iO^
Ptuj, torek, 18. julija 2006
letnik LIX • št. 55 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
i^ř cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
®
JeeR
y	Auai
KeÊfbter^ pregledi
3 leta
Tehniinih pregledov Dominko
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8,2251 Ptuj Tel.! 02/ 788 11 50, www.doininkc.si
4.poli
MAKATC/r
šE
54
DNI
Poganjaj kolesa
za užitek trenutka, dneva in življenja!
Letališče Moškanjci 9. september 2006
www.polimaraton.si
Sport
Nogomet • Sodba v Italiji in prijateljske tekme
Stran 7
Podravje • čaS'pocitmc ria dopustov -i/
Zà'VSe .

V dneh, ko nam^ vesele in raZigrâtfe pOčitnIške ^ alldOpustniške dneve;n^a'^ase že kar greni skoraj neznosna vročina, je osvežujoča že misel ali pogled. ^ na vodo in štrbunk v njo^Hvaiabogu, vsaj sonce in voda sta za vse. Če ne> (v toplicah, ^a ' ob .reki atj potokiu.Je - 'v.tej' poletni soparijame^niljubem svetu lahko še kaj lepšega?
^v toplicah, -pa ' ob reki -a)| potoktf.Je - -v tej- poletni sopa
Martin Ozmec
Namizni tenis •
Letos na Ptuju brez ženske članske ekipe Stran 8
Nogomet •
60 let NK Hajdina
Stran 10
Foto: Martin Ozmec
PETKOV VEČEI?
Jaz/na racCijs^ oddaja
íMiítorits^ samostan, 21. Juûj2006 0620. uri ^ ^^^^^^ CiO 'Bredprodaja ^arf íRíuCio-tedm^Vtuj, iMerýahice Luna.
domaČe zabavne glasbe Ptuj 2006
IN/linoritski samostan, 25, a>^sta 2006
z glasbo (Co srca !Ptuj2006
Aktualno Slovenija • Vouk in Pukšič imata še kako prav
Stran 3
Zanimivosti, reportaže Ormož • Nisem kriv, da sem star 100 let!
Stran 12
Ptuj • 4. mednarodna likovna kolonija Art Stays
Ptuj - prestolnica evropskega in tudi svetovnega likovnega dogajanja
Četrta mednarodna likovna kolonija Art Stays bo letos potekala od 20. julija do 31. avgusta. Prvi del predstavlja izvedbo likovne kolonije, ki bo trajala od 20. do 28. julija, ko bodo v Miheličevi galeriji na ogled postavili stvaritve letošnje kolonije. Na prvi tiskovni konferenci, ki je bila 13. julija, so Vladimir Forbici, vodja projekta, Stanka Gačnik v vlogi pomočnice vodje projekta in glavni kurator 4. likovne kolonije Art Stays Ptuj 2006 Jernej Forbici že podrobneje predstavili letošnji projekt, ki bo ptujsko, slovensko in mednarodno likovno javnost budil pod naslovom Luč prosim!
Z logistiko bo tudi letos pomagal Pokrajinski muzej Ptuj. Direktor Aleš Arih pravi, da bi bila katastrofa, če bi na Ptuju nehali ta projekt. Kljub notranjim težavam, s katerimi se srečujejo v muzeju, projekt podpirajo v okviru razpoložljivih možnosti. Ker sredstev nimajo, za celoletno likovno dejavnost imajo letos na voljo borih 1,5 milijona tolarjev, to je toliko kot v drugih okoljih stane ena razstava, lahko pomagajo le z logistiko. Ptujski Pokrajinski muzej jih letno pripravi okrog 10, pri tem pa si morajo v večjem delu pomagati s sponzorji in donator-ji. »To pa ni način, s katerim se ustvarja kulturna podoba mesta,« poudarja Arih. Art Stays je po oceni Stanke Gačnik, ki s strokovnega vidika spremlja njegovo dogajanje že od začetka, svetovni izziv, ki se odvija in izhaja iz Ptuja, vendar se v tem trenutku tega še ne
Uvodnik
Škoduje zdravju?
zavedamo v zadostni meri. Čas bo prinesel svoje, povedal, da je Ptuj v poletnih mesecih prestolnica evropskega in posredno tudi svetovnega likovnega dogajanja.
Letošnja kolonija Art Strays je kulturni dogodek, ki poskuša najbolj neposredno komentirati sodobno realnost sveta, Slovenije in Ptuja. Ali, če smo ekonomični: iz Ptuja za Ptuj, Slovenijo, Evropo in svet. Luč prosim želi opozoriti na spremembe. »Umetnost danes operira le še v dveh skrajnostih, kot nekaj lepega, neproblematičnega ali pa kot nek poskus relevantne družbene kritike,« poudarja glavni kurator 4. Art Staysa Jernej Forbici.
Čeprav KUD Art Stays, ki je poleg galerije FO.VI glavni organizator kolonije, v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, MO Ptuj in nekaterimi drugimi, ni uspel
Če me spomin ne vara in pri teh letih me, vsaj zaradi skleroze, gotovo še ne, potem smo Slovenci svojčas, nekaj let nazaj, bili malo manj puritanski, kot smo zdaj. Vsaj navzven je izgledalo tako.
Prepričana sem, da se spomnite tistih nadvse zanimivih reklamnih panojev s petimi različnimi faktorji osončenih riti, ki so pri določenih slojih vzbujali valove ogorčenja, vsa zadeva je šla celo po tožbeni poti in govorilo seje, da takšen in podobni veliki panoji ob cesti s tako obscenimi prizori (lahko)povzročajo hude »karambole«, saj ubogi vozniki ob pogledu na razgaljene ritke z odtisom dlani popolnoma izgubljajo kontrolo nad prometom in vozilom. Da bi se zaradi tega res zgodila kakšna prometna nesreča, ni bilo zabeleženo nikoli v nobeni policijski statistiki.
No, plakati so vseeno sčasoma izginili, verjetno malo zaradi konca reklamne kampanje, malo pa zaradi ogorčenih »dušebrižnikov«. Zanimivo pa je, da se kaj podobnega od takrat ni več pojavilo na nobenem panoju. Saj ne, da v reklamnem materialu ne bi bilo različnih, bolj ali manj dvoumnih namigovanj, tako v besedi kot v sliki, ampak vse skupaj ostaja zelo lepo »oblečeno«. Kot v ameriških ljubezenskih filmskih uspešnicah, kjer se golota glavnih junakov lahko vidi od las do popka, potem je vse ostalo pod rjuho in morda se spet pokaže od bedres do gležnja, glavni prizori pa so tako zaključeni pred »akcijo« Ups, ker opažam, da so zadnje čase nekateri bralci zelo pozorni na moj način besedovanja in nemalokrat tudi (osebno) prizadeti, moram pojasniti, da z zadnjo primerjavo nikakor nisem hotela narediti propagande za porni-če, ampak le povedati, da nas, morda malo bolj prikrito, vedno bolj obvladuje puritanskost, in to že tako zelo, da se ne upajo več javno pokazati niti koščki golega telesa (razen v specialnih časnikih .).
Odkrito pa priznam, da mi reklamni panoji s takšno, malo bolj žgečkljivo tematiko, kar manjkajo. Prav nič več ni »izstopajočega«. In tudi nič me ne bi motilo, če bi pod morebiti za nekatere sporno sliko pisalo, da »škoduje (duševnemu) zdravju« kot recimo na cigaretnih škatlicah.
Sicer pa - volilna kampanja je pred vrati in mogoče bo na panojih videti kaj zanimivega, pa če bo zdravju škodljivo ali ne .
SM
obstati na Prešernovi 1 na Ptuju, kjer je vrsto let domo-vala Galerija Tenzor, sedaj gostuje v prostorih FO.VI-ja, trmasto vztraja pri projektu, četudi finance niso rožnate. Še tisti, ki so projekt podprli lani, so ostali dolžniki v višini enega milijona tolarjev, in to podjetja, ki naj bi bila emi-
nentna. Letošnji je ocenjen na 1,8 milijona, pa še ga bodo okrnili. S 400 tisoč tolarji je največji sponzor MO Ptuj, KUD Art Stays je sredstva pridobil na dveh razpisih, 200 tisoč je tudi prispevek občine Kidričevo, drugi sponzorji pa so prispevali med 50 in 100 tisočaki. Minimalen pa
Foto: Črtomir Goznik
Art Stays so Ptujčani že vzeli kot svoj projekt.
je bil tudi odziv na ponudbo sponzorjem, da se jih za 30 tisoč tolarjev vpiše na plakat kolonije. Kljub vsem težavam se Ptuj skozi projekt, kot starosta slovenskih mest, počasi in vztrajno sidra kot ena od likovnih prestolnic Evrope, je na tiskovni konferenci povedal vodja projekta Vladimir Forbici. Na treh dosedanjih kolonijah je sodelovalo že 35 mednarodno uveljavljenih likovnih umetnikov iz 12 držav. »Veseli in ponosni smo, da je bilo med njimi veliko mladih, mednarodno visoko priznanih umetnikov iz Slovenije in tudi tujine. Ta projekt spreminja in bogati podobo Ptuja, tudi njegovih umetnikov in samih meščanov. Ljudje so se poistovetili s tem projektom, to pa je tudi spodbuda za nas, da vztrajamo,« pravi Forbici, ki je v mislih že pri petem Art Staysu, ki ga že pripravljajo, saj kot
se za obletnico spodobi, naj bi se leta 2007 na Ptuju zbralo že 52 umetnikov. Letošnji udeleženci prihajajo iz Francije, Čila, Slovaške, Nemčije, Italije in Slovenije; izbrali so jih kuratorji. Na mednarodni likovni koloniji Art Stays želimo predstaviti vse, kar lahko predstavi Evropa, naši udeleženci se bodo prestavili z likovnimi deli, fotografijami, instalacijo in tudi glasbo. Gre za umetnike, ki se ukvarjajo s sociološkimi, geopolitičnimi in političnimi problemi današnjega sveta.
Sestavni del letošnjega projekta bo tudi koncert južnoameriške glasbe na Mestnem trgu s Paolom San Martinom iz Čila, ki je tudi nadvse odličen DJ. Koncert bo 27. julija. Ob tej priložnosti bodo udeleženci 4. Art Staysa deležni tudi vrhunskih frizerskih storitev Hair Cluba Fenos Ptuj.
MG
Podravje • Delavnice za spodbujanje zaposlovanja in podjetništva
Z več znanja hitreje do službe
Iz Javne razvojne agencije Ormož so sporočili, da bodo potekale brezplačne delavnice za spodbujanje zaposlovanja in podjetništva v Podravju in da je na voljo novo Središče za samostojno učenje na Pobreški cesti 20 v Mariboru. Del aktivnosti bo potekal tudi v Ormožu, podrobnejše informacije pa lahko dobite v dveh info točkah - na Javni razvojni agenciji na Kerenčičevem trgu 4 in na Ljudski univerzi na Vrazovi 12 v Ormož.
Brezposelne vabijo, da si v okviru brezplačnih aktivnosti programa STRP-nost pridobijo nova znanja, veščine in izboljšajo svoje zaposlitvene možnosti. V okviru Centra vseživljenjskega učenja Po-dravje ZORIM pa novo vzpostavljeno Središče za samostojno učenje ZORIM nudi razne oblike samostojnega učenja, mentorstva pri učenju, svetovanje za formalno in neformalno izobraževanje, svetovanje pri načrtovanju kariere in pomoč pri iskanju zaposlitve ter uporabo drugih izobraževalnih in informativnih gradiv.
Program STRP-nost nudi pridobitev znanj s področja veščin iskanja zaposlitve in načrtovanja nadaljnje poklicne kariere v okviru delavnic. Delavnica Veščine iskanja zaposlitve bo potekala predvidoma 4. septembra, 20. oktobra in 17. novembra. Delavnica Načrtovanje kariere z odkrivanjem samega sebe
in prepoznavanja lastnih potreb, motivov in osebnih vrednot bo potekala 11. septembra, 16. oktobra in 21. novembra. Na delavnicah posredujejo tudi koristna znanja o (samo)zaposlova-nju. Delavnica Zaposlovanje in delo malo drugače, ki prinaša informacije o dinamičnih oblikah dela in zaposlovanja v Sloveniji in drugod, bo potekala predvidoma 8. septembra, 6. oktobra in 3. novembra. Prvi koraki v podjetništvo, z generiranjem podjetniških idej in osnovnih informacij za registracijo lastne dejavnosti bo izvedena 1. septembra. Program usposabljanja Šola podjetništva za mikropodjetnike, 60-urni program s poudarkom na pomenu razvoja in uresničevanja podjetniške ideje ter finančnih in pravnih vidikov pri poslovanju, pa naj bi potekal v času od 6. septembra do 12. oktobra.
V primeru prijav vsaj 12
V info točki Javne razvojne agencije na Kerenčičevem trgu 4 bosta zainteresiranim v pomoč mag. Boris Zadravec in Karmen Stumberger.
udeležencev bodo usposabljanje izvedli tudi takoj, ne glede na predvidene termine izvedb. Če bi bilo zadostno število prijav, so pripravljeni usposabljanje izvesti tudi na drugih lokacijah v lokalnem okolju.
