
b) s prijatelji
c) sam
č) z bratom ali sestro
d) drugo (napiši kaj)____________
5. Kateri dan v tednu imaš največ prostega časa?
6. Kaj najraje počneš ob koncu tedna?
Aleš Kotnik. 1. a
Prosti čas učencev, ki imajo status športnika
Luka Solina, 7. c - športnik
Moj šport je alpsko smučanje. Treniram že 6 let, štirikrat na teden pri SK Branik v Mariboru. Skupaj z mano trenirata sestrična Larisa in prijatelj Denis, zato nas vsak dan eden od naših staršev pelje v Maribor in nazaj. Največ prostega časa imam ob vikendih, če nimam tekme, preživim ga v krogu družine ali z bratrancem, ob družabnih igrah ali na sprehodu.
Toni Hazdovac, 8. b -športnik
S tenisom se ukvarjam od šestega leta in sem član TK Ptuj. Treniram petkrat tedensko po dve uri. Ostane mi še dovolj prostega časa, čeprav igram še klavir v glasbeni šoli. Prosti čas preživim z družino ali s prijatelji. Ima ravno dovolj obveznosti, tako da nisem preveč obremenjen z njimi.
Analiza ankete
Odgovori na prvo vprašanje, kjer je bilo možnih več odgovorov, so razvidni v tabeli.
Tabela 1
Kaj je zate prosti čas? 3. razred 6. razred Skupaj
sprostitev 53 55 108
zabava 51 56 107
ukvarjanje z ID 30 33 63
brezdelje 0 5 5
drugo 3 0 3
Skupaj 137 149 386
Grafikoni
Iz tabele in grafikona 1 je razvidno, da ni bistvenih razlik med tretješolci in šestošolci. Obojim sta prosti čas predvsem sprostitev in zabava, v 6. razredih se prevesi na zabavo. Učenci se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, le za 5 učencev pomeni prosti čas brezdelje, in to v 6. razredu; za 3 učence v 3. razredu pomeni prosti čas drugo (skrb za živali).
Drugo vprašanje: možnih je bilo več odgovorov.
Iz tabele 2 je razvidno, kaj delajo učenci v prostem času. Tu nas je zanimalo, kakšne so razlike v izbiri dejavnosti med dečki in deklicami in med učenci tretjega ter šestega razreda.
Tabela 2
Kaj delaš v prostem času? 3. razred 6. razred
dečki deklice Skupaj dečki deklice skupaj
šport 24 16 40 23 13 36
hobiji 4 3 7 22 13 35
berem 21 28 49 6 21 27
televizija 27 14 41 29 33 62
računalnik 23 13 36 18 24 42
sprehod 8 18 26 4 19 23
prijatelji 21 20 41 24 17 41
kino/gledališče 9 10 19 17 21 38
nič 0 0 0 4 71 11
drugo 3 3 6 3 5 8
Skupaj 143 128 268 156 179 329
□ dečki 3. razred ■ deklice 3. razred
□ dečki 6. razred
□ deklice 6. razred
Grafikon2
Odgovori na to vprašanje so pokazali razlike med učenci tretjih in šestih razredov in med dečki ter deklicami. V 3. razredu jih največ (49) bere, v 6. razredu pa jih največ (62) gleda televizijo. Od dejavnosti, ki sta na prvem mestu, v obeh več deklic bere in več jih gleda televizijo. Razlika v branju med dečki in deklicami je še posebej opazna v 6. razredu, ko seje za branje odločilo le 6 dečkov, deklic pa 21. Domnevali smo, da se bo s športom ukvarjalo več dečkov kot deklic, kar je bilo potrjeno, saj se v 3. razredu s športom ukvarja tretjina dečkov več od deklic, v 6. razredu pa že skoraj polovica več. V 6. razredu poraste tudi zanimanje za kino oz. gledališče, zlasti med deklicami.. Zanimiva je tudi ugotovitev, da v 3. razredu ni nikogar, ki se ne bi s čim ukvarjal, v 6. razredu pa je takih učencev 11 (7 deklic).
Peter Ferme, 7. c - športnik
Košarko igram od šestega leta, redno pa treniram šele eno leto, in sicer v Mariboru pri KK Branik, kar mi zaradi oddaljenosti vzame več prostega časa. Treninge imam petkrat na teden, ob vikendih pa imamo tekme. Velikokrat se peljem na trening z avtobusom takoj po šoli in pridem domov šele zvečer. Taki dnevi so naporni, zato takrat nimam časa niti za učenje. Drugače moj prosti čas zapolnjujejo računalnik, gledam televizijo ali pa obiščem prijatelja ali prijateljico.
