M a M B O-r 1 1, 'dne 13. IX. 193o/ M a t f e t t VECEffNfK ?ufi¥ ' , . / " / SfiSS'3? Sv. Lenart v Slovenskih goricah IZ ZGODOVINE IN SEDANJOSTI ŽARIŠČA TUJSKEGA PROMETA V SLOV. GORICAH. Hala se J’ rodila Janja. Mati boža jo in peva: >Pazi dobro, d ete malo, ko dorasteš, pa boš znalo: Brez A LBU SA ni pranja!« Perilo in obleke dojenčkov in dece se pero navadno vsaki teden. Za to opravilo je najbolj pripravno A L B U S-TE R PEN T1N O V O M ILO v kom adih po pol kilogram a. Ni sam o izdatno, tem več je poleg tega tudi jam stvo, da se perilo in dečja obleka tudi desinficirajo. V interesu vsake dobre m atere je, da uporablja ALBUS>Terpentlnovo milo. Pokrite z vinogradi, sadovnjaki in se- “i> č i po pobočjih, s travniki po močvirnih Koritastih dolinah, z belimi viničarijam i in Palmami po grebenih te r s krpam i listna­ tih gozdov po osojnih obronkih se Slo­ venske gorice ponižno skrivajo za Muro, Dravo in rošpoško-šentjursko cesto. Edino pogoste baročne cerkve kličejo s svojih razgledišč m eščana, ki se pa u- straši vsled prašne ceste skozi Košake nadaljnjih korakov v pokrajino vrhov, gi­ banic in zaseke ter jo običajno m ahne v n a jb liž ji okoliški vinotoč. v Krajevna središča Slovenskih goric le­ ze, kakor M aribor, Ptuj, Ormož, Ljuto­ mer ali G ornja Radgona na periferiji. Sa- m° Sv. L enart se je mogel razviti kot o- Sfednje krajevno središče slovenjegoriške zemlje; kot tovarišica v cerkvenem ozi- n * mu konkurira im pozantna Sv. Trojica, *i se za svojimi rom arji razgleduje po vseh goriških in dolenjskih vrhih. Pri izlivu Gobovnice in Velke v Pesni­ co se širijo ob teh lepo tekočih vodah ve- in nizke ravnice, ki tvorijo naravno torišče prebivalstva iz obm očja Gobov­ nice, Velke, deloma tudi Drvanje, ter sre­ dnje Pesnice in južno od nje ležečih go» ric- M okrota onem ogoča nastoj selišča J 1 3 teli drugače enotnih ravnicah; nizka .g a (izpod 240 m) pa izključuje iz ravnic !n okolice vinograde, delom a tudi sadov­ njake ter izoblikuje v njih enoličnost in mir, iznad katerega pa se bohotno dviga- 1 0 gorice Zavrh, Strm i breg na jugu, Ga- steraj in Porčič pa na severu, da tako z Vseh strani čuvajo v pokrajini slovenje- g°riški izraz v mozaiku kultur in v hre- ^jen ju po veselju. T ravn ištv o v mokrih klinah, njive na položno proti potokom znižujočih hrbtih, pa omogočajo na “^iah travniških in poljskih, deloma tudi ^-dnih kultur razvoj cvetočih vasi. Lor- ^n je čuva pot iz Sv. L enarta v H rasto­ v e in kaže Gobovnici pot v Pesnico. Že­ n e v a je pesniško m ostišče proti Sv. “upertu; Porčič in R adehova navajata Omarje k Sv. Trojici. R adehova sam a pa nsrrierja cesto na Ptuj. Vse vasi ležijo na meiah, do katerih sežejo poplave Pesni- C e> Gobovnice in Velke. Z vsako km etijo združeni okolji dajejo pokrajini že srednje Podonavski živinorejski značaj, še bolj pa ePe Črede konj, goveda in svinj, ki se pa- s® J ’ o na pesniških tratah in ki dajejo m ir­ il1 ’n enolični ravnici sam osvoje obiležje. Nad Čredami pa čuvata lorm anjski in že­ n e v s k i barovčin, od katerih slovi prvi J0 ubrani pastirski trom bi, m edtem ko se ,,5 e tarjevski ponaša z največjim i čredami. In od tega am fiteatra vasi se vlečejo D r°ti severu deloma gozdnati, deloma vi­ nogradniški