Vse storitve središča so brezplačne, saj so sredstva zagotovljena tudi s strani Ev-
ropske unije, iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport. Opisane aktivnosti tudi finančno podpirajo občine, članice Konzorcija za razvojne naloge Podravja, ki si prizadevajo za učinkovit socialni in gospodarski razvoj Podravja, med njimi je tudi občina Ormož.
vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: vki
Slovenija • Pogovor z evropskim poslancev in predsednikom LDS Jelkom Kacinom
Rudi Vouk in Franc Pukšič imata še kako prav
Sekretar za informiranje je bil leta 1991 Jelko Kacin, danes evropski poslanec in predsednik LDS. Takrat sta dobro sodelovala z zdajšnjim predsednikom vlade Janezom Janšo, po 15 letih stojita trdno vsak na svojem bregu. Z Jelkom Kacinom smo se pogovarjali o aktualnih političnih razmerah in tudi o dogodkih pred 15 leti.
Kako gledate na čase pred petnajstimi leti?
»Petnajst let je dolga doba, lahko se je še živo spominjaš, po drugi strani že začneš pozabljati dogodke, da lahko nekateri začno na novo pisati takratno zgodovino. Sedanja oblast si je zgodovino prilastila in si jo prilagodila svojim potrebam in sebi v prid za samopromocijo. Ugotavljam, da smo na področju medijev naredili velik korak na slabše, saj imamo precej kontrolirano objavljanje v medijih, oblast se je odločila podrediti vse javne medije, nacionalna TV še nikoli ni bila tako slaba, kot je sedaj. Ne mislim kvalitete programa, ampak novinarji nimajo možnosti, da bi objavili tisto, kar odkrijejo in tega ne morejo podkrepiti s svojim razmišljanjem. Pred nekaj dnevi se je povečalo število članov odbora za nadzor proračuna, tako da ima vladajoča koalicija večino. Take države v Evropi ne boste srečali. Očitno si slovenska oblast demokracijo predstavlja na svoj način. Demokracije brez učinkovitega nadzora in kontrole preprosto ni. Če bi katera od držav kandidatk to počela, ji vstop v EU zagotovo ne bi uspel. Dogajanje v Sloveniji v zadnjem času je po svoje dobesedno neverjetno."
Kaj se je torej spremenilo v teh petnajstih letih?
»Ogromno smo dosegli, vendar se je po zadnjih volitvah začel dogajati nek proces, ki je retrograden. Če pogledamo samo, kaj se dogaja koroškim Slovencem. Avstrijska vlada želi z ustavnim zakonom spremeniti avstrijsko državno pogodbo in s tem tudi mirovno pogodbo, ki so jo sklenili deset let po vojni, s katero je bila omogočena obnova Avstrije v mejah iz leta 1938. Naj vam to ilustriram z grozljivim primerom. Letos na avstrijskem Koroškem praznuje deset društev stoto obletnico svojega delovanja, šest od teh bo po tej novi določbi, enostranski spremembi 7. člena avstrijske pogodbe, izpadlo iz dvojezičnega območja, kljub temu da že sto let delujejo in čakajo na priznanje dvojezičnosti, na dvojezične table in tudi na pravico do uporabe slovenskega jezika pri občevanju z uradi avstrijske države. Nezaslišano je, da tako zunanji minister Dimitrij Rupel in premier Janez Janša pravita, da je to korak v pravo smer. Vprašajte Franca Pukšiča, ki
je bil državni sekretar za Slovence po svetu in zamejstvu, ali je to korak v pravo smer. Ni! Če država ni sposobna voditi svoje politike na nekih načelih potem to ni politika, je samo neko koketiranje, prosjačenje in dogovarjanje, ki ne pelje nikamor. V tem primeru se je slovenska država skozi ravnanje zunanjega ministra storila nekaj, čemur se reče v francoščini "fopa", kar pomeni napaka brez primere. Osmešili so se, ampak žal ne samo sebe, osmešili so vlado RS in na nek način tudi celotno Slovenijo. Zato ima odvetnik Rudi Volk, ki je največ storil za to, da so se stvari začele reševati, prav, še kako prav, ko piše, da je slovenska vlada izdala slovensko manjšino na Koroškem.«
Naša zunanja politika se pogreza v mehko blato
Imate kar precej pripomb na delo vlade. Kako pa odgovarjate na vprašanje, ki vam je v zadnjem letu velikokrat zastavljeno, zakaj tega niste storili vi, bili ste dvanajst let na oblasti?
»Ja, skoraj dve leti že poslušamo, da je vsega kriva prejšnja oblast. Poglejte, nikoli do sedaj avstrijska vlada ni poskušala spremeniti državne pogodbe. Zdaj poskuša z ustavnim zakonom doseči to spremembo, s katero želi na nek način izločiti avstrijsko ustavno sodišče iz presoje njihovih nadaljnjih ravnanj, in če bomo to dopustili, si bo vlada naslednjič dovolila spremeniti mejo - in kaj bomo potem rekli? In če gospodje, ki se ukvarjajo z
Evropski poslanec in predsednik LDS Jelko Kacin
Foto: Martin Ozmec
zunanjo politiko, mislijo, da bodo koketirali z avstrijsko vlado, potem se mi zdi, da ta pot ne bo prinesla nobene rešitve. Depozitar avstrijske državne pogodbe je ruska federacija. Naš predsednik je bil pred kratkim na obisku v Moskvi in če bi hotel, bi lahko gospodu Putinu zelo prepričljivo razložil, katere nove okoliščine so nastopile, da bi mi priglasili nasledstvo avstrijske državne pogodbe. Če bi Janša mislil resno, bi prisluhnil tudi gospodu Pukšiču in v zadnjih dneh, ko je obiskal ZDA, bi lahko z Bushem, predsednikom države, ki je sopodpisala in soustanovila avstrijsko državo leta 1955, razpravljal o tem problemu. Če tega ne bomo storili, nam lahko kakšna druga država po enakem principu spremeni ozimski sporazum, ki je priloga k mirovni pogodbi z Italijo in potem smo spet tam, kjer so majhne države enakopravne, enakovredne,
niso pa v izenačenem položaju.
Zato je država in državnik samo tisti, ki ima v dobrem in slabem vedno enako stališče in ga ljudje spoštujejo zato, ker ne popusti za milimeter. To, kar se zdaj dogaja, gre v veliko škodo neposredno prizadetih pripadnikov slovenske manjšine v Avstriji in gre za delovanje v škodo slovenske države. Pri nas se o tako pomembni zadevi, kot je sprememba avstrijske državne pogodbe, niso dogovorili niti znotraj koalicije, kaj šele da bi povprašali nas v opoziciji. Ko se zgodi moja tiskovna konferenca, na kateri opozorim na težave in na napake, ki jih dela naša država v zvezi z avstrijsko državno pogodbo, pa potem najprej zunanji minister reče, da je korak v pravo smer, in ko predsedniku vlade rečem, da je vendarle čas, da vzame zunanjo politiko v svoje roke, sicer se bo slabo končalo, on
Foto: Zmago Šalamun
kot papagaj ponovi za zunanjim ministrom, da je to korak v pravo smer. Zaradi tega ravnanja bo našo vlado in našo državo še močno bolela glava, in ko spremljate razvoj dogodkov, vidite, da je to blato, v katerega se pogrezajo, vsak dan bolj mehko. Poglejte, mar ni smešno, da se o teh stvareh naš zunanji minister strinja z deželnim glavarjem Hajderjem in da naš predsednik vlade g. Janez Janša misli enako. Zdaj bom rekel nekaj zelo načelnega, če bi se g. Janša skupaj z menoj leta 1990 in 1991 tako pripravljal na osamosvojitev Slovenije, bi bili še danes v Jugoslaviji. Na tak način pred petnajstimi leti ne bi uspeli. Ne vem, kaj je tukaj problem? Je to problem staranja, zorenja ali je to posledica pomanjkanja volje ali predvsem ena neskončna sla po oblasti, ko nekateri uživajo, da odločajo v imenu drugih ? Če oblast sama ne vidi, da dela napake, to vidijo ljudje. Te napake bodo vedno bolj merljive, in ko bomo dobili evro, tudi primerljive, saj bodo ljudje videli, koliko zaslužijo, kaj lahko s tem denarjem storijo in kaj jim oblast pravzaprav obljublja.
Nočem nobene vojne z Avstrijo, želim samo to, da nas sosedje spoštujejo kot pravo, pravno in suvereno državo, ki ni nič manj vredna od njihove države. Kar ne želiš, da bi drugi storili tebi, nikar ne delaj drugim manjšinam, in zato še enkrat povem, g. Rudi Vouk in tudi g. Franc Pukšič imata še kako prav, ko trdita, da je vlada RS prodala našo manjšino na Koroškem.«
Evropski poslanci se držijo za glavo
Ste evropski poslanec, kako pa evropski poslanci drugih evropskih držav gledajo na Slovenijo? Verjetno spremljajo zadeve, ki se tu dogajajo, mislim predvsem na vpliv politike na gospodarstvo, na medije. Kako ocenjujejo to vaši poslanski kolegi?
»Poglejte, ko jim damo prebrat prevod v njihove jezike bravur nekaterih misli, izrekov našega predsednika vlade, zlasti ko govori o tem, da so mediji največja ovira na poti k hitrejšim spremembam, se vsi držijo za glavo. Enostavno ne morejo verjeti, da se kaj takega v Sloveniji lahko dogaja.«
Predsednik vlade vas
je zadnjič primerjal s slonom v trgovini s porcelanom. Kako to komentirate?
»To težko komentiram in lahko samo vzamem na znanje ter dodam, da je ta, ki je izrekel to izjavo, več povedal o sebi kot o meni. Sam nimam nobene vloge na področju zunanje politike. Ko sem mu pred nekaj tedni dal predlog, da vladi nekaj storita, je to pozdravil in rekel, da bosta kaj storili. Ko sem ga v ponedeljek pisno opozoril, da dela napako, ki bo pogubna za njega, naj vendarle stvari vzame v svoje roke, je rekel, da je prepričan, da gre v pravo smer.«
Glede na povedano ostajate trdna opozicija?
»Poglejte, kdo pa se bo postavil po robu tej oblasti, če ne LDS. Morda g. Jelinčič s svojimi, g. Pahor ne. Če pogledamo zadnji dve leti, nekatere najbolj otipljive zadeve: najprej se je zgodil Mercator, na način, kot se je zgodil, potem smo ugotovili, da se je izrodilo Delo in g. Slivnik je prevzel vse. Vsi so zanikali, tudi on. Zdaj imate v eni osebi člana uprave in še urednika povrhu. Tega na Hrvaškem svoj čas ne bi delali, pri nas pa to počnemo in to je zdaj nekaj evropskega. Glejte, ta oblast si privošči, da zdaj mirno pove, kaj bo storila z NLB. Isti človek, ki je omogočil Mercator in potem Delo, bo glavni lastnik nove NLB. Ob tem lahko odkrito berete v časopisih, ljudje bodo bogateli na način, da bo vse bolela glava, ne vem, s kakšnim obrazom bodo hodili po Sloveniji. Mi ostajamo trdno v opoziciji. Vsekakor pa želim slišati odgovor ostalih dveh opozicijskih strank, kakšna država smo, ali sta opozicija ali ne na besedah ali na dejanjih. Smo ali nismo, biti ali ne biti, za to vprašanje v tem trenutku gre. Ali smo mi demokracija in ali branimo demokracijo, kajti demokracije brez demokratičnega nadzora ni, ali pa gremo neko pot, ki bo to državo drago stala, predvsem pa bo sedanja vladajoča garnitura izgubila oblast. Ampak to jih ne zanima, ker želijo zdaj pospešeno privati-zirati, najprej podržaviti, potem pa pokloniti s popustom svojim političnim prijateljem to državno premoženje in se na ta način na dolgi rok zavarovati in si omogočiti udobno življenje."
Zmago Šalamun
Hajdina • 24. seja sveta občine
Z rebalansom do dodatnih del
Hajdinski svetniki so 24. sejo sveta občine z desetimi točkami dnevnega reda oddelali 6. julija, to je bila hkrati tudi zadnja seja pred počitnicami. Ponovno se bodo sestali septembra.
Kljub temu da so imeli na dnevnem redu rebalans proračuna za letos, so celotno razpravo sklenili v dobri uri. Sprejeli so pozitivno mnenje h kandidaturi Jožeta Laha za ravnatelja OŠ Hajdina. Svetnik Janko Merc je svojo podporo še dodatno obrazložil: "Jože Lah je najbolj zaslužen, da je naša šola takšna, kot je." Statut OŠ dr. Ljudevita Pivka so pustili v prvem branju, pri plačilu najemnine za uporabo prostorov "rdeče šole" pa so hajdinski svetniki menili, da MO Ptuj ni upravičena zaračunavati le-te. Že na odboru za finance in občinsko premoženje so sklenili, da je potrebno preveriti zakonitost plačevanja že omenjene najemnine. Tudi razprave osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi JZ Knjižnica Ivana Potrča Ptuj niso sklenili glede na podaljšani rok za uskladitev ustanovitvenega akta, ki mora biti v vseh občinah ustanoviteljicah sprejet najkasneje do 31. oktobra letos. Jožef Kmetec, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, pa je obrazložil, da sta za prosti mesti v občinski volilni komisiji občine Hajdina ostala dva kandidata, Urška Pesek in Peter Mertelj, ki so ju tudi potrdili s trinajstimi glasovi. Občinsko volilno ko-
misijo vodi Diana Šeruga, njena namestnica je Mateja Majhen, preostali člani pa so ob Urški Pesek in Petru Mertlju še Milena Gojkovič, Kristijan Cafuta, Sabina Steiner in Silva Hajšek.