Aleš Vesenjak, 7. b -športnik
S športom se ukvarjam že 8 let. Igram nogomet pri NK Drava - Asfalti. Treninge imam tri do štirikrat na teden okrog dve uri ali včasih tudi več. Na treninge hodim večinoma peš. Tudi v prostem času je na prvem mestu nogomet ali gledanje televizije.
Odgovori na tretje vprašanje so predstavljeni v tabeli in grafikonu 3.
Luka Špari, 7. c - športnik
Moja športna dejavnost je namizni tenis, ki ga treniram od 3. razreda. Treninge imam petkrat tedensko pri NTK Petovio Ptuj. Najmanj dvakrat sli trikrat mesečno imamo tekme. Treninge imam po pouku trikrat na teden od 13.30 do 17.00, dvakrat pa od 15.00 do 17.00. domov pridem ob 17.30 in imam potem še približno eno uro prostega časa, v katerem se ukvarjam z računalnikom ali pa se igram s psico Laro.
Kaja Kostanjevec, 1. b
Tabela 3
Ali imaš dovolj prostega časa? 3. razred 6. razred
dečki deklice skupaj dečki deklice skupaj
premalo "V 2 "ITI 15 28
dovolj 17 24 41 13 12 25
preveč 6 4 10 2 2 4
ne vem 5 2 7 4 8 12
Skupaj 37 32 69 34 35 69
D premalo H dovolj D preveč Dne vem
Grafikon 3
Večina tretješolcev, še posebej deklic, ima dovolj prostega časa; v 6. razredu pa jih največ (28) trdi, da imajo premalo prostega časa, skoraj enak delež (25) jih ima dovolj prostega časa in ni večjih razlik med dečki in deklicami.
Četrto vprašanje: možnih je bilo več odgovorov.
Tabela 4
S kom preživljaš prosti čas? 3. razred 6. razred Skupaj
s starši 38 32 70
s prijatelji 32 58 90
sam 11 27 38
z bratom ali sestro 31 33 64
drugo 5 9
Skupaj 117 154 271
Kako učitelji in delavci šole preživljajo svoj prosti čas?
Grafikon 4
Rezultati kažejo, da tretješolci preživljajo prosti čas večinoma s starši, potem s prijatelji ter brati in sestrami;
Največ šestošolcev pa ga preživi skupaj s prijatelji. V 6. razredu poraste tudi število tistih, ki prosti čas preživijo sami.
MOJCA GAJZER
Prosti čas imam le ob vikendih, pa še takrat mi ga primanjkuje. Poleti zelo rada igram tenis, pozimi pa najraje smučam. Televizijo gledam bolj redko, le kakšen dober film.Vsekakor pa rada poslušam glasbo.
Odgovori na peto vprašanje so razvidni iz grafikona 5.
Grafikon 5
V 3. in 6. razredu so učenci izbrali soboto za dan, ko imajo največ prostega časa v tednu, na drugem mestu pa je prav tako v obeh razredih petek.
NATAŠA CEROVIČ
Pozimi, ko se bolj zadržujemo znotraj svojih hiš in stanovanj, si vzamem čas za kakšno dobro knjigo, v letošnjem letu pa pišem tudi članke za pedagoške časopise. Nekaj prostega časa mi vzame tudi psiček. Poleti poskušam čimveč časa preživeti zunaj, kjer urejam svoj cvetlični in vodni vrt. Najraje pa se usedem na teraso, poslušam glasbo, ki mi je všeč, in preprosto uživam. V glavnem pa je bistvo mojega prostega časa, da najdem prostor za mir, tišino in sprostitev.
TATJANA VAUPOTIČ
Trenutno mi veliko časa vzame režiranje v dramski skupini Kulturnega društva Grajena, saj imamo vaje trikrat na teden. Če se le da, se enkrat tedensko odpravim na fitnes, kjer poklepetam s prijateljicami. Včasih
spremljam očeta na ribolov, vendar se to zgodi bolj poredko. Nekaj prostega časa vsekakor posvetim hčeri. Če mi ga še kaj ostane, rada pogledam kakšen dober film. Najraje imam komedije, kjer se lahko od srca nasmej im. Za sprostitev urejam svoj vrt ali pa preberem kakšno dobro knjigo. Najljubši so mi zgodovinski romani,
kriminalke, včasih pa se lotim tudi ljubezenske zgodbe. Ne smem pa pozabiti glasbe, ki me pomirja.