goriški obronki na Nardo, v R ja v c e in G asteraj. Na grebenu pa, ki jj® vleče proti Pesnici med dolnjo Gobov- 'ico in Velko, leži Sv. L enart na mestu, y er se začne ta greben zniževati in pre­ j i 110 Pade k Velki, Pesnici in Gobovnici. : a vznožju grebenov na prehodu v mo­ re ravnice ga am fiteatraino obkrožajo 3- im enovane vasi Porčič, Radehova, etarjeva in Lormanje. Topografski vrh .rsa se naslanja na pokopališče pod sen- totn gozdom, odkoder se širi trg proti Sk 8 u mimo cerkve do ponosnega Sokol­ jega doma in brneče šentlenarške elek- rarne. To glavno cesto prekriža ifed cer- vijo povprečna cesta vzhod-zahod; pre- , 0 dveh klancev: mimo nekdanje trške olnišnice, ki predstavi tujcu lisico nad fatmi, to je grb H erbersteinov s H ra- °vca, do N arodnega doma navzgor, da i e spusti navzdol do vabljive R etzerjeve ostilne. P ri R etzerju se ceste križajo na t]2 lod k Sv. Trojici, na sever pa k idilič­ n i 1 1 1 1 Škrjančkovetnu ■ gaju, da se pri ko- $v a *abru razceP1 i° k Sv. Jurju in k vrste pa* ,n, ki so se vrstile po !e f ^ enartu še v drugi polovici X IX . sto- Q J U ’ so že popolnom a izginile, in danes sad aio bahati trg sam o še gozdovi jas.ncga drevja, iznad katerega štrlijo v kih'P.11 ^ 0 raznolike, stene in strehe trš- ua « nad katerim i pa zopet kraljujeta ga l)z°ru cerkev in Sokolski dom. S te­ bi °^eljenega in porastlega grebena va- Sosefi 0 po* ^ v - Trojica na vzhodnem dnem in višjem grebenu; Sv. Anton v- Andraž kažeta pot v .vinogradni­ ški raj Prlekije okoli Jeruzalema; Sv. Barbara podaja roko Dravskemu polju pod Mariborom, Sv. Urban nad Maribo­ rom pa otvarja vrsto kobanskih kop i vse obvladujočim Zavcerjevim vrhom. Južno ob Kobanskega leži vremenski pre rok Slovenskih goric, Pohorje, široko od­ prto s Klopnim vrhom na severu in Veli­ kim vrhom na jugu; oba krajnika pa ve­ žeta Sedovec in Žigertov vrh. Iz sever­ nih Slovenskih goric pa se ozira na skrajni, južni Sv. Lenart Marija Snežna. Vse te vabljive mejnike s horiconta pa združujejo s Sv. Lenartom gorice, izmed katerih neodoljivo mikajo tujca od Maistra opevani Zavrh in Strmi breg. Sv. Lenart sam na sebi je trg, katere­ mu prijetno manjkajo večini naših trgov lastne prevelike množine prahu. Solid­ nost gostiln daje v zvezi s prirodo v o- kolici stvarno podlago za razvoj letovi­ šča. Pestra zunanjost stavb onemogoča sicer splošnoslovensko tržko enoličnost; od lesenjače do moderne meščanske vile in od v sebe zaprtega pomožnega graj- ščinskega poslopja iz baročne dobe do družinske hiše z narodno ornamentiko in arhitekturo v notranjosti kažejo poslopja današnjo miselnost in preteklost tržanov. Zlasti so zanimivi mnogovrstni podboji in prizmatična masivnost nekaterih stavb. Samosvoja pa sta dimnika na hiši dr. Ilavniga z gotskim vrhom. Po staroslo­ vanski navadi v družabne celice usmer­ jeno ljudstvo skrbi za medsebojno dobro voljo in poročevalsko službo vsakodnev­ nih novic tržkega javnega in zasebnega življenja. Kot Slovenjegoričani sploh, ta­ ko so tudi Šentlenarčani ljudje kontra­ stov: pivci in abstinenti, dobrovoljni in hudi, gostoljubni in škodoželjni, bogabo­ ječi in svojevernl; vse njihove duševne osobine pa nadvlada težnja po veselju in razpoloženju, tako da postanejo tujcu