Rebalans so hajdinski svetniki podprli z enajstimi glasovi, proti sprejemu je glasoval Viktor Markovič, sicer pa je 24. sejo spremljajo trinajst svetnikov. Z rebalansom so povečali prihodke in odhodke. Prihodki po rebalansu znašajo 681 milijonov 468 tisoč tolarjev ali 110 milijonov 718 tisoč tolarjev več, odhodki pa 777 milijonov 658 tisoč tolarjev ali 131 milijonov 411 tisoč tolarjev več, predvide-
no zadolževanje pa se je povečalo za 17 milijonov 812 tisoč tolarjev in znaša za leto 2006 93 milijonov 309 tisoč tolarjev. Zadolževanje predvidevajo na račun dodatnih del, ki so bila opravljena pri gradnji poslovno-stanovanj-skega centra, kanalizacije, prav tako pa tudi nekaterih novih investicij, ki jih želijo realizirati še letos, med te sodi tudi javna razsvetljava v Dražencih, na 14 milijonov 303 tisoč pa so povečali postavko za ureditev vaškega središča v Dražencih, za ureditev katerega so tudi prejeli nekaj več kot šest milijonov tolarjev sofinancerskega denarja na razpisu. Za dokonča-
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so v prostorih občine Hajdina v novem PSC Hajdina dobili lepo dvorano, po novem sedijo na foteljih, še vedno pa dvigujejo roke, ker glasovalnih naprav in mikrofonov še niso namestili. Njihove nove prostore so si z zanimanjem ogledali tudi hajdinski občani; spremljali so jih nekateri svetniki.
nje obkanalske ceste Skorba, Hajdoše, Slovenja vas, z odcepom Sabina, so dodatno namenili 18 milijonov tolarjev, dela naj bi bila končana še v juliju, tudi za pločnik Zgornja Hajdina, Školiber, Poslovno-stanovanjski center oziroma za križišče okrog PSC so namenili dodatnih 36,3 milijona tolarjev, pet milijonov pa tudi za dela pri drugi fazi izgradnje obkanalske ceste, za katero pričakujejo tudi sofinanciranje iz nepovratnih sredstev. Sklep o tem naj bi prejeli v teh dneh, da bodo lahko pričeli s postopkom izbire izvajalca.
Iz proračuna za letos so črtali postavko na nakup zemljišča za vrtec, ker se še pogovarjajo z lastnikom za nakup manjkajočega zemljišča, je odgovoril hajdinski župan Radoslav Simonič, ki je tudi napovedal vrnitev postavke v letu 2007, ko tudi načrtujejo sprejem novega prostorskega plana. Svetnik Anton Cestnik pa se je zavzel za to, da bi bile vse nove postavke proračuna pisno obrazložene. Za to si prizadeva že osem let, a mu ne uspeva.
V Poslovno-stanovanjskem centru Hajdina pa naj bi še do konca leta uredili prostore za delovanje Športne zveze Hajdina in Zveze kulturnih društev občine Hajdina.
MG
Kog • Vrtec praznoval 35 let delovanja
Vrtec za več generacij
Vrtec na Kogu je praznoval 35-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so malčki ob pomoči staršev in vzgojiteljic pripravili lep program, ki je obiskovalce popeljal v preteklost, pokazali pa so tudi, kaj vse so se naučili v minulem letu.
Vrtec na Kogu je leta 1944 organiziral in dobro pripravil ter opremil urad za socialno skrbstvo pri Heimatbundu. Vrtec je bil v Miheličevi hiši, za revnejše so pripravljali tudi malice in kosila. Otroke so vzgajali v nemškem duhu. Vrtec je vodila Marta List, pomočnica je bila Truda Shro-bel, v začetku pa tudi Mimica Lukman. Vrtec je obiskovalo 10 do 12 otrok, s katerimi je Listova govorila samo nemško, Truda pa je kot zavedna Slovenka z otroci tudi marsikdaj zapela po slovensko. Vrtec so ukinili leta 1944, o tem, kaj pa se je dogajalo z njim naprej, pa se niso ohranili nobeni zapisi, pa tudi starejši ljudje se ne spominjajo, da bi po vojni na Kogu še deloval vrtec.
Na pobudo matične šole Miklavž so vrtec ponovno ustanovili v šolskem letu 1970/71. 18. marca je bila na Kogu svečana ustanovitev vrtca. Sprejeli so 26 otrok. Za opremo je poskrbel TIS, ig-
račke pa so odstopili vrtci, ki so že delovali v okolici. Prva vzgojiteljica je bila Anica Petek. Starši so za vrtec plačevali v obliki hrane in z denarnim prispevkom, ki je znašal 20 din. Največ zaslug za ustanovitev vrtca na Kogu so imeli Marica Brazda iz Ormoža, takratni ravnatelj Karel Koren in pedagoška vodja šole Kog
Anica Pevec. Če je bil na začetku še prisoten določen odpor do vrtca, pa je ta počasi splahnel. V letu 1983/84 sta bili že dve skupini otrok. Malo šolo je vodila Marija Štampar, manjšo skupino pa Hilda Plohl. Kot anekdoto so povedali, da so bili nekateri otroci tako majhni (oziroma oprema tako neprimerna),
Foto: arhiv vrtca
Ob 35-letnici vrtca na Kogu so otroci, starši in vzgojiteljice obiskovalce odpeljali nekaj desetletij v preteklost.
da so padali skozi luknje pri naslonih stolov. Tudi sanitarije niso bile primerne za majhne otroke, vrtičkarji pa so bili včasih tudi preglasni za okus šolarjev, s katerimi si delijo zgradbo. V letu 1987/88 se je vrtec odcepil od šole in postal del VVO Ormož.
Danes ima Vrtec Kog svoja vrata odprta med 5.30 in 15.30, vključuje pa različne ustvarjalne delavnice, na katere prihajajo cele družine. Metuljčki, ježki, žabice in pikapolonice so dočakale tudi obnovo igralnic, garderobe, sanitarij. Za kogovski vrtec je značilno, da starši radi pomagajo pri vseh aktivnostih, tako so tudi pri izvedbi proslave ob 35-letnici Vrtca.
Vodja Vrtca Slavica Horvat se je ob koncu prireditve zahvalila vsem vzgojiteljicam, ki so delale v Vrtcu Kog, ravnateljem, staršem, še posebej pa Anici Pevec, ki se jim je pomagala sprehoditi skozi zadnjih 35 let.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Otvoritev razstave Reminiscence
V galeriji Magistrat so v petek odprli razstavo z naslovom Bivanjske strukture akademskega slikarja Viktorja Rebernaka. Gre za zbirko slik pod naslovom Reminiscence, ki na prvi pogled delujejo precej abstraktno, vendar pa je po besedah avtorja osnovni motiv slik krajina in njena arhitektura. Akademski slikar s Ptuja, ki je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter končal slikarsko specialkopri prof. Andreju Jemcu, pa se ne izraža le s sliko in risbo, ampak kot izrazno sredstvo uporablja tudi fotografijo in video, ukvarja pa se še s pisanjem beletristike in strokovnih besedil.
Njegova dela so bila na ogled v številnih galerijah po Sloveniji, poleg Ptuja še v Mariboru in Ljubljani ter v tujini. Razstava del Viktorja Rebernaka bo v Mestni hiši na ogled do 27. julija.
Polona Šemnički
Ormož • Zanimive štorkljine selitve
Ali so tudi štorklje v Ormožu spoznale, da morajo menjati gnezdišče? Par štorkelj je namreč vsa leta gnezdil na Ke-renčičevem trgu v Ormožu na zgradbi, kije last žene ormoškega župana Vilija, zdaj pa si je kar na lepem "premislil". Novo gnezdo si je začel »graditi« v neposredni bližini hiše, kjer stanuje Boštjan Štefančič (SDS), ki se bo na letošnjih lokalnih volitvah spustil v boj za županski stolček občine Ormož. Za štorklje je takšna "sprememba naslova" zelo redek pojav, in če nam je dovoljeno vsaj malo šale, lahko rečemo, da so štorklje ptice, ki visoko letajo in posledično temu tudi daleč vidijo ...Tako bi lahko sklepali, da so štorklje primerjale razvoj drugih občin z našo občino in so se odločile, da se odpovedo gnezda ter na tak način izrazijo nezadovoljstvo in nestrinjanje z razvojem naše občine. Spregledale so ptice ... Bodo na lokalnih volitvah spregledale tudi volivke in volivci?Počakajmo na volitve...
Bogomir Luci
Podlehnik • Blagoslov orgel
V podlehniški cerkvi je bila ob godovnem dnevu sv. Antona posebna slovesnost, posvečena blagoslovu orgel, ki jih je cerkev Device Marije Vnebovzete dobila od župnije v Do-rnavi. Ob tej lepi slovesnosti je mašo daroval škof dr. Jožef Smej. Škofa je pozdravil član ŠPS Drago Plajnšek, darilo mu je izročila predstavnica mladine Katja Brodnjak. Po blagoslovu so se v cerkvi prvič oglasile orgle, nanje je zaigral p. Alojz Klemenčič, zapeli so ljudski pevci, na trobento sta zaigrala Jani Kozel in njegov sin Matej, na citre pa Petra. Po maši smo se zbrali na zunanji slovesnosti. Veliko družin je sodelovalo pri pripravah. Od mojstrskih del, čiščenja, kra-sitve do pogostitve so sodelovale družine: Grabrovec, Feguš, Drevenšek, Furman, Lukežič, Maučič-Horvat, šiviljstvo Feguš, Krope, kulturno društvo Podlehnik, Mlakar, Golub, Brodnjak ter še veliko drugih župljanov. Pred cerkvijo so zaigrali bratje Belšak.
Zdenka Golub
Foto: BL
Foto: ZG
Sp. Senarska • Sklenjena pogodba za gradnjo
Avtocesta vredna 17,8 milijarde SIT
Družba za avtoceste v RS je v petek, 7. julija, sklenila pogodbo o izgradnji skupno 9,5 km dolgega odseka trase avtoceste med Spodnjo Senarsko in Cogetinci. Omenjeni odsek bodo gradila podjetja, združena po sporazumu o enotnem nastopu: SCT Ljubljana, Primorje Ajdovščina, CM Celje, SGP Pomgrad in CGP Novo mesto za pogodbeno vrednost 17,8 milijarde tolarjev in s 24-mesečnim rokom dokončanja del.
V okvir graditve avtocestne trase med Spodnjo Senarsko sodi tudi sanacija in graditev visokovodnih nasipov na levem bregu reke Mure, soinvestitor teh del v vrednosti 675,5 milijona tolarjev je Ministrstvo za okolje in prostor. DARS, d. d., je z danes sklenjeno pogodbo oddal vsa cestnogradbe-na dela na odseku Spodnja Senarska-Cogetinci z izjemo pokritega vkopa in dvocevnega predora Cenkova, za katera bo mednarodni javni razpis za zbor izvajalca objavljen predvidoma še ta mesec.
Predmet sklenjene pogodbe za traso Sp. Senarska-Cogetin-ci je graditev avtocestne trase v skupni dolžini 9,5 kilometra. Avtocesta je načrtovana kot štiripasovna cesta z odstavnimi nišami in vmesnim ločilnim pasom. Normalni prečni profil avtoceste znaša 21,2 metra in ga sestavljajo: dva vozna in dva prehitevalna pasova širine 3,5 metra, dva robna pasova
širine 0,5 metra ob voznem pasu, dva robna pasova širine 0,3 m ob prehitevalnem pasu, srednji ločilni pas širine tri metre in dve bankini širine 1,3 metra.
Na avtocesti med Spodnjo Senarsko in Cogetinci bo zgrajenih več različnih objektov: ekodukt (dolžina 29 metrov,
širina 27,3 metra); viadukt (dolžina 108 metrov); pet nadvozov; šest mostov; štirje podvozi, od tega dva v kombinaciji s prehodom za divjad, eden pa v kombinaciji s prehodom za dvoživke; podhod za prehod živine; 26 prepustov, od tega trije posebno prilagojeni za prehod dvoživk in malih živali
Bodoča avtocesta bo dolino Brengove (na sliki) razdelila na dve polovici.
in eden za prehod živine ter 12 opornih konstrukcij.
Poleg navedenega bo na avtocestnem odseku Spodnja Senarska-Cogetinci, ki po oceni pogodbenega nadzornega inženirja, družbe DDC svetovanje inženiring, predstavlja z gradbenega vidika najtežji odsek na pomurskem avtocestnem kraku, potrebno zgraditi še 470 metrov dolg avtocestni priključek Cerkve-njak (lociran je na mestu, kjer avtocesta prečka regionalno cesto), 6.016 metrov prestavitev kategoriziranih cest, 7.708 metrov deviacij/prestavitev nekategoriziranih cest, regulacije vodotokov v skupni dolžini 10.890 metrov, 19 zadrževalnih bazenov za čiščenje voda, melioracijske jarke v dolžini 12.485 metrov, dva nadomestna habitata, sedem pilotnih sten v skupni dolžini 1.409 metrov, tri kamnite zlo-žbe v skupni dolžini 198 metrov, devet protihrupnih ograj
v skupni dolžini 3.497 metrov. Pogodbena dela zaobjemajo tudi prestavitev in zaščito komunalnih vodov, krajinsko ureditev ter celotno prometno ureditev avtoceste.
V sklop oddanih pogodbenih del sodi še sanacija in izgradnja nasipov ob levem bregu Mure v skupni dolžini več kot 6.000 metrov. Ministrstvo za okolje in prostor bo iz državnega proračuna zagotovilo 676,5 milijona tolarjev, s katerimi bo sofinanciralo graditev navedenih visokovodnih nasipov.