Na šesto vprašanje smo dobili več različnih odgovorov, ki so predstavljeni v grafikonu 6. Konec tedna večina tretješolcev preživi ob igri in športnih aktivnostih (36), prav tako v 6. razredu (21), kjer jih tudi več gre v kino ali gleda televizijo. Še ena zanimivost: v 3. razredu je 1 učenec zapisal »grem ven«, v 6. razredu pa je to zapisalo 10 učencev.
zx x/x ^
x1/
i/jmA V u "'- -
p V*
I
V.„ MJUi
kVn/tri
Mislim, da imam dovolj prostega časa, čeprav imam veliko obveznosti. Med prostim časom se zabavam s prijatelji na dvorišču, gledam televizijo, poslušam radio in še in še. Mislim, da so tudi moje obveznosti del prostega časa. Prosti čas je zame nekaj, kar delaš, vendar se ob tem zabavaš, ker ti je všeč. Največ prostega časa imam med vikendom in počitnicami. Med tednom ga imam malo manj, vendar se vedno najde.
Poskušala vam bom opisati svoj prvi dan v tednu. Ponedeljek. Zjutraj se zbudim, v šolo odhitim, se tam veliko naučim, po šoli domov odhitim, nalogo naredim, na košarko odletim, tam zelo zabavam se in domov vrnem se, se v posteljo spustim. Tudi v torek, sredo, četrtek in petek imam različne dejavnosti. Te so: glasbena šola, plesne vaje, pevski zbor, tečajni pouk nemškega jezika, folklora.
Pred nekaj dnevi sem po televiziji gledala oddajo, v kateri so govorili o prostem času. Dva fanta sta med počitnicami imela vsak približno pet taborov in na vse sta šla. To se meni zdi preveč. Poznam pa tudi otroke, ki nimajo obveznosti zato, ker se jim ne da in gledajo samo televizijo in se igrajo na računalniku. Mislim, da ima vsak otrok nekaj rad in danes je na voljo veliko dejavnosti, v katere se lahko vključimo.
Najbolj pa se mi smilijo otroci, ki bi radi hodili k dejavnosti, ki jo imajo radi, pa ne morejo. Ker je teh otrok po svetu veliko, bi morali tudi njim dati možnost in jim podariti stvari za življenje.
Anja Erbus, 5. b
MOJ PROSTI ČAS
Vsak človek ima prosti čas. Porabi ga na takšen ali drugačen način. Svoj prosti čas preživljam različno. Ukvarjam se z judom, igranjem igric, gledanjem televizije, poslušanjem radia, nogometom s prijatelji. Najraje imam judo, predvsem me zanimajo meti ter padci. Imamo prijaznega trenerja. Tudi igranje na kitaro mi je všeč, zato vsak dan malo zaigram. Urejanje znamk, ki je moja prostočasna dejavnost, mi vzame dosti časa. Pri tem zelo uživam, posebej tedaj, ko dobim kakšno novo znamko. Ko je lepo sončno vreme, pa se s prijatelji ali sošolci dobimo na igrišču. Tam brcamo žogo ali igramo košarko do onemoglosti. Ves prepoten pridem domov. Mama mi skuha topel čaj, jaz pa pod tuš in v toplo posteljo.
Tako minevajo dnevi in prosti čas, včasih uporabljen koristno, včasih pa tudi ne.
Sandi Vrečar. 5.c
Prostega časa imam pogosto premalo. Veliko časa mi vzameta služba in prebiranje strokovne literature. Večino preostalega časa posvetim otrokoma in možu. Kadar imam čas, rada brskam po internetnih straneh in poklepetam s prijateljicami. Kolesarim, pozimi smučam, čez vse leto pa aktivno sodelujem v društvu žena in deklet, kar mi vzame še zadnje ure, ki jih imam zase.
MILENA KRAJNC
Meni je najpomembneje, da svoj prosti čas preživim kvalitetno in zanimivo. Zelo rada prebiram knjige, revije in časopise. Med knjigami prevladujejo strokovne, vendar tudi kakšen roman ni odveč. Moj prosti čas je poleti bolj aktiven. Predvsem se s svojo družino pogosto odpravim na kakšen izlet. Rada tudi kolesarim, tečem, plavam in podobno. Veliko pa mi seveda pomeni, da svoj prosti čas posvetim sinu. Včasih se odpravim s prijateljicami na klepet, saj je v njihovi družbi vedno zabavno in prijetno.
"Prosti čas, kaj je to?" se sprašuje marsikdo.
Prosti čas! Ima ga vsak in tudi jaz.
V prostem času rolam, kolesarim in zabavam se.
S psom na sprehod odpravim se, in vrneva se do teme.
Tudi pred računalnik se usedem in telefonsko linijo zasedem.
Da prosti čas ni kar tako, se zaveda marsikdo.
Eva Učakar, 5. b
PROSTI CAS
V prostem času je lepo, ko se pozimi sankamo.