trajno simpatični. Med tem epikurejskim prebivalstvom vestno skrbi za sedanjost trški župan, za osvetljitev preteklosti sta­ rešina sodišča, za bodočnost pa duhovni svetnik, dekan. Za pestrost pocestnega življenja in za promet z oddaljeno železnico skrbijo šte­ vilni, zlasti tovorni avtomobili, katerim se mora vedno bolj umikati konjska in goveja vprega. Ta vprega je še zadnji od­ sev nastoja šentlenarškega trga. Mura je od madžarske invazije dalje ostro ločila Prekmurje in Prlekijo. Državnopravna pripadnost je Prlekijo prometno navajala med drugim zlasti na Maribor. Dolge po­ ti iz Prlekije pa radi številnih klancev in radi glinaste in lajtovske podlage obi­ čajno slabe ceste ni bilo mogoče končati v enem dnevu. Vozniki in vprega so pre­ kinjali dnevno vožnjo na mestu današnje­ ga Sv. Lenarta, ki je kot priprošnjik voz­ nikov in vprežne živine čjival nad sreč­ nim potekom in koncem vožnje. Kot po­ stajališče prometa na progi Maribor - Prlekija se je Sv. Lenart razvil, bil cer­ kveno podružnica Jarenine, dokler se ni v XIV. stoletju preko vikarijata osamo­ svojil. Današnja cerkev kaže na gotski nastoj in baročni razvoj. Politično - zgo­ dovinsko je odločilno vplival na Sv. Le­ nart hrastovški gdObod, in to zlasti Her­ bersteini. V zvezi s Hrastovcem, katere­ ga upravno dedščino je prevzel Sv. Le­ nart po zlomu fevdalizma, je postal tudi Sv. Lenart slaven kot mesto najbolj krvo ločnih čarovniških procesov v Sloveniji. Trg sam pa je postal z okoliško Rade­ hovo bolj znan kot torišče skakačev. O šentlenarških skakačih poroča Janez Rip- ser iz Ptuja, da so začeli pri Sv. Lenartu 1599 staviti kapelo božjega groba, kamor je prihajalo ljudstvo v tisočih vsako sor boto zvečer iti so se pri tej priliki vršila pri skakaških obredih vse mogoča gre­ šna in praznoverna početja. Slično govo­ ri tudi drugi vir prošt Jakob Rosolenz, ki poroča o uničenju omenjene kapele bož­ jega groba (6. I. 1600), ki se je nahajala »ne daleč od trga«. V zvezi s temi poro­ čili in v zvezi z ljudskimi ladinskimi ime­ ni je bila skakaška kapela na današnji Perkafari, kjer so se tudi vršili skakaški obredi. Mišljenje pa, da so skakači bili o- sredotočeni na Radehovo, je osnoval Ja- nisch, ko je iskal mesto kapele na mestu nekdanjega, dozdevnega gradu v . Rade­ hovi, in oprt na ponovne prošnje Šentie- narčanov začetkom XVII. stoletja, da ra­ di raznih čudežev zgradijo kapelo, potem ko jo je prvotno reformacijska komisija razrušila, v Radehovi. Zadnji čudež, na katerega opirajo Šentlenarčani prošnjo za zgradbo kapele, in ki klasično kaže mišljenje nekdanjih tržanov, opisujejo so­ dobniki sledeče: »Leta 1609 je prišlo mno go tisoč miši, velikih kot še nikdar, in požrlo v temelju mnogo njiv z ječmenom in ržjo. Potem, ko so se podale preko vo­ de v vinograde, so v vodi utonile; voda jih je zanesla na eno mesto, kjer jih je bi­ lo za dva ribiška čolna, ki sta jih odpe­ ljala. Ko pa so ljudje obljubili Mariji v Podlehniku svečo, so se miši porazgubi­ le.