Skupno desetkilometrska trasa avtoceste med Spodnjo Senarsko in Cogetinci se začne v avtocestnem priključku Se-narska. Avtocesta poteka med naseljema Zgornja in Spodnja Senarska, prečka dolino reke Drvanje ter se usmeri v dolino Brengovskega potoka, kjer poteka vzporedno s potokom in regionalno cesto Videm-Se-narska. V območju, kjer regio-
nalna cesta pod ostrim kotom prečka avtocesto, je umeščen priključek Cerkvenjak. Naprej poteka trasa proti vzhodu, pod grebenom Cenkova v 230 metrov dolgem pokritem vkopu ter 360 metrov dolgem predoru. Po prehodu iz predora se trasa usmeri v dolino Coge-tinškega potoka, nad katerim poteka po južnem pobočju doline vse do konca odseka.
V okviru pomurskega avtocestnega kraka so tako s sklenjeno pogodbo, razen za graditev pokrite galerije in dvocevnega predora Cenkova, oddana vsa cestnogradbena dela na nekaj več kot 36 kilometrov dolgi trasi med Mariborom in Vučjo vasjo. DARS, d. d., bo kot naročnik del v imenu RS predvidoma v letošnjem letu oddal v graditev še preostali del pomurskega kraka, katerega rok dokončanja je Vlada RS skrajšala na konec leta 2008.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Pričeli rekonstrukcijo Tovarniške ceste Ptuj • Padel še zadnji objekt vojaškega skladišča
Kocke so padle, kosti pa ni
V občini Kidričevo so v sredo, 5. julija, pričeli težko pričakovano modernizacijo dobrega pol stoletja stare tlakovane Tovarniške ceste. Po tem, ko so odstranili granitne kocke z nekaj sto metrov dolgega odseka od regio-nalke proti naselju Kidričevo, so delo začasno ustavili in bogata ljudska domišljija je že našla novo žrtev.
Zaenkrat ostaja brezplačno parkirišče
Dober mesec dni po požaru, ki je uničil ostrešje zadnjega objekta nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi cesti, zadnja leta je imel v njem skladišče Karitas, je padel tudi ta.
Tovarniška cesta v Kidričevem (LC 165 120) je povezovalna cesta med državnima cestama R 432 Majšperk-Haj-dina in G2 Slovenska Bistri-ca-Hajdina, ki jo najpogosteje uporabljajo prebivalci občin Majšperk, Kidričevo, Starše ter tranzitni potniki na tem območju. Zgrajena je bila pred dobrimi 50 leti z namenom, da poveže tedanjo TGA Kidričevo z regionalno cesto na eni strani ter z zaledjem proti Apačam, Lovrencu, Majšperku in Rogatcu. Zaključno voziščno konstrukcijo - tlak iz granitnih kock naj bi položili že tik pred koncem druge svetovne vojne.
Zaradi velike prometne obremenitve je kljub občasnim vzdrževalnim delom Tovarniška cesta že nekaj let popolnoma dotrajana, saj so se na njej pojavile številne poškodbe vozišča in udarne jame, ki so tudi posledica posedanja terena.
Kot je povedal strokovni sodelavec kidričevske občinske uprave Heribert Glavič, ki je odgovoren za infrastrukturo, je modernizacija Tovarniške ceste razdeljena v dve fazi, v tej, prvi, pa so se lotili modernizacije dobrih 1000 m dolgega odseka od regionalne ceste Slovenska Bistrica-Hajdina do križišča pri Mercatorjevem
Foto: M. Ozmec
Pogled z regionalne ceste Hajdina-Slovenska Bistrica na razko-pano Tovarniško cesto, kjer so dela začasno ustavili.
Marketu sredi Kidričevega, rekonstrukcija naj bi po ponudbi veljala okoli 127 milijonov, financiranje pa naj bi zagotovili v okviru proračunskih sredstev. Po objavljenem razpisu je bilo za opravljanje gradbenih del kot najugodnejši izvajalec izbrano Cestno podjetje Ptuj, zadnji rok za izvedbo del pa je 30. september.
Po tem, ko so odstranili granitne kocke z okoli 300 m dolgega dela ceste med regionalno cesto Hajdina-Slo-venska Bistrica proti naselju Kidričevo, pa so delovni stroji nenadoma utihnili, saj so dela začasno ustavili. Bujna ljudska domišljija pa je kmalu našla novo žrtev, saj so se po »Štern-talu« že razširile govorice, da naj bi pod cesto našli človeške kosti. Heribert Glavič je tovrstne govorice odločno zavrnil ter pojasnil, da so dela začasno prekinili samo zaradi analize ustroja tal pod tlakom, kar je nujno potrebno za čimbolj učinkovito sanacijo ceste. Nadaljevali naj bi takoj po tem, ko bodo prejeli rezultate analize in ko se bodo odločili, če so na gradbišču morda potrebni še kakšni drugi gradbeni posegi.
M. Ozmec
Rušitvena dela so se pričela 12. julija, končali jih bodo v roku enega tedna, čeprav je izvajalec del Franc Žuran, s.p., iz Formina dva dni po začetku del opravil skoraj vsa dela, razen izkopa temeljev. Samostojni podjetnik je dela dobil na razpisu in ima dovo-
ljenje Ministrstva za okolje in prostor za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov. Z območja nekdanjega vojaškega skladišča jih bo odpeljal okrog 1300 kubičnih metrov.
Mestno občino Ptuj je ru-šitev in popolna odstranitev ruševin stala okrog 4,2 mili-
jona tolarjev. Območje nekdanjega vojaškega skaldišča bo po novem v celoti namenjeno parkiranju, za zdaj brez plačila. Sicer pa je lokacija rezervirana za projekt, ki bo vključeval izgradnjo kulturne dvorane, kakršno si mesto vsekakor zasluži.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: ZS
Ormož • Razstava o ptujskih letih Antona Sovreta
Ptuj prižgal Sovretovo ustvarjalno iskro
V razstaviščni avli občine Ormož so svečano odprli razstavo Anton Sovre - Ptujska leta (19191926), ki jo je pripravila Knjižnica Ivana Potrča s Ptuja.
Na knjižni polici
Razstava je našla pot v Ormož ob sodelovanju ormoške in ptujske knjižnice in bo na ogled do 21. julija. Avtorica razstave Mira Jerenec, vodja domoznanskega oddelka, je Sovretovo dediščino Slovencem in Ptuju predstavila po tematskih sklopih. Obiskovalci tako lahko našega največjega klasičnega filologa, prevajalca in posredovalca antičnih literarnih zakladov spoznajo skozi dela, ki so nastala na Ptuju. Predstavljeni so zgodnji prevodi, izbrane prve edicije, med njimi Homerjevi Iliada in Odiseia, še posebej ponosni pa so na rokopisni prevod Kralja Oidipa, ki ga je Sovre 1921 končal prav na Ptuju in je ena izmed dragocenosti, ki jih hrani ptujska knjižnica. Predstavljena so tudi Sovretova izvirna monografska dela - Stari Grki, Gospodarske razmere pri starih narodih. Kot profesor je svojo skrb za slovenski jezik in pedagoško delo vložil
v soustvarjanje pomembnih del, kot so Slovenska slovnica, Slovenska čitanka in slovnica, Slovenski pravopis in Latinska čitanka za gimnazije.
Anton Sovre je bil rojen leta 1885 v Šavni peči, na Ptuju pa je preživel sedem let in deloval kot »namestni učitelj« na ptujski gimnaziji, kjer se
je trudil ohraniti grščino in latinščino kot sestavna dela srednješolske izobrazbe. V tem času je dokončal študij klasične filologije ter se je posvečal pedagoškemu in prevajalskemu delu. To mu je vzelo veliko časa in energije, vendar je bil vpet tudi v življenje Ptuja. Bil je prvi odgovorni
Po Ptuju je sedaj razstava Anton Sovre - Ptujska leta (i9i9-1926) na ogled tudi v razstaviščni avli občine Ormož.
urednik Ptujskega lista, ki ga je urejal v letih 1919-1920 ter zanj napisal več uvodnikov in drugih člankov. Bil je tudi član Muzejskega društva. V zahvalo za vse, kar je na Ptuju ustvaril in doživel, je med drugim ob koncu svojega bivanja na Ptuju iz nemščine prevedel Abramićev Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta.
Za uvod v razstavo in v Sov-retov čas je Vladimir Kajzovar, vodja študijskega oddelka ptujske knjižnice, prebral nekaj odlomkov iz knjige Kajetana Gantarja, Sovretovega učenca, Utrinki ugaslih sanj, ki popisujejo spomine na mladost. Razstavo je odprla Cirila Vuk Gabron, direktorica knjižnice F. K. Meška Ormož, ki je ob tej priložnosti od Matjaža Ne-udauerja, direktorskega kolega iz Ptuja, z veseljem sprejela priložnosti primerne poučne DVD-je z licenco za izposojanje.
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Zanimiva arheološka razstava
Na ogled dragocen kavni servis družine Zois
V dominikanskem samostanu je Pokrajinski muzej Ptuj v petek odprl arheološko razstavo pod naslovom Kavni servis družine Zois, železo-znanje-moč-tradicija-ugled, ki so jo pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem.
»Najprivlačnejši eksponat razstave je prav zgoraj omenjeni kavni servis družine Zois, za katerega je naš muzej kar precej let pridno nabiral finančna sredstva. Sedaj nam ga je končno uspelo odkupiti in ponosni smo, da ga lahko predstavimo širši javnosti. Gre za dragocen izdelek v bider-majerskem slogu iz 19.stol.,« je v uvodu dejala mag. Barbara Ravnik Toman, direktorica Gorenjskega muzeja Kranj.
Servis za kavo in čaj so izdelali v cesarsko-kraljevi manufakturi porcelana na Dunaju, ki je slovela po vrhunski kvaliteti in oblikovanju. Z njihovimi izdelki so gospodinjstva opremljali le najbogatejši sloji. Porcelanski servisi, ki so služili novi modi pitja kave in čokolade v 18. stol., so tako postali simbol premoženja in ugleda cele družine.
Od celotnega servisa so ohranjeni le kavna ročka, čaj-nik ter skodelici in krožnička. Posebnost posodic pa so tudi z zlatimi črkami ročno izpisani monogrami osebnih imen članov družine z baron-sko krono nad njimi. Karel,
Katarina, Anton in Matilde, njihova imena so zapisana na z zlatom obrobljenem servisu, so potomci Karla Zoisa, ki je bil nečak bolj znanih baronov Žiga in Karla Zoisa. Prvi je bil vsem dobro znan gorenjski mecen, ki je pomagal številnim umetnikom tistega časa. Po njem pa se imenuje tudi zoisit, rudnina z območja Svinje planine in je na ogled v eni izmed vitrin na omenjeni razstavi.
Družina Zois pa se ni ukvarjala le z umetnostjo in naravoslovjem, pač pa so imeli v tistem času na slovenskem
izključno pravico do izvažanja železa in so bili lastniki številnih fužin, predelovalnic železa, na Gorenjskem. Prastaro železarsko znanje domačinov pa so dopolnili z mnogimi tehnološkimi izboljšavami.
Temu je namenjen drugi del razstave, ki je povezan s fužinarstvom in kovaštvom na slovenskem. V zbirki si je moč ogledati tako livarsko orodje kot tudi različne livarske izdelke, ključe, ključavnice ipd. Pri tem pa velja omeniti tudi projekt Železna pot, ki ga slovenski muzeji pripravljajo v sodelovanju z mednarodnimi
muzeji in bo govoril predvsem o trgovanju z železom in železnimi izdelki.
Pridobivanje železa je v starem svetu sodilo med najzahtevnejše tehnologije in se je tako prenašalo iz roda v rod. Železo je prinašalo bogastvo, moč in ugled. Zato je razumljivo, da so se z železarstvom ukvarjale najuglednejše družine.