Ko zvončki cvetijo, drevesa brstijo in ko grmi zelenijo, se otroci spet veselijo.
Ko poleti plavamo in na morju se zabavamo, nam vsem je lepo, saj prostost uživamo.
Jana Vidrih, Živa Sabo, Živa Brglez, Sara Mernik, Iva Lah, Lara Petek, 4. a
Luka Horvat, 1. a
Prostega časa ima 4 ure, čez vikend pa 6 ur. To je čas, ki ga porabim za igro in zabavo. Najraje obiščem prijatelje in se z njimi igram. Igramo se razne igre. Če je vreme lepo, se igramo igre z žogo, se skrivamo, kolesarimo, rolamo in lovimo. Kadar pa je zunaj dež, poiščemo zabavo v družabnih igrah. Igramo se igro Črka na črko, kartamo, rišemo, poslušamo glasbo in se pogovarjamo. Največ prostega časa pa imam, ko so počitnice. Takrat skoraj ves dan preživim s svojimi prijatelji. To je zame najlepši čas. Mislim, da imam prostega časa dovolj in ga znam tudi zanimivo preživeti. Prosti čas izkoristim tako, da se nikoli ne dolgočasim.
Maruša Žagar, 3. c
MOJ PROSTI CAS
Moj prosti čas je zabava, nimam ga veliko. Med tednom ga imam samo popoldan. Ko imam prosti čas, najraje grem na igrala, ker se super zabavam, razgibavam in učim kaj je na njih nevarno in česa ne smem delati. Moram skrbeti za svoje zdravje in varnost! Sicer pa sem zadovoljna s svojim prostim časom zato, ker ga imam čisto dovolj v svojem življenju.
Nina Vučinič, 3. c
■:iuej2,i a fuu^ol«^;
G>'S(s)
Šola ne sme biti priprava na življenje. Šola mora biti življenje!
Elbert Hubbard
PO HALOŠKI PLANINSKI POTI
Četrtek, 11.10.2001. Avtobusi so učence 5. in 6. razredov odpeljali proti Halozam. Šestošolci so izstopili v Cirkulanah in se čez vinorodne Haloze odpravili proti Vidmu. Pot je bila dolga in precej spolzka. Spremljal jih je lep sončen dan, čas so si krajšali s petjem in se večkrat ustavili. Daljši počitek in malico so imeli pri kmečkem turizmu Emeršič. Premagali so še pot do Vidma, kjer jih je počakal avtobus za Ptuj. Vodja pohoda je bila učiteljica športne vzgoje Silva Fartek. Vsi učenci so se "nalezli" utrujenosti.
Mateja Golob, 6. b
SKUPAJ = VARNO
Na OŠ Ljudski vrt in njeni podružnici Grajena že od leta 1996 teče projekt Skupaj = varno, tako da sodelujemo s Policijsko postajo Ptuj. Že od prvega razreda smo navajeni, da so policisti tisti, ki so nam pripravljeni pomagati tudi v stiski, ki nam svetujejo in nas tudi varujejo. Šolske poti so zaradi njih varnejše, pomagajo nam pri kolesarskih izpitih, pregledujejo naša kolesa, srečujemo in pogovarjamo se pri razrednih urah, enkrat mesečno se lahko na šoli pogovorimo o svojih problemih z vodjo policijskega okoliša.
V petek, 12. oktobra 2001, smo na ptujskem športnem stadionu spremljali predstavitev policije in njenih dejavnosti, predvsem tistih, ki jih v vsakdanjem življenju redkeje vidimo. Veliko lepše bi bilo življenje brez nasilja in nevšečnosti, kot so kraje, ropi, mamila, kriminal, vendar se morajo policisti spopadati z vsem tem. Športnica in policistka Alenka Bikar nas je opozorila, da se tudi sami moramo varovati. Pozdravil nas je tudi policist in atlet Gregor Cankar. Prikazali so delo specialne policijske enote in ravnanje z oboroženimi kriminalci. Policistom so v veliko pomoč šolani psi, ki so vsestransko uporabni. Bolj kot v avtomobilih in specialnih vozilih so me navdušili policisti na konjih, policiste - kolesarje pa v letošnji jeseni srečujemo na ptujskih ulicah. Ko je pristal helikopter s specialci, so ti pokazali veliko izurjenost.
Učenci smo si na koncu z zanimanjem ogledali vozila, orožje in helikopter. Najbolj so me presenetili dobro izurjeni psi, vendar pa policistka verjetno vseeno ne bom postala.
Larisa Sabath, 6. a
KAJ NAM JE BILO NA PREDSTAVITVI DEJAVNOSTI POLICIJE NAJBOLJ VŠEČ?