« Vse te, na slične čudeže oprte, pro­ šnje na sekovsko škofijo so ostale narav­ no brezuspešne; njih utemeljevanje pa je značilno za skakaško miselnost šentle- narskili pradedov. Današnji Šentlenarčani nimajo več po­ dobnih želj; nje zanimajo poleg družab­ nih, predvsem gospodarska vprašanja, katera rešujejo (avto-promet, kredit, elek trika) pod inicijativnim vodstvom župana dr. Goriška. Odprto je do danes še vpra­ šanje vodovoda in kopališča, dvoje vpra­ šanj, katerih rešitev utemelji in zasigura pomen in bodočnost Sv. Lenarta kot leto­ višča. V srednji tercijerni dobi so pljuskali valovi sarmatskega morja v šentlenarski pokrajini, ki je predstavljala na črti Hlap- je - Sv. Lenart - Metava morsko obalo. Eventuelne miocenske plaže se k Sv. Le­ nartu ne bodo več vrnile. Vabljiva po­ krajina, ki radi svoje samovrstne lepote in radi razpoloženja njenih prebivalcev zasluži več obiska kot dosedaj, pa bi z vsaj nekoliko urejenim kopališčem zlasti v poletnih mesecih magnetično pritegnila k sebi miru, zelenja, solnca in prirodnega življenja željnega in potrebnega meščana. Tujskoprometni pomen Maribora obstoji v tem, da ima raznoliko, srednjegorsko, poljsko in goriško okolico. Radi svojih prometnih zvez je Sv. Lenart poklican, da postane žarišče in pobornik tujskega prometa v Slovenskih goricah, in voditelj tujcev po naši rajski goriški zemlji. Job. v Zrteiktigra V živalskem v rfe v Los Angelesu se je odigral strahovit prizor. Neki 121etni deček, ki je prišel v spremstvu s\oje matere, je prvič v svojem živlieuju vi­ del tigra. Hotel si je ogledati zver prav od blizu. Zato je celo vtaknil glavo sko­ zi ograjo kletke, kar je postalo za mla­ dega neprevidneža strašno usodepolno/ Še predno je prihitel sluga, da dečka od­ strani, je že planil nanj razjarjeni tiger in ga s svojo šapo tako udaril po glavi, da je bil takoj mrtev. Grabežljivi zverini so mogli iztrgati dečkovo truplo šele po­ tem, ko so jo ubili z dvema streloma. Mati, ki je bila priča strašne smrti svo­ jega sina, je zblaznela in so jo morali prepeljati v umobolnico. Rekordna žeteu sladkorne pese u Europi Glasom zadnjih statističnih proraču­ nov bo letošnja žetev sladkorne pese v Evropi na 2,951.000 ha posejane površine tako ogromna, da bo dala 9.874.000 ton surovega sladkorja, za 1.564.000 ton ali 19% več nego lani. Ker je produkcija pred vojno znašala okrog 8.25 milijonov ton, bo torej letošnja kam­ panja za 1.5 milijonov ton večja nego pred vojno. V naši državi bo glasom ob­ vestila generalne direkcije državnih že­ leznic letos pridelanih 83.000 vagonov po 10 ton sladkorne pese, ter bo dalo 9500 vagonov sladkorja. Radio in ureme V zadnjih letih so tudi meteorologi za­ čeli zvračati krivdo za abnormalne vre­ menske razmere na radio. Iz tega raz­ loga so se učenjaki pobliže lotili prouče­ vanja ypiiva radia na vreme. Proučili so vremenska poročila iz celega zadnje­ ga stoletja, ko še ni bilo radio-aparatov, in našli so, da je vreme vedno bilo ena­ ko hudomušno kot je še danes. V pri­ meri z ogromnimi količinami električne energije, ki se v atmosferi trošijo zača­ sa neviht, naravnost izginjajo eterski potresljaji, ki jih povzročajo vse radio- postaje sveta. Radio ne more uplivati na vreme, pač pa slabe vremenske prilike zelo motijo radio-oddaje in sprejeme. Sam om or francoskega admirala PARIZ, 12. septembra. Načelnik vo­ jaškega kabineta nekdanjega predsed­ nika republike Loubeta, podadmiral Hu- guet, je izvršil včeraj v hipni duševni zmedenosti samomor.