Tudi za rimski imperij je imelo železo velik pomen. Iz tistega časa so znani predvsem zapisi o noriškem železu - ferrum noricum, ki ga bolje poznamo pod imenom jeklo, ki je veliko bolj prožna in trda vrsta kovine. Z omembo rimskega imperija pa smo že pri tretjem delu razstave. V vitrini Rimsko posodje so na ogled izdelki iz gline, t. i. tera sigilata. Gre za lončarske izdelke, ki so jih v rimskem času uvažali iz Galije. Čeprav so bili Rimljani sami mojstri lončarske obrti, o čemer pričajo tudi številne izkopanine, najdene na dravskem območju, ki so na ogled v stalni razstavi Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Polona Šemnički
Damon Wilson
Prerokbe jasnovidcev in vedeževalcev
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006
Damon Wilson zase pravi, da je agnostik, ki niti »ne zanika bogov niti ne sprejema njihovega obstoja zgolj iz vere«, seje pri pisanju knjige opiral na znanstveno metodologijo. Wilson opisuje tradicijo poganskih orakljev, veliko besed nameni svetopisemskim prerokbam v navezi s sodobnimi odkritji, opisuje pa tudi muslimanske predstave o božjem preroku in napovedi katastrof v današnjem času. Vidno nekoliko kičasto oblikovana izdaja preseneti prav s pogledi na prerokbe in vizije krščanstva in Jezusa kotpreroka in boga. Dva izmed najstarejših znanih orakljev v zahodnem svetu sta bila v Dodoni v Epiru in v oazi Siva v Libijski puščavi. Aleksander Veliki je imel pravico govoriti v zasebni sobici z božanstvom. Zgleda, da so ga potegnili za nos. Sodobna izkopavanja so odkrila skrivni prehod, od koder je prihajal glas svečenika. Preročišče v Delfih je igralo pomembno vlogo tako pri vojaškem kot miroljubnem širjenju grške civilizacije. Nasvet oraklja ni vedno pomenil nesreče. Napovedi iz Delfov so večkrat spremenile tok grške zgodovine. Več tisoč let je bilo branje iz drobovja najbolj priljubljena oblika napovedovanja prihodnosti. Sodobni razum to težko razume. Monoteizem je epohalen dogodek. Jahve je kot vseveden bog poznal usodo vseh stvari. Abraham je bil prvi prerok v svetopisemskem pomenu, Bog ga je nagovarjal osebno. Freud meni, da je bil Mojzes egipčanski plemič. Verjetno so ga nepismeni pastirji ubili, ker niso potrebovali nebeškega socialnega delavca, temveč osvajalca in boga vojne. Mojzesova Geneza je bila napisana zato, da bi upravičila vdor v Kanaan. Izraelci so bili v resnici brezobzirni vdiralci (genocid), osupnila pa jih je odkrita spolnost Kana-ancev. Deset Jahvejevih zapovedi, ki jih je zapisal Mojzes, so v bistvu zapovedi iz egipčanske Knjige mrtvih. Elija je bil uporniški prerok, ki je napovedoval prihodnje dogodke in delal čudeže. Jeremija je večkrat opozoril na nevarnost, vendar ga niso poslušali. V Henohovi knjigi prvič slišimo za upor nadangela Luciferja v nebesih. V času Jezusa iz Naza-reta, kipa ni bil prepričan, daje mesija, je nastopala kopica militantnih mesij. Mihejeva knjiga je napovedala, da se bo v Betlehemu rodil »tisti, ki bo vladal v Izraelu«. Betlehem je bil rojstni kraj kralja Davida in zato judovski sveti kraj. Dva evangelija posebej opisujeta Jezusa kot potomca kralja Davida in bratranca Janeza Krstnika. Eseni so skupina, ki je skrivnostno izpuščena iz evangelijev. Barbara Thiering se je poglobila v preučevanje pešerjev (razlago sanj) v kum-ranskih zapisih in jih veliko zgodovinsko utemeljila. Trdi, da lahko pod plaščem prilik in alegorij odkrijemo celotno zgodovino, da je Nova zaveza en sam dolg pešer. Kristus je bil Jezusu naziv in ne izjava vere! Naj je bil Jezus človek ali Bog na Zemlji, bilje resnični inovator, kije sprožil novo obliko človekovega verovanja. Pavel iz Tarza je nepomemben kult spremenil v zrelo religijo. Janez je v svojem Evangeliju nejasen. V njem je lahko Satan še vedno božji angel, ko je skušal Evo, Joba in pozneje Jezusa. Če je Razodetje natančna napoved konca sveta, je nadrealistični protest proti rimskemu cesarstvu, kajti nobena njena napoved se v dva tisoč letih ni uresničila.
Koran navaja, da je Kaabo zgradil Abraham. Kako se je znašel tako daleč od domovine, pa je zgodba, »vredna kake mehiške nadaljevanke«. Če bi začel Mohamed pridigati dvesto let kasneje, ne bi vplival na svetovno zgodovino. Bil pa je verski vizionar in sijajen diplomat, večino časa je preživel v plenilskih napadih. Malleus Maleficarum, ki sta ga 1484. napisala meniha Sprenger in Kramer, je postal evropska uspešnica. Modre žene, ki so bile izučene babice, zdravilke in napovedovalke obilnosti žetve, so bile v skupnostih nepogrešljive, v 16. stoletju pa le še bled spomin. Na tisoče so jih mučili, pobesili in sežgali na grmadah. Najbolj znana prekognitivna prerokinja je bila stara mati Shipton, ki je osupljivo natančno napovedala dogodke tudi za stoletja naprej. Brahanski videc Odhar je najslavnejši med škotskimi vedeževalci. Edgara Caycea so poimenovali speči prerok, ker je v transu narekoval svoja videnja. Eden največjih medijev, hipnotizerjev in vidcev 20. stoletja je bil Jud Wolf Messing, Stalinov videc in nekak telepatski Sherlock Holmes. Tudi Bela hiša je imela svojo telepatko Jeane Dixon. Nostradamus je bil prepričan, da se prihodnosti ne da spreminjati. Vsemogočni mag je bil tudi trpeči in nemočni opazovalec. Na jugu ZDA še vedno poročajo o obiskih angelov in obsedenosti z demoni. Na območju Point Pleasanta v Zahodni Virginiji je pet stoletij pred našim štetjem živelo skrivnostno ljudstvo, imenovano Graditelji gora. Indijanci so se temu območju izogibali. Od začetku novembra 1966 se tam pojavljajo NLP-ji, priče o tem nerade govorijo, da bi jih ne imeli za nore. Obiskujejo jih možje v črnem, za katere nenavadno in nevedno obnašanje ljudje trdijo, da so v resnici Nezemljani. Nekateri raziskovalci pa mislijo, da so na Zemlji doma kot vsakdo, in da so Nadzemljani. Živijo tako dolgo, dokler se lahko hranijo z energijo in mislimi medijev.
Vladimir Kajzovar
Foto: vki
Strelstvo
Medalja na medaljo za Vesno Mele
Stran 8
RJavanje
»Čuft« in »Knedl« uspešna na DP
Stran 8


Namizni tenis
Za Gregorjem Zafošni-kom uspešno leto
Stran 9
Nogomet
Namesto Hajdine v Štajerski ligi obstala Peca Stran 9
60 let NK Hajdine
S slovestnostjo zaključen nogometni teden Stran 10
Kinologija
Vse večji obisk tečajev šolanja psov
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Sodba v aferi CalciopoU
Juventus, Lazio in Fiorentina v 2. ligo, Milan ostaja v serie A
Športno sodišče je v Rimu kaznovalo nogometne ekipe Juventus, Lazio in Fiorentino ter jih je zaradi prirejanja izidov tekem prve lige (serie A) premestilo v drugo ligo (serie B). Juventus bo prihodnjo sezono začel s 30 točkami zaostanka, odvzeli pa so mu tudi zadnja dva naslova (2005, 2006). La-zio je dobil dodatno kazen odvzema sedmih točk, Fiorentina pa 12. AC Milan bo ostal v serie A, vendar ne bo smel igrati v evropski nogometni ligi prvakov ali drugem evropskem tekmovanju, kar velja tudi za prej omenjene klube, in bo novo italijansko sezono začel s 15 točkami zaostanka.
Ekipe imajo sedaj na voljo pet dni, da se pritožijo na državno arbitražno razsodišče, dokončna odločitev pa bo znana 24. julija, dan pozneje pa morajo Italijani Evropski nogometni zvezi (UEFA) povedati, katere ekipe bodo sodelovale v evropskih pokalih.
Afera calcio je izbruhnila potem, ko so se v italijanskih medijih 4. maja pojavili zapisi »ukaza« nekdanjega glavnega menedžerja Juventusa Lucia-na Moggija, ki je od italijanske sodniške komisije, njenega vodje Pierluigija Pairette, po telefonu zahteval natančno določene sodnike za nekatere tekme Juventusa. Poleg kaznovanih klubov je bilo v afero nameščanja sodnikov in vplivanja na izide tekem vpletenih 25 posameznikov, ki so dobili do pet let prepovedi delovanja v nogometu. Najvišjo, petletno, je dobil Moggi, Francu Carra-ri, vodji italijanske nogometne lige in članu Mednarodnega olimpijskega komiteja pa so prisodili 4,5-letno prepoved.
Predsednik Italijanske nogometne zveze (FIGC) Franco Carraro je odstopil že 8. maja, ker naj bi zveza že februarja
Fabio Cannavaro in Marcello Lippi med slavjem po osvojitvi naslova svetovnih prvakov.
dobila telefonske posnetke pogovora med Moggijem in Pairetto, vendar ni ukrepala. V nadaljevanju afere so se preiskovalci usmerili v firmo GEA, ki je največja nogometna agencija v Italiji in jo vodi Moggijev sin Alessandro. GEA naj bi imela pogodbe z 41 igralci, tremi predsedniki serie A ter še nekaj zelo uglednimi trenerji. To naj bi še povečalo možnosti vpliva na izide tekem, takih pa naj bi bilo 19. Guido Rossi, nekdanji regulator za trg vrednostnih papirjev, je 16. maja postal izredni komisar FIGC. V preiskavo je vključil številna ugledna imena, tudi Marcella Lippija, sedaj že nekdanjega selektorja svetovnih prvakov iz Italije. Preiskovalce je zanimalo, kar se je pogovarjal po telefonu z Moggijem, poleg tega pa Lippi-jev sin Davide dela za agencijo GEA. Na Olimpijskem stadionu v Rimu se je 28. junija začelo sojenje.
Afera se je razpletla le pet dni po osvojitvi naslova svetovnih prvakov. Finalno tekmo SP v Berlinu je namreč po streljanju kazenskih strelov s Francijo dobila Italija. Kar 13 od 23 članov italijanske reprezentance, ki je osvojila pokal, je članov petih ekip, ki jih je doletela kazen. Najhujša je do-
letela Juventus, ki se bo v zgodovino prve lige, ki se je začela leta 1897, vpisal kot prvo moštvo, ki so mu odvzeli naslov. Juve je skupaj zbral 29 ligaških naslovov (vključno z dvema odvzetima), največ med vsemi, dvakrat je zmagal v evropski ligi prvakov, štirikrat v italijanskem superpokalu ter po dvakrat v evropskem superpokalu in medcelinskem pokalu.
Novi Juventusov trener Didier Deschamps je po odločitvi sodišča, da klub ob degradaciji v drugo ligo kaznuje še s 30 točkami zaostanka, dejal, da bi bil povratek v prvo ligo že v naslednji sezoni enak "misiji nemogoče". Zlobneži bi temu dodali, da Juventus ne bo imel obilice težav z uvrstitvijo v najvišji rang tekmovanja, ampak bo težko ostal tudi med drugoliga-ško konkurenco, saj kaže, da bo ostal brez večine zvezdnikov. Torinskemu moštvu, ki so mu odvzeli tudi zadnja dva naslova prvakov Italije, za zdaj zvestobo obljublja le Alessandro del Pie-ro. Realno je za pričakovati, da bodo klub že v nekaj dneh zapustili najboljši igralci.
sta
Najboljši vratar SP v Nemčiji Gianluigi Buffon se bo v prestopnem roku iz Juventusa skoraj zagotovo preselil v drug klub.
Svoj odhod iz Juven-tusa so že napovedali italijanski reprezentanti Fabio Cannavaro (Real Madrid), Gianluigi Buffon (Arsenal?), Gianluca Zam-brotta (Real Madrid ali Barcelona?) in Mauro Ca-moranesi (Inter Milan?), francoski trojec David Trezeguet (Inter Milan?), Lilian Thuram (Barcelona ali Fulham?) in Patrick Vieira (Ajax, Real Madrid, Arsenal?), Brazilec Emerson (Real Madrid?) ter švedski napadalec Zlatan Ibrahimovič (Tottenham, Inter Milan?).
Nogomet • Drava Ptuj
Drava danes v Bolgariji z Lokomotivo iz Sofije
Nogometaši Drave so se v soboto preko vmesne postaje v Srbiji odpravili na turnir v Bolgarijo, kjer jih čakata dve težki tekmi. Na turnirju nastopajo štiri ekipe, Ptujčani pa se bodo v torek pomerili z ekipo Lokomotive iz Sofije (druga tekma bo odigrana med ekipama CSKA Sofija in iranskim prvoligašem Esteghial Ahwazom). V četrtek se bosta ob 18. uri v tekmi za 3. mesto pomerila poraženca, ob 20. uri pa bo na sporedu finale.
Zaradi lažjih poškodb na turnir v Bolgarijo ne bosta odpotovala Mario Lucas Horvat in Saša Bosilj, na vse ostale igralce pa bo trener Milko Đurov-ski lahko računal. Ker se novo prvenstvo nezadržno približuje (29. 7.), bo to eden glavnih preizkusov za igralce Drave, ki tudi v prihajajoči sezoni računajo na visoko uvrstitev v Prvi ligi Telekom Slovenije.
JM
Doris Kelenc (Drava, beli dres)
Foto: Matiia Brodniak
Nogomet • Prijateljska tekma
Celjani premočni za Kidričane
Aluminij - CMC Publikum 0:4 (0:3)
STRELCI: 0:1 Beršnjak (4. z 11 m), 0:2 Brezič (12), 0:3 Brulc (32), 0:4 E. Hadžič (57)
CMC PUBLIKUM: Mujčino-vič, Gobec, Travner, Križnik,
Škrbina, Urbanč, Brezič, Berš-njak, Robnik, Brulc, E. Hadžič. Igrali so še: Čelofiga, Pranjič, D. Hadžič, Halilovič, Ibeji, Na-prudnik, Kožar, Biščan, Centrih, Kerom. Trener: Jani Žilnik ALUMINIJ: M. Rozman, Čeh, Topolovec, Krajcar, Tiš-
Foto: Matija Brodnjak
Nogometaši Aluminija in Publikuma so na Hajdini prikazali bor beno igro.
ma, Dončec, Medved, Firer, Đakovič, Veselič. Igrali so še: S. Sagadin, Golob, Fruk, Mlinarič, Jus, Dugolin, Kokot, Trstenjak, D. Toplak, T. Rozman. Trener: Edin Osmanovič.