4* Najbolj mi je bil všeč drugi del predstavitve, to je delo s policijskimi psi, pri iskanju drog in varovanju državne meje.
Marko Gasparič
«1 Zelo všeč so mi bili psi, ki so bili pametni, hitri, izurjeni... in nepogrešljivi.
Mojca Žlahtič
4* Policisti so pokazali, kako obvladajo množico ljudi s posebnimi ščiti.
Nina Kosednar
4* Najbolj so izstopali policisti specialci in helikopter.
Nejc Topolnik
4* Policisti so nam pokazali svoje delo in nevarnosti, ki se jih moramo zavedati. Najbolj so me pritegnili psi.
Maja Vičar
4* Navdušil me je pes, ki je v avtu našel drogo.
Miha Leben
4* Izkazali so se psi, ki so napadali osumljence. Všeč mi je bila akcija s helikopterjem.
Vid Irgl
4* Posebej sem občudoval policiste, vodnike psov. Zamišljal sem si, koliko ur učenja je treba, koliko ljubezni in potrpežljivosti, da pride do takšne povezanosti med človekom in psom.
Damijan Zorko
4* Najbolj so mi ugajale vaje in psi. Orožje pa mi ni bilo všeč.
Sašo Sirec
Svoje vtise so zapisali učenci in učenke 6. a razreda.
NARAVOSLOVNI DAN
V četrtek, 18. oktobra, smo imeli naravoslovni dan.
Najprej nas je avtobus odpeljal do gradu v Veliki Nedelji. Ogledali smo si njegovo zunanjost in tudi notranje dvorišče. Tam stoji star vodnjak in mozaik v obliki križa. Ko smo si vse to ogledali, smo pomalicali in spet posedli po avtobusu, ki nas je odpeljal v Ormož, v edino tovarno sladkorja v Sloveniji. Najprej smo si kar iz avtobusa ogledali, kako sladkorno peso čistijo in ji odvzamejo vzorec. Sli smo tudi v notranjost tovarne, kjer smo zavohali zelo močan smrad. Vseeno pa smo se potrudili in si ogledali predelavo sladkorne pese v sladkor. Vse to se začne s pesinim semenom. To je okroglo in svetlo rumene barve. Ko pesa zraste in dozori, jo ročno ali strojno poberejo z njiv. Potem prepotuje dolgo pot čiščenja, ki smo si jo že ogledali. Po čiščenju jo narežejo na rezance in te stisnejo. Tako dobijo gosto tekočino, ki ji pravimo melasa, ki jo kuhajo in nastanejo kristalčki sladkoija. Če te kristalčke še enkrat prečistijo, nastane beli sladkor, drugače pa rjavi. Izvedeli smo tudi, da dobijo iz enega kilograma pese sto petdeset gramov sladkorja, na leto pa ga pridelajo več kot trideset tisoč ton. Ves ta sladkor se kopiči v dveh silosih, ki stojita pred tovarno.
S tem se je naš naravoslovni dan končal in avtobus nas je pripeljal pred šolo. Ta dan smo preživeli zelo lepo. Prijetno in zanimivo je bilo v Veliki Nedelji in tudi v Ormožu, samo smrad v tovarni me je malo motil.
Tina Murko, 5. c
RUDNIK V VELENJU
V četrtek, 25. 10. 2001, smo se odpravili v Velenje, da bi si tam ogledali Muzej slovenskih premogovnikov.
Z velikim pričakovanjem smo se posedli na avtobus. Vožnja je hitro minila, saj smo s sošolci vso pot klepetali. Po prihodu v Velenje smo si najprej ogledali jezero. Nato smo se odpravili k rudniku. Tam smo zaradi varnosti dobili najprej vsak svoj žeton, zaščitno čelado in rudarski plašč. V velikih žepih plašča smo nosili rudarsko malico.
Z dvigalom smo se spustili 150 m globoko v rove rudnika. Peš smo se sprehodili do globine 180 m, kjer so nam lutke v obliki rudarjev pripovedovale o preteklosti rudnika.
Pred prihodom v modemi del muzeja, smo se v jedilnici, ki je najgloblje v Sloveniji, okrepčali z mdarsko malico. Ogledali smo si še sodobne naprave za delo v rudniku in prestali mdarski krst.
Do dvigala, ki nas je dvignilo iz mdnika, smo se popeljali s podzemno železnico. Po preštevanju žetonov smo ugotovili, da smo vsi prišli iz mdnika. Vrnili smo plašče in čelade ter se sprehodili po trgovini s spominki.
Aljaž Šegula, 5. a
RUDNIK VELENJE
Rudnik je podzemni prostor, kjer kopljejo in pridobivajo mdo, v premogovnikih pa črni in rjavi premog ter lignit.
Naši starši in šola so nam omogočili, da si ogledamo muzejski rudnik lignita v Velenju.
Zbrali smo se pred šolo v četrtek, razdelili malice in že je pripeljal avtobus po nas. Pot do muzeja je bila dolga, a smo jo prijetno izkoristili s petjem in pogovorom. Končno smo prispeli, saj smo vsi nestrpno čakali ogled muzeja. Pred sabo smo zagledali zelena vrata muzeja in vstopili. Ogledali smo si film o rudarjih. Odšli smo v prostor, kjer smo dobili čisto pravo mdarsko obleko in zaščitno čelado. Dobili smo tudi značke, ki so jih imeli mdarji, da se globoko pod jamo nihče ni izgubil. Spustili smo se sto osemdeset metrov globoko pod zemljo. Tu nam je vodnik povedal, daje leta 1957 bil ustanovljen Muzej slovenskih premogovnikov. Povedal nam je tudi, da so premogaiji - knapi zelo težko in revno živeli. Iz zemlje so trgali črno zlato in ga tono za tono pošiljali na svetlo. Rudarji so ves dan v jami, zato skoraj nikdar ne vidijo sonca. Na premogarje so prežale številne nevarnosti, zaradi zmškov debelih lignitnih plošč, predvsem pa zaradi plina metana. Njihove najboljše prijateljice pa so bile kar podgane, saj so prve začutile nevarnost, zato so zbežale, premogaiji pa za njimi. Srečali smo tudi Antona Aškerca, ki seje pred sto leti že prevažal v globino. V svojih pesmih je zapisal, kako s težkim delom služijo kmh mdarji. Da ne bi ostali lačni, smo si vzeli mdarsko malico. Jedli smo v jedilnici, ki je najgloblje v Sloveniji, mogoče tudi v Evropi. Slišali smo žalostni glas signalnega zvonca, ki je januarja in februarja leta 1893 naznanjal, da je v dveh zaporednih eksplozijah metana, izgubilo življenje najprej enajst, nato pa še sedemnajst delavcev. Za konec smo se peljali s podzemnim vlakom do dvigala, ki nas je spet poslalo na svetlo. Zgoraj smo odložili stvari, ter si vzeli svoje nahrbtnike. Poslovili smo se in se odpeljali proti domu.
Bila sem zelo ganjena nad opisom življenja mdarjev. Ker imam zelo rada konje, me je tudi njihovo trpljenje zelo ganilo. Naše potovanje v čmo podzemlje je bilo poučno in zelo razburljivo.
Nastja Pungračič, 5. c
VELENJE
Ob osmih vsi pred šolo smo se zbrali in se na avtobus pognali.
V Velenje smo se pripeljali in pred televizijo obstali.
Z dvigalom smo se odpeljali v temo sredi rudnika.
Tam v temi rudnika Aškerc Anton je sedel in pripoved je začel.
Rudnik smo si ogledovali, so tudi malico nam dali.
Poučno res bilo je tam, kdor ne verjame, pa naj gre sam.
Eva Solina, 5. c
NARAVOSLOVNI DAN V RUDNIKU
V četrtek v naši učilnici, bile so samo prazne klopi.
Mi smo v Velenje šli,
kjer smo si rudnik ogledali.
Obleka, čelada, malica in že smo bili v rovih rudnika.
Ko prišli smo do pol poti, veselo smo pomalicali.
Videli smo zgodovino in tudi današnjo tehniko.
V rudniku včasih bilo je težko, danes pa stroji pomagajo.
Peljali smo se s podzemno železnico, kar ni dolgo trajalo.
Z dvigalom na koncu pa prišli smo ven iz podzemlja.
Zanimivo in lepo je bilo, a je hitro minilo.
Ker nikoli v rudniku še nisem bila, tega ne bom pozabila.
Šadeja Nestorov, 5. c
Alja Jančič, 1. c
RUDNIK
Kdor si rudnik ogledati želi, naj v Velenje pohiti.
Tam obleko in malico dobi in v temo se spusti.
V globini dosti videti je, in Anton Aškerc, ti veliko zanimivega pove.
Ko pa vsega konec je, z dvigalom na svetlo dvigneš se in domov odpraviš se.
Marko Hojnik, 5. c
Ana Tepeš, 1. b
Neva Kumer. 1. a
Spoznavajmo poklice, širimo si obzorja
V lanskem šolskem letu smo na pobudo podjetja Animacija začeli z akcijo, v kateri učenci spoznavajo poklice na malo drugačen način. Učenci 7. in 8.razreda so izbrali poklic, o katerem bi želeli izvedeti kaj več oziroma ga bolje spoznati.