Na predzadnjem srečanju nogometnega tedna na Hajdini v počastitev 60-letnice igranja nogometa v tem kraju sta se pomerila celjski prvoligaš CMC Publikum in drugo-ligaš Aluminij iz Kidričevega. Gledalci so lahko kljub veliki vročini spremljali zanimivo nogometno predstavo, v kateri so zasluženo zmagali gostje iz Celja, ki so povedli že v tretji minuti. Takrat je bil z bele točke uspešen Beršnjak, potem ko je obrambni igralec Aluminija v svojem kazenskem prostoru igral z roko. Devet minut kasneje je Brezič s strelom s šestnajstih metrov povišal vodstvo, v 32. minuti pa je Brulc postavil končni rezultat prvega polčasa.
V drugem polčasu so se Ki-dričani trudili, vendar niso uspeli zatresti mreže vratarja CMC Publikuma. To je uspelo še enkrat nogometašem iz knežjega mesta ob Savinji, ki so tako prišli do visoke zmage
Danilo Klainšek
Strelstvo • Vesna Mele
Medalja na medaljo
Strelka TS Ormož Vesna Mele je še enkrat več dokazala, da spada med najboljše športnike v občini Ormož. V njeni okolici tako še zmeraj močno odmevajo veliki uspehi v zadnjem mesecu. Najprej je Meletova prejela zlato značko Občine Ormož za izjemne uspehe v letu 2005: »Prejetje zlate značke mi izredno veliko pomeni, saj je to priznanje lokalne skupnosti, v kateri živim, in to vsakemu športniku kot meni tudi veliko pomeni,« je na začetku pogovora za Štajerski tednik dejala Meletova, ki je na 27. SP zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev v italijanski Montecatini osvojila tri zlate medalje: »Medalje sem osvojila v disciplinah MK puška leže, standardna zračna puška in standardna zračna pištola. Sicer z rezultati nisem najbolj zadovoljna. Pogoji so bili izredno težki. Visoki vročina ter vlaga in verjemite, da v strelski opremi ni nič kaj prijetno. V takih pogojih je težko streljati, zaradi potenja ti polzi puška in ni tiste potrebne mirnosti, zato
rezultati v Montecatini niso bili vrhunski, a dovolj dobri za tri zlate medalje,« je dejala Meletova, ki ji je bil to že sedmi nastop na SP zdravnikov, zobozdravnikov, farmacevtov in veterinarjev (Tihany, Celovec, Caen, St. Tropez, Garmisch, Alicante). Njena zbirka medalj z SP se je zaenkrat zaustavila pri številki 16.
Piko na i odličnim rezultatom je Meletova postavila na 16. DP z MK orožjem na 50 metrov v Ljubljani. V prestolnici sta padli srebro in bron: »Srebro sem osvojila z MK puško v disciplini angleški meč 60 strelov leže. Letos sem veliko trenirala z malim kalibrom in sem si želela dobrega rezultata. Ta mi je v Ljubljani uspel, čeprav sem le za krog izgubila zlato ter dvoboj s slovensko rekorderko in reprezentantko Renato Ora-žem Vršič. Srebru pa sem z MK puško v disciplini trostav 3 x 20 strelov dodala še bron. Do te sezone sem imela velike težave s klečečim stavom, ampak po skupnih treningih z Rajmondom Debevcem sem v
Ljubljani postavila svoj osebni rekord v klečečem stavu. Ležeči stav mi ne dela težav, moja šibka točka pa je stoječi stav,« je povedala Meletova, ki se ji krivulja uspešnih rezultatov iz leta v leto dviga: »Treningi s strelskim mojstrom, kot je Debevec, so obrodili sadove. Na vsak način še pričakujem napredek, saj treniram in streljam s tem orožjem šele pet let. S številnimi treningi in tekmami pridobivam nove izkušnje ter rutino in srčno upam, da bom še izboljšala rezultate.«
Čas, ki je pred Meletovo, bo izkoristila za zaslužen dopust, Ormožani pa bomo na 49. SP v Zagrebu imeli v ognju še eno železo - mladinca Tadeja Horvata: »Tadej, ki je moj klubski kolega, je izredno dober strelec, in če bo imel dovolj sreče, računam na njegovo uvrstitev v finale. Navijam za njega in mu želim vse najbolje,« je za konec našega pogovora za Štajerski tednik dejala Vesna Mele.
Uroš Krstič
Vesna Mele v značilnem strelskem položaju
Namizni tenis • NTK Ptuj
Plavanje • PK Terme Ptuj
»Čuft« in »Knedl« zadovoljila z dvojnim finalom
Grega Serbec in Domen Terbuc - oba Terme Ptuj
V nedeljo, 16. julija, se je zaključilo 16. Odprto prvenstvo Slovenije v plavanju na mestnem kopališču v Ravnah na Koroškem. Prvenstvo je bilo najmočnejše do sedaj, saj je sodelovalo 11 držav, med njimi reprezentance Poljske, Litve, Izraela (pod vodstvom nekdanjega trenerja najboljših slovenskih plavalcev Dimitrija Manceviča), Slovenije in delne reprezentance Avstrije, Estonije, Islandije, Švice, Molda-vije. Slovenijo je zastopalo 19 klubov, med njimi tudi Terme Ptuj, ki se je prvenstva udeležil z dvema plavalcema. Domen Terbuc (Knedl) in Grega Šerbec (Čuft) sta v konkurenci 414 plavalcev dosegla dobre rezultate. Na prvenstvu je plavalo vrsta znanih plavalnih imen iz Slovenije: Peter Man-koč, Blaž Medvešek, Emil Ta-hirovič, Jernej Godec, Matjaž Pernat, Damir Dugonjič (mla-
Letos brez ženske članske ekipe
Namizni tenis ima na Ptuju in v okolici dolgo in bogato tradicijo. Namiznoteniški klub Ptuj je imel v minuli sezoni v ligaškem tekmovanju dve ekipi, in sicer fante in dekleta v 1. SNTL. Moškemu delu se je uspelo rešiti izpada čez dodatne kvalifikacije, medtem ko to dekletom ni uspelo in so po dolgih letih izpadle iz elitnega ženskega tekmovanja.
V klubu so se odločili, da bodo prihodnjo sezono nastopili z moškimi v prvoligaški konkurenci, medtem ko članske ženske ekipe niso prijavili za tekmovanje v 2. SNTL. O tem in o preteklem prvenstvu smo se pogovarjali s predsednikom NTK Ptuj Bojanom Terbu-cem, ki je najprej podal oceno za minulo sezono: »Predvsem pri dekletih smo vedeli, da nam bo zelo težko glede obstanka, saj smo nastopili samo z domačimi mladimi igralkami, brez okrepitve od drugod. Cilj je bil sicer obstanek, kar pa nam za las ni uspelo, saj je bila ekipa Vesne
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko bo letos nastopala za mladinsko ekipo Ptuja in člansko ekipo Tempa.
na koncu uspešnejša, nam pa v dvoboju z Arigonijem ni uspelo osvojiti točke. Nekaj žogic je odločilo o naši usodi. Fantje pa so si obstanek priborili z dvema
zmagama proti Radljam.«
O razlogih nenastopanja v ženski drugi namiznoteniški ligi pa je Bojan Terbuc dejal: »Odločili smo se, da v drugoligaški
konkurenci ne bomo nastopili, saj je tu tekmovanje zelo šibko in nismo videli pravega motiva. Odločili smo, da bomo formirali zelo močno ekipo mladink
dinski evropski viceprvak), Sara Isakovič, Anja Čarman, Anja Klinar, Tamara Sambrailo in iz tujine Flavia Rigamonti, Otylia Jedrzejczak, Marcus Rogan, Bartosz Kizierowski, Gimbutis Rolandas, Arnarson Oern, ki bodo nastopili na prihajajočem evropskem prvenstvu v Budimpešti.
V četrtek sta Domen in Grega skočila v vodo le po enkrat. Slednji je nastopil v disciplini 100 m prsno in s časom 1:21,07 osvojil 13. mesto, Domen pa s časom 33,08 14. mesto na 50 m hrbtno. Že v petek pa jim je uspelo doseči enega izmed zastavljenih ciljev, preseči 500 točk (glede na plavalne tablice), kar je uspelo Gregu na 100 m prosto z 10. mestom (1:00,19). Le nekaj minut za tem je nastopil še na 50 m prsno, kjer so pričakovali uvrstitev v finale, vendar le-ta zaradi pomanjkanja tekem v pripravljalnem
in z njo bomo startali na naslov ekipnega državnega prvaka v Sloveniji. Vesna Rojko in Ivana Zera bosta v mladinski konkurenci nastopali za nas, v članski pa za Tempo, kjer bosta imeli možnost kvalitetnih dvobojev v 1. ženski ligi, česar pa v 2. SNTL ne bi imeli, saj sta to konkurenco prerasli. Vesna Terbuc pa bo letos nastopila za Ljutomer, kjer gre za mlado in ambiciozno sredino.« Na vprašanje o tem, ali se bo s tem kaj skrčil program dela v klubu, pa smo dobili naslednji odgovor: »V bistvu se ne bo. Zelo veliko imamo igralcev in igralk v mlajših kategorijah in z njimi resno in trdo delamo. Poleg Vesne Rojko, ki je v lanski sezoni prišla na vrh kadetske konkurence, bi omenil še Luko Krušiča, ki je na državnem prvenstvu kadetov dosegel drugo mesto v kategoriji dvojic. Sicer pa vadbo pričenjamo 30. julija. Priprave bomo pričeli v Poreču, kjer bomo sedem dni, nato pa v domačem okolju dvakrat dnevno v ŠD Mladika. Vesna Rojko in Ivana Zera sta na pripravah slovenske reprezentance v Kranjski Gori, kjer se pripravljata na EP v Sarajevu,« je zaključil pogovor predsednik NTK Ptuj Bojan Terbuc.
Danilo Klajnšek
obdobju ni bila dosežena (13. mesto, s časom 35,30). Domen je na 100 m prosto dosegel 11. mesto s časom 1:00,61, na 200 m hrbtno pa 14. mesto. V soboto pa so dosegli tudi prvi finale, in sicer je to uspelo Do-mnu na 100 m hrbtno, ki pa so ga zaradi zdravstvenih težav odpovedali. Oba plavalca sta nastopila še na 50 m delfin ter Grega na 200 m prosto. Zadnji dan prvenstva, ko so bili že vsi zelo utrujeni, sta plavalca odplavala še 50 m prosto, kjer sta popravila osebne rekorde. V zadnji disciplini so doživeli presenečenje, saj jih je Grega z neverjetnim rezultatom presenetil v disciplini 200 m prsno in se uvrstil v finale. Zanj težko pričakovani finale se je končal s časom 2:51,09, ki ga je popeljal do sijajnega 6. mesta. Naj omenim še, da so od 13 nastopov popravili osebne rekorde v kar 11 disciplinah.
Na državno prvenstvo sta se Grega Šerbec in Domen Terbuc pripravljala pod strokovnim programom trenerjev Bernija Pihlerja in Boštjana Maračića. Treningi so redno potekali v Termah Ptuj zadnjih 14 dni in v tem času sta mlada plavalca stopnjevala svojo pripravljenost in odpravljala tehnične napake. Zaradi zasedenosti bazena njun trening ni bil optimalen. Trenerja ocenjujeta nastope na državnem prvenstvu: »Z njunima rezultatoma sva zadovoljna, z uvrstitvami nekoliko manj, vendar pa je to trenutno realno glede na količino treninga, ki sta ga imela možnost opraviti, in glede na konkurenco, ki je bila tokrat izredno velika in dobro pripravljena, saj se večina plavalcev odpravlja na Evropski članski in kadetski prvenstvi ali pa so se s prvenstva vrnili (evropsko mladinsko prvenstvo).«
Po tem tekmovanju bodo plavalci in plavalke Plavalnega kluba Terme Ptuj imeli aktivni odmor, kar pomeni ukvarjanje z drugimi športi in kratkotrajen umik od plavanja. Z začetkom novega šolskega leta pa se bodo pričele resnejše priprave na novo sezono. Ob tem vabijo vse zainteresirane, da se jim pridružijo in zaplavajo z njimi.
David Breznik
Foto: UK
Nogomet • Štajerska liga
Namesto Hajdine v ligi obstala Peca
Naslednji dve tekmovalni sezoni bo tekmovanje v Štajerski ligi vodila MNZ Celje. V ligi bo štirinajst klubov, novinca sta Šmartno 1928 (MNZ Celje) in Jurovski Dol (MNZ Maribor). Ker se nobena ekipa iz MNZ Ptuj ni prijavila za to ligaško tekmovanje, je v ligi ostala
Peca iz Črne na Koroškem. Iz 3. SNL - vzhod je v Štajersko ligo izpadla ekipa Holermuosa Ormoža, iz Štajerske lige pa sta v MNZ Maribor in MNZ Ptuj nazadovali ekipi Brunšvika in Dornave.
Sezona 2006/07 se bo pričela 30. avgusta, pari 1. kro-
ga pa so naslednji: Zreče -Šoštanj, Gerečja vas Unukšped
-	Tehnotim Pesnica, Bistrica
-	Šmartno 1928, Holermuos Ormož - Mons Claudius, Rogatec - Peca, Šentilj Jarenina
-	Jurovski Dol, Get Power Šampion - Oplotnica.
Danilo Klajnšek
Igralci Holermuos Ormoža bodo letos s pomlajeno ekipo tekmovali v Štajerski ligi.