Organizirali smo oglede poklicev, v katerih je sodeloval vsaj en učenec, pa tudi takšne, ki si jih je ogledalo čez deset učencev. Kaj je bilo najbolj zanimivo pri ogledu posameznega poklica:
? avtomehanik - učenci so bili presenečeni, da moraš za ta poklic dobro poznati angleški jezik in se spoznati na delo z računalnikom;
? zdravnik - po zanimivem in poučnem ogledu so učenci ugotovili, da je delo zdravnika zelo zahtevno in da je tudi pot do tega poklica dolgotrajna, zato jo zmorejo le najbolj vztrajni in takšni, ki so usmerjeni k ljudem in jim želijo pomagati;
? frizer - za ta poklic je potreben smisel za oblikovanje in ročne spretnosti; učenci so se seznanili, da morajo znati tudi svetovati strankam in da lahko uspeš v tem poklicu le, če si izjemno vuztrajen in se veliko učiš izven šole;
? farmacevt - poklic, kjer se dolgo časa šolaš na zahtevni fakulteti; biti moraš zelo natančen, ker je delo zelo odgovorno, saj pri izdajanju zdravil ne sme priti do napak;
? kuhar, natakar - biti moraš natančen in imeti smisel za higieno; v tem poklicu obstajajo možnosti, da si z nadaljnjim šolanjem pridobiš izobrazbo tehnika, če si dovolj vztrajen, še višjo izobrazbo v gostinski stroki, tako da lahko tudi napreduješ npr. do vodje gostinskega obrata...
Vsak ogled je bil skrbno načrtovan s strani tistih, ki so ga predstavljali. Delodajalci, podjetja in drugi, ki so nam prikazovali poklice, so se izjemno potrudili, da bi prikazali, zakaj radi opravljajo svoj poklic, kaj je tisto, kar jih veseli pri opravljanju poklica, pa tudi manj privlačne plati, ki jih morajo tisti, ki se želijo za nek poklic usposobiti, poznati že takrat, ko se zanj odločajo.
Veliko učencev je dejalo, da tega poklica, ki so si ga ogledali, zagotovo ne bodo opravljali iz različnih vzrokov: zahtevno šolanje, zahteve samega poklica, drugačne osebnostne lastnosti, ki so potrebne za določen poklic. Spet drugi so si potrdili prepričanje, da je to poklic, ki so si ga že od nekdaj želeli opravljati. Nekateri so trdno sklenili, da bodo naredili vse, da bodo postali: pravniki, vzgojiteljice, trgovci, arheologi, cvetličarji, kozmetični tehniki, medicinske sestre, policisti, računalniški tehniki... Splošna ugotovitev pa je bila, da poklice premalo poznajo in da jim je všeč, če jih lahko spoznajo tudi na takšen način.
Letos smo zbrali želje za oglede 53 različnih poklicev. Med njimi so tudi nekateri, ki si jih želi ogledati manj učencev, ker so manj običajni: pilot, igralec, varilec, stevardesa, enolog, prevajalec, inženir železniškega prometa... Upamo, da si bodo učenci lahko ogledali tudi te poklice in da bomo s takšno obliko lahko nadaljevali še naprej.
Svetovalna delavka: Darija Erbus
Droge ne hvala - Naučimo jih in pustimo jim živeti
Mladost je sicer najlepši, a tudi najtežji čas življenja, saj je to čas odraščanja, iskanja poti v življenje, pa tudi čas mnogih stisk, zaradi katerih so mladostniki najbolj dovzetni za različne oblike zasvojenosti. V mesecu novembru smo tej tematiki namenili še več pozornosti pri razrednih urah, na malo drugačen način pa smo probleme mladih in odraslih doživljali 23. novembra ob treh gledaliških predstavah v šolski telovadnici. Dve predstavi z naslovom Droge ne hvala sta bili namenjeni učencem od 3. do 6. razreda. Tretja predstava Naučimo jih in pustimo jim živeti je popoldne ob 17. uri privabila sicer manj staršev, kot smo pričakovali, toda tisti, ki so prišli, so odhajali zadovoljni.
Sonja Pučko, vodja projekta Zdrava šola
DEŽELA SANJ
Dežela sanj je velik svet, kjer zvezde te uspavajo in novi dan oznanjajo.
Če hočeš v deželo sanj, moraš biti zelo zaspan. Nočni svet je zanimiv, in tudi hitro je minljiv.
Ko pa noč se konča in se spet zbudiš, deželo sanj spet zapustiš, in ponovno oživiš.