Aikido
Novi mojster realnega aikida
»Tudi če me napadalec napade z veliko hitrostjo, nisem nikoli poražen. To ni zato, ker je moja tehnika hitrejša od njegovega napada. To ni vprašanje hitrosti. Boj je namreč končan, preden se sploh začne.«
Velike besede velikega mojstra. O-sensei Morihei Ueshiba, mojster več borilnih veščin je v začetkih prejšnjega stoletja združil znanje le-teh in osnoval novo veščino, novo pot - pot, ki se imenuje aikido. Aikido je popolnoma defenzivna borilna veščina, ki v svetu velja za eno najbolj dovršenih oblik samoobrambe. Obramba z aikidom ni obramba z uporabo sile. Sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika, pravilno gibanje in uporaba vzvodov je tisto kar ob upoštevanju zakonov narave povzroči, da je boj končan, preden se sploh začne.
Aikido sekcija Judo kluba Drava Ptuj je tista, ki sledi poti. Skupinica zanesenjakov se je leta 1999 odločila začeti svojo samostojno pot oz. spremeniti način treniranja aikida, ki so
ga trenirali do takrat. V začetkih te poti so trenirali Tendo-ryu stil, sčasoma pa se preusmerili na trening realnega aikida, katerega ustanovitelj je Ljubomir Vračarevič iz Beograda. Nosilec mojstrskega pasu 10. dan - soke, ki mu ga je podelila mednarodna zveza borilnih veščin leta 2003 na prireditvi »The United States Martial Arts Hall of Fame« je izpopolnil aikido do te mere, da ne glede na hitrost, velikost in spretnost napadalca, le-tega onesposobimo v najkrajšem možnem času. Pot do tega je dolga, polna odrekanj, vzponov in padcev, optimizma in pesimizma - vendar je misel na to, da jo bodo dosegli, gonilo vseh, ki so na tej poti pripravljeni sprejemati znanje, ki so ga pripravljeni nadgrajevati in tako priti do cilja.
Seminarji v Beogradu, Zagrebu, Mariboru, Ljubljani so tisti, na katerih so Ptujčani vedno prisotni. Prisotni so tudi na seminarjih drugih stilov, saj se zavedajo, da znanja ni nikoli dovolj. Poznajo jih
tudi pod vzdevkom »Ptujska legija«.
Potrjevanje vloženega truda se tudi nagrajuje, in sicer s podeljevanjem višjih pasov, kar je ena od skupnih točk aikida v primerjavi z ostalimi borilnimi veščinami. S prikazom znanja so člani na polaganju pasov dne 23. junija v Mariboru pridobili naslednje stopnje: 5 kyu (rumeni pas) - Marko Mun-da, Nejc Pešec, Nejc Jurič in Aleš Verlič; 4. kyu (oranžni pas) - Domen Golob; 1. kyu (rjavi pas) - Darko Trafela in Aljoša Tovornik.
Trojici aikidok, ki so bili med ustanovitelji sekcije in so kasneje pridobili mojstrske naslove, pa se je ob bok postavil novi. Tomaž Majcenovič je začel trenirati v samih začetkih sekcije in s trdim delom potrjenim na že omenjenem polaganju pasov postal mojster realnega aikida - 1. dan. Nov začetek, nove odgovornosti - do drugih, do kluba in navsezadnje do samega sebe.
UR
Člani aikido sekcije pri JK Drava Ptuj
Namizni tenis • Gregor Zafošnik
Za njim je uspešno leto
Ptujčan Gregor Zafošnik že nekaj let nastopa za ekipo iz Maribora, ki je večkrat osvojila naslov državnega prvaka, letos pa so osvojili pokalno lovoriko, ki je bila na sporedu prvič v zgodovini Slovenije. Gregor je v polfinalu in finalu prispeval pomembne točke za svojo ekipo, saj je premagal reprezentanta Saša Lasana (v polfinalu) in Mitja Horvata, v odločilni tekmi za zmago pa še Mirka Ungerja.
Nazadnje je bil Gregor po izboru namiznoteniške zveze trener moške in ženske repre-
zentance na univerzitetnem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Mariboru v dvorani UŠC Leona Štuklja. O tem nastopu je dejal naslednje: »Moram reči, da so naši igralci odigrali dobro, a so azijske države za nas premočne. Za moški del ekipe so igrali Žiga Jazbec, Mitja Horvat, Jure Koščak, Ne-nad Bojanič in Gregor Niša-vič, za žensko ekipo pa Špela Burgar, Jana Tomazini, Petra Škabar, Natalija Lužar in Saška Sivec. To je bila moja prva tako pomembna naloga in mislim,
da sem jo dobro opravil; sicer sem trener mlajših selekcij v Mariboru. Za naslednjo sezono smo se v našem klubu okrepili s slovaškim igralcem Erikom Illašem in z njim startamo na nov naslov prvakov, izboljšati pa želimo lansko uvrstitev v evropskih pokalih oziroma v srednjeevropski ligi. Z lansko sezono sem lahko zadovoljen, saj sem poleg drugega mesta v DP in osvojitvi pokala Slovenije osvojil tudi naslov državnega prvaka v dvojicah.«
Danilo Klajnšek
4J5f0| J
1## m
m »"V — *
-s. A 1«
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Zafošnik
Vaška olimpiada občine Gorišnica
Pokal ostal v Moškanjcih
Utrinek s tekmovanja v vlečenju vrvi
V občini Gorišnica so znani kot dobri organizatorji športnih tekmovanj. Ob tem pa imajo številna športna društva, ki so dosegala odmevne rezultate tudi po Sloveniji in izven nje. Klubi so organizirani v Športno zvezo Gorišnica, ki je bila letos organizator tradicionalne vaške olimpijade. Minula sobota je v večnamenski športni park v Moškanjcih privabila kar 522 tekmovalcev in tekmovalk iz 14 vasi občine Gorišnica, ki so se preizkušali v številnih športnih panogah. Vsa tekmovanja so minila v pravem športnem in tekmovalnem duhu, vsi so se po svojih najboljših močeh trudili za barve svoje vasi. Najuspešnejši
so bili domačini iz Moškanj-cev, ki so zbrali 58 točk, za njimi pa so se uvrstili tekmovalci iz Gorišnice z 49, Zamušanov 37 točk itd. Zraven tradicionalnih športov pa so, kot vedno, veliko zanimanja pritegnile nevsakdanje discipline: met kamna z ramena in vlečenje vrvi. Ob zaključku športnih tekmovanj pa so udeleženci in udeleženke naredili simbolični krog v smislu vseslovenske akcije za šport in zdravje.
REZULTATI
MALI NOGOMET: 1. Gorišnica, 2. Moškanjci Muhe, 3. Za-mušani 1.
KOŠARKA: 1. Moškanjci B, 2. Zamušani 1., 3. Moškanjci 1.
VLEČENJE VRV1: 1. Mala vas,
2. Muretinci, 3. Formin. NAM1ZN1 TEN1S - ŽENSKE:
1.	Mateja Kelenc, Zamušani,
2.	Milena Tušek, Gorišnica, 3. Saša Brodnjak, Gorišnica.
MOŠK1: 1. Danilo Horvat, Moškanjci, 2. Andrej Hunjet, Formin, 3. Alen Horvat, Goriš-nica.
ODBOJKA - ŽENSKE: 1. Gorišnica, 2. Moškanjci, 3. Zamušani.
MET KAMNA Z RAMENA - ŽENSKE: 1. Melita Kelenc, Zamušani, 2. Smiljana Petek, Gorišnica, 3. 1vanka Vincek, Moškanjci.
MOŠK1: 1. Vlado Muhič, Moškanjci, 2. Beno Geč, Zamuša-ni, 3. Leon Šterbal, Gorišnica.
Danilo Klajnšek
Foto: UK
Nogomet • 60 let NK Hajdina
S slovesnostjo zaključen nogometni teden na Hajdini
Foto: Matija Brodnjak
Predsednik NK Hajdina Branko Kokol je kipec Mitre med drugim izročil Janku Streharju (desno), častnemu članu NK Hajdine in dolgoletnemu trenerju v tem klubu (v ozadju je Franc Krajnc).
Z nedeljskim srečanjem med slovenskim prvoligašem Nafto iz Lendave in hrvaškim Varteksom iz Varaždina se je končal nogometni teden na Hajdini, ki ga je organiziral domači klub ob 60 - letnici igranja nogometa v tem kraju. Za konec so dokaj številni gledalci lahko videli zanimivo nogometno predstavo, ki se je končala z rezultatom 2:2. Tudi preostala srečanja so ponudila
zanimiv nogomet in ljubitelji tega najpopularnejšega športa so lahko prišli na svoj račun. Vsekakor pa je to bilo izvedeno v pravem času, ko ljudje pogrešajo športne prireditve. Organizatorjem gredo vse čestitke za izvedbo tekem, številne pohvale so prejeli tudi s strani udeležencev.
Po končani nedeljski tekmi pa so podelili kipce Mitre, najvišje priznanje ŠD Hajdina in
Hajdina - Bežigrad 0:4 (O:2)
STRELCI: 0:1 Bokal (35), 0:2 Pavlin (45), 0:3 Bokal (51), 0:4 Pavlin (54)
HAJDINA: P. Brodnjak, M. Krajnc, Ficko, Črnko, Vrabl, Verlak, Bezjak, R. Krajnc, Sarkičevič, Žuran, Flajsinger. Nastopili so še: M. Brodnjak, Ber, Pihler, Hotko, Fridl, Mi-helič, Prianc, Zemljič. Trener: Sandi Mertelj
BEŽIGRAD: Obrez, Murič, Puš, Jurišič, Podgajski, Čeh, Derišimunovič, Bokal, Nikčevič, Pate, Pavlin. Nastopili so še: Digele, Ljubič, Fridl. Trener: Primož Gliha
V sklopu praznovanja 60-letnice ŠD Hajdina si je več kot 150 gledalcev ogledalo zanimivo srečanje med domačini in ekipo Bežigrada, v kateri igrajo tudi nekdanji člani slovenske zlate reprezentančne generacije. Gostje so imeli skozi vso tekmo rahlo pobudo, domačini pa so le redko ogrožali vrata gostov. idealno priložnost je v 84. minuti zamudil Fridl, ko se mu je žoga odbila od prečke.
Na tej tekmi se je po 20 minutah branjenja od aktivnega igranja v vrstah NK Hajdina zaradi zdravstvenih razlogov poslovil Primož Brodnjak.
anc
zahvale zaslužnim nogometnim delavcem in vsem tistim, ki so jim pomagali v teh dolgih letih, oziroma ob visokem jubileju. Priznanja sta podelila predsednik ŠD Hajdina Branko Kokol in podpredsednik Franc Krajnc.
Dobitniki kipca Mitre v jubilejnem letu so: Nogometna zveza Slovenije, MNZ Ptuj (katere član je tudi ŠD Hajdina), športna zveza občine Hajdina in družba Radio-Tednik Ptuj (medijski pokrovitelj).
Jubilejne zahvale so prejeli: Občina Hajdina, Osnovna šola Hajdina, prostovoljno gasilsko društvo Hajdina, podjetje ZOOTRANS iz Sp. Hajdi-
Foto: Črtomir Goznik
Iz rok predsednika NK Hajdina Branka Kokola je kipec Mitre prejel tudi Jani Pate, kapetan Bežigrada.
Foto: Matija Brodnjak
Teden nogometa na Hajdini so v nedeljo s prijateljsko tekmo zaključili nogometaši Varteksa in Nafte, ki so se razšli z rezultatom 2:2.
ne (investitor športno-poslov-nega objekta na nogometnem igrišču), Janko Strehar (častni član športnega društva), Janko Merc, Edi Markež (dolgoletni gospodar športnih objektov) in Branko Kokol (dolgoletni in sedanji predsednik ŠD).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Tek na Borl
Športna zveza Gorišnice bo v četrtek 20. julija organizator že 11. teka na Borl. Pričetek te tekaške preizkušnje bo ob 18. uri v Cirkula-nah, cilj pa na Borlu. Organizator sprejema prijave uro pred štartom.
Danilo Klajnšek
Nogometaši Hajdine (oranžni dresi) so se v petek pomerili z ekipo Bežigrada (nekdanja Olimpija), za katero je dva zadetka dosegel nekdanji reprezentant Slovenije Miran Pavlin (beli dres).
Kinologija • Kinološko društvo Ptuj
Vse večji obisk tečajev šolanja psov
Člani kinološkega društva Ptuj so zadnji vikend v juniju z izpiti uspešno zaključili spomladanske tečaje šolanja psov, ki se jih je udeleževalo 50 tečajnikov s psi različnih pasem in starosti. »V času od marca do junija smo izvajali tečaj male šole, začetni in nadaljevalni tečaj ter tečaj agilityja. Zraven tega smo pripravljali tudi igralne urice namenjene psom starim do 4 mesece, ki jih je obiskovalo 17 vodnikov z mladimi psi. izpite je konec junija opravljalo 14 tečajnikov, in sicer po programu A ter po programu B-BH z dodatnim strokovnim izpitom za vodnika psa ter preizkusom vedenja psa v urbanem okolju. Dva tečajnika sta opravljala izpit za psa sledarja FH-SLO,« je o izvedbi tečajev povedala Leo-nida Ozimek, aktivna članica društva.
Člani Kinološkega društva Ptuj so se v prvi polovici tekmovalne sezone udeleževali tekmovanj v vseh programih, to so sledarske tekme, agility tekme ter klasične tekme šolanih psov po nižji in višji stopnji.