Teodor Lenart, 3. c
SANJAM NAD OBLAKI
Sanjam nad oblaki, tam kjer ni nikogar, mirno lepo žari nebo, a ko se zbudiš, lepote ni več.
Damijana Rašl, 3. c
POTOVANJE Z BALONOM
Imam balon, lep je kot bonbon, imam ga zelo rada, ker mi ga je dala mama.
POTOVANJE S ČUDEŽNIMI ŠKORNJI
Ko mamica je včeraj v mesto šla, je škornje lepe zraven prinesla.
Rekla je, da moji so, saj zjutraj snežilo bo.
Res snežilo je in škornji prav so prišli, toda kaj, ko v šolo se mudi.
Ko v tek se zaženem, se mi zazdi, da vse stvari niso takšne, kot se zdi.
LETELA SEM S ČUDEŽNIM DEŽNIKOM
Nekega deževnega dne, ko zunaj nihče se igrati ne sme, ko v naslonjaču sem premišljevala, kar iznenada sem zaspala.
Sanjala sem,
da dobila sem dežnik,
velik, pisan in prelep,
ki me odpeljal jev Sončne dežele svet.
Pogledam v čevlje in vidim, da raketo v njih ogenj potiska. In en, dva, tri, šola pred mano stoji.
Nato pa rečem si, kdo ste vi? Čevlji pa odgovorijo mi: Midva dva brata sva.
Škornja čudežna se imenujeva.
Nuša Črešnik, 4.b
■f
V Sončni deželi dežja ne poznajo, otroci se ves dan na dvoriščih igrajo.
V obraz od sonca žareči, sončne žarke loveči, oči so prijazne, vesele,
to so otroci iz Sončne dežele!
Ko sem se ravno z njimi igrala, na sončni zibelki zibala, me je moja čudežna marela, ki je sedaj nisem več potrebovala, nazaj v naslonjač odpeljala.
Ta prekrasen sončni svet, iz moje domišljije splet, se ratblinil je v dim in paro, skozi priprto okno dnevne sobe pa je zlato sonce posijalo!
Kaja Jakolič, 4.b
Danes sem potovala z njim, na počitnice v Rim, jutri grem v Švico, tam imam tovarišico.
Zdaj je pesmica končana, ker iz službe pride mama in skrivnost bi bila izdana.
Maja Šarc, 4.b
LETELA SEM Z DEŽNIKOM
Letela sem z dežnikom nad LJUBLJANO.
Še zvezde so se mi smejale, a pristala sem v KRANJU.
Letela sem z dežnikom nad DUNAJEM.
Vsi so se mi smejali, a pristala sem v SALZBURGU
Letela sem z dežnikom nad BUDIMPEŠTO. Vsi so me gledali, apristala sem v LENTIJU.
Letela sem z dežnikom na RIM.
Vsi so se čudili, a pristala sem v TRSTU.
Letela sem z dežnikom nad TORONTO.
Vsi so se ustrašili, a pristala sem v MONTREALU.
Letela sem z dežnikom nad PARIZOM.
Vsi so rekli: ojojoj!, a pristala sem v LIONU.
Nazadnje sem prepotovala ves svet
In sem bila v revijah, časopisih in nastopala v
oddajah.
Ja, takšno je slavno življenje!
OOL6ČAS
Ko si nimam kaj početi, niti brati niti peti, se dolgčas začne vrteti.
Počasi zibljem se na stolu in uživam v glavobolu.
V steno gledam, premišljujem ...
Noge gor na mizo zložim in se na sedežno položim.
Oh, da bi me poklical kdo!
V hipu zvonec zazvoni.
Kdo le kliče? Mama, ti!
Hitro sobo posesaj!
Kot blisk izgine dolgčas mi, me delo čaka in skrbi.
Matej Rodošek, 5. c
Ina Novak, 4.b
IZ VSEBINE: LOKVANJ - Šolsko glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj
Letnik : 5 Številka: 1
Šolsko leto: 2001/2002 Naklada. 15 barvnih izvodov
ŠOLSKE ZANIMIVOSTI ....3 Izdano: december 2001 Uredniški odbor: 450 čmo-belih izvodov
PROSTI ČAS ... 4 Petra Rašl (glavna urednica) Jana Bedrač
GRAFITI . 17 Anja Dangubič Nino Dončec
TUDI TAKO SE UČIMO 18 Matej Gregorec Miha Šarc
DEŽELA SANJ Fotografije: Foto-video Mentorice likovnih izdelkov:
. 23 krožek pod mentorstvom Sonja Pučko, Susane Berden
Mirana Petka Renata Blagovič
ZA KONEC 24 Mentorici: Marta Šmigoc, Vlasta Bauman
.