»Vodnika Zlatko Voglar in Milan Bogdanovič sta se s svojima nemškima ovčarjema udeležila hrvaškega državnega prvenstva v sledenju v Kri-ževcih, in sicer po najzahtevnejšem programu iPO 3. Psa sta morala na uro stari sledi, ki je ni smel položiti njun vodnik, najti tri predmete. Zlatko Voglar se je s 96 točkami od stotih uvrstil na 2. mesto, Milan Bogdanovič pa je s 94 točkami zasedel tretje mesto,« je o tekmovalnih uspehih članov KD Ptuj v tujini povedal Bojan Ogrizek, predsednik komisije za šolanje pri ptujskem društvu.
V agilityju gre od ptujskih tekmovalcev najbolje Otu Me-sariču. S psičko Piko tekmujeta že tretjo sezono, in sicer v skupini A1 small. To pomlad sta se kar sedemkrat uvrstila med najboljše, in sicer trikrat na prvo mesto, trikrat na drugo in enkrat na tretje.
To sezono se največ tekmovalcev s ptujskega društva udeležuje tekem šolanih psov. Na tekmi v Mariboru so tekmovali: vodnica irena Oblak z labradorjem Zenom (po pro-
gramu A sta dosegla 1. mesto), Milica Mohr z labradorjem Arijem, ki se je po programu B-BH uvrstila na 14. mesto, ter Marjan Zupanič, ki je z nemškim ovčarjem tekmoval po programu iPO 1 in se prebil na 3. mesto. Naslednja tekma je bila v Duplici. irena Oblak je po programu iSP A zasedla 1. mesto, Marjan Zupanič pa z labradorjem Pinom tretje mesto v istem programu. Milica Mohr je bila deveta, Bojan Ogrizek z belgijskim ovčarjem Asom pa tretji po najzahtevnejšem programu iPO 3. V Trbovljah je bila vodnica irena Oblak ponovno na najvišji stopnički, takoj za njo pa Marjan Zupanič. Milica Mohr se je uvrstila na 10. mesto.
Člani kinološkega društva pa tudi čez poletje ne bodo počivali. Pripravljajo se že na jesenski termin tečajev, v katere bo potekal vpis zadnja dva vikenda v avgustu. Konec septembra pa pripravljajo državno prvenstvo v sledenju, ki bo trajalo dva dni, takoj zatem pa sledi še Čihalov memorial, nočna tekma šolanih psov.
Mateja Tomašič
Tekme šolanih psov v Mariboru so se s Kinološkega društva Ptuj udeležili (z leve) vodnik Marjan Zupanič (predsednik KD Ptuj), Irena Oblak, Milica Mohr in Milan Bogdanovič.
AvtoD^M
Stekla prodaja astre twintop
bodizla. Najšibkejši je 1,6-litrski twinport agregat, ki zmore 105 KM, nato je tukaj 1,8-litrski s 140 KM, oba pa »sodelujeta« s petstopenjskim ročnim menjalnikom. S šeststopenjskimi menjalniki lahko kupci naročijo najmočnejši bencinski različici, in sicer 2,0-litrski motor s 170 KM, s turbino podprt motor identične prostornine, ki zmore 200 KM, ter 1,9-litrski turbodi-zel s 150 KM. Astra twintop je dinamičen
zgoščenk, električnim pomikom stekel in vzvratnih ogledal, potovalnim računalnikom, daljinskim osrednjim zaklepanjem ter po višini in globini nastavljivim volan-skim obročem. Bolje opremljene stopnje opreme premorejo še tipala za pomoč pri parkiranju, daljinski upravljalnik za nameščanje in snemanje strehe avtomobila, odklepanje in zaklepanje vozila brez uporabe ključa, navigacijo, vmesnik za telefonijo bluetooth ter aktiven sistem osvetljevanja s ksenonskima žarometoma. Pri slovenskem zastopniku v letošnjem letu načrtujejo prodajo 50 vozil, v večini z 1,8-litrskimi in (zanimivo) dizelskimi agregati.
Moje cvetje
Število kupejev, ki se s pomočjo pomične trde strehe spremenijo v kabriolete, skokovito narašča. Opel je pri nas začel prodajati astro twintop in jo postavil v razred, kamor sodita tudi volkswagen eos in ford focus CC, največje prodajne uspehe pa dosegata razredna tekmeca renault megane coupe - cabriolet in peugeot 307 CC.
Opel astra twintop združuje v sebi dva značaja, saj se v skromnih 30 sekundah iz kupeja spremeni v kabriolet in obratno. Novinka naj bi posegla predvsem med kupce, ki so se do sedaj odločali za peugeota 307 CC ali renaulta mega-na coupeja - cabrioleta. Pri Oplu imajo s kabrioleti kar nekaj izkušenj, naj omenim kadeta in astro prejšnje generacije s platneno streho, pa tigro, ki je prav tako kupe - kabriolet. V primerjavi s prejšnjo generacijo astre, naj bi imela sedanja kar za tretjino boljšo vzvojno togost. Tridelna trda streha se s pomočjo elektrike pospravi v prtljažni prostor. Pritisk na gumb zažene sklop elektromotorjev, ki kupe spremenijo v kabriolet. Streha se zloži vzporedno, torej na podoben način kot pri meganu, zato je v prtljažniku prostora bolj malo; kupe ima 440-litrski prtljažnik, kabriolet pa 205-litrskega. Sicer pa velikost prtljažnika tukaj ne igra osrednje vloge, kajne? Konec koncev le redko uporabljamo celoten prtljažnik. V njem se nahaja tudi gumb, ki zloženo streho dvigne za 25 centimetrov, s tem pa lahko iz prtljažnika poberemo tudi večje kose prtljage. Streho lahko pospravimo ali jo namestimo kar med vožnjo, in to do hitrosti 30 km/h. Astra twintop ima kar pet motorjev, od tega tudi enega tur-
avtomobil, saj interaktivno podvozje IDS plus zagotavlja stalno interakcijo vseh elektronskih sistemov podvozja in vključuje stalni nadzor blažilnikov (continuous damping control - CDC). S pritiskom na stikalo sportswitch je vozniku na voljo športno trda nastavitev vzmetenja, v prid višjim motornim zmogljivostim in boljši legi avtomobila na cestišču. Pri kabriole-tih je v ospredju varnost potnikov, zato so dodatno okrepili karoserijske dele, dodali trden okvir vetrobranskega stekla in aktivni zaščitni sistem, ki varuje potnike ob morebitnem prevračanju vozila. Ko elektronika zazna, da se bo vozilo prevrnilo, zategne varnostne pasove ter izza zadnjih sedežev sproži aluminijasti cevni zaščiti, kar se zgodi v samo 0,2 sekunde. Seveda ne smemo pozabiti tudi na čelne in stranske varnostne zračne blazine, tritočkovne varnostne pasove za vse potnike in na prednjih sedežih še na aktivna vzglavnika. Astra twintop je serijsko opremljena s klimatsko napravo, tempomatom, radijskim sprejemnikom in predvajalnikom
Tekmovanje najhitrejših avtomobilov na svetu
Revija Autocar vsako leto opravi posebno tekmovanje, na katerem merijo pospešek in pojemek najhitrejših avtomobilov na svetu. Zmaga tisto vozilo, ki potrebuje najmanj časa za pospeševanje z mesta do hitrosti 161 km/h (100 milj na uro) in potem zavira do popolne ustavitve. Letos se je med seboj pomerilo 24 najhitrejših avtomobilov ter eno motorno kolo. In če ste prepričani, da je slednje zmagalo, se motite. Ponavadi ni najpomembnejša le moč motorja, temveč tudi njegova masa, zato imajo na takšnih testiranjih prednost vozila, ki sicer ne ponujajo toliko motorne moči kot ostali tekmeci, a so od večine mnogo lažja. Za najhitrejšega se je izkazal bugatti veyron, ki velja za eno najdražjih vozil, ki jih je mogoče kupiti. Več kot milijon evrov drag športnik razvija 1001 KM, za pospeševanje z mesta do hitrosti 161 km/h potrebuje 5,5 sekunde ter se zatem popolnoma zaustavi v zgolj 3,4 sekunde, kar pomeni, da za celotno nalogo potrebuje 9,9 sekunde. Med nam bolj poznanimi avtomobili sta se na deveto in deseto mesto uvrstila porsche 911 turbo (12,50 sekunde) in pa ford focus WRC (13,57 sekunde). Tako je veyron brez večjih težav pometel tudi s Suzukijevim motociklom GSX-R 1000, njegovo sposobnost pospeševanja pa so primerjali celo s pospeškom pri vzletu vojaškega letala.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Plod kot bolnik
Z jemanjem vitaminafolna kislina v odmerku 0,4 do 1 mg na dan od zanositve do končane organogeneze v tretjem mesecu nosečnosti se možnost nastanka prirojenih napak nevralne cevi (napake v razvoju možganov ali hrbtenice) zmanjša za 60 do 75 %. Mešana prehrana prispeva 0,2 mg folne kisline na dan in ne ustreza zvečanim dnevnim potrebam nosečnice. Vzroki za nastanek anomalij nevralne cevi so številni, poleg neustrezne prehrane
tudi genetski dejavniki, vplivi okolja in nekatera zdravila. Pomanjkanje folne kisline je izrazitejše pri ženskah, ki so pred načrtovano nosečnostjo uporabljale kontracepcijske tablete. Pri ženskah, ki jemljejo antiepileptike in so že rodile otroka z anomalijo nevralne cevi, imajo sladkorno bolezen ali vnetne črevesna obolenja, je potrebni odmerek folne kisline 4 mg.
Pri intrauterinem zdravljenju je najbolj znana
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije
uporaba kortikosteroidov (deksametason) za pospe-
šeno dozorevanje plodovih pljuč. Zapleti, kot so dihalna stiska, možganske krvavitve, nekrotizirajo-či enterokolitis, ogrožajo predvsem nedonošenčke. Zato naj bi vsaka nosečnica s sumom na prezgodnji porod dobila odmerke dek-sametazona ali ustreznega kortikosteroida zaradi dozorevanja plodovih pljuč. Uspešno je zdravljenje ploda s supraventrikularno tahikardijo z digoksinom, ki ga določamo po ultrazvočnem pregledu plodovega srca na Pediatrični kliniki v Ljubljani. Milan Lukman,dr. med., spec. ginekologije
Čas počitnic
Mnogi so se že odpravili na morje ali pa se bodo v kratkem. V naslednjih dneh ne kaže, da bo kaj padavin, zato je smiselno, da poskrbimo na okrasnih gredicah za dovolj vlage. Seveda je nemogoče, da rastlinam priskrbimo dovolj vode za 10 dni, vendar lahko s pomočjo dobrih sosedov ali sorodnikov za okrasne gredice dokaj dobro poskrbimo. Težje je z rastlinami, ki so »zaprte« v lonce in korita.
Sobne rastline
Preprost namakalni sistem lahko poskrbi le za sobne rastline. Potrebujemo sicer primeren prostor, ki ^ mora biti svetel in zračen, ne sme pa pripekati sonce. Če je še nekoliko bolj hladen kot drugi hišni prostori, potem bo za naše sobne rastline še nekoliko lažje. Nato prenesemo vse rastline, ki bodo potrebovale zalivanje med našo odsotnostjo, v ta prostor. Na sredino prostora damo kad ali večjo posodo, ki jo napolnimo z vodo. Nato poiščemo staro rjuho, brisačo ali podobno, vpojno blago, ki ga ne potrebujemo več. Narežemo ga na cca. 10 cm široke in primerno dolge trakove, ki bodo segali okoli rastline v loncu do kadi z vodo. Trakove zvijemo v ohlapno spiralo in cele namočimo v vodo. Nato z enim koncem mokrega traku obkrožimo rastlino, pri tem konec zakopljemo v zemljo, drugi konec pa vsaj za 20 cm namočimo v kad. Privlačna sposobnost vodnih molekul bo poskrbela, da bo voda po omočenem traku prihajala do rastlin. Seveda pa je dobro zaprositi tistega, ki bo poskrbel za ostale rastline, da preveri, koliko vode je še v koritu.
Balkonske rastline
Danes sicer že lahko kupimo tudi ustrezne namakalne sisteme, ki nam zalivajo korita, vendar je tudi avtomatiko nujno nadzirati. Veliko bolj se lahko zanesemo na človeško roko.
V veliko pomoč vsem, ki bodo pazili na naše rože, so seveda korita z vodno rezervo, ki nam pomagajo, da rastlin ni potrebno tako pogosto zalivati. Vendar smo se zanje morali odločiti že spomladi.
Posodovkam lahko pomagamo na podoben način kot balkonskim rastlinam, le da bodo večje potrebovale več trakov, da ne bodo ostale žejne. Tudi primerno je potrebno poskrbeti, da bodo trakovi ostali tako zakopani v zemljo posod kakor v vodi čebra, tudi če nas bo presenetila še kakšna viharna nevihta.
Kolikor je možno, prenesemo rastline bolj v senco, tako ne bodo potrebovale toliko vode in bodo imeli naši prijatelji lažje delo. Seveda pa se zalivanju ne bodo mogli izogniti, razen če jim bo kakšen dan delo prihranil dež.
_ .......dik
Foto: Miša Pušenjak
Okrasne gredice
Okrasne gredice dan pred odhodom močno zalijemo. Preverimo, da je zemlja napojena tudi v globino. To storimo tako, da preprosto z lopato naredimo nekaj lukenj tam, kjer ne bomo poškodovali rastlin. Nato pa gredice prekrijemo, če jih seveda že nismo, z zastirko. Primerni so tako lubje kakor predvsem pokošena trava z naše zelenice. Ta bo poskrbela, da bo zemlja ostala vlažna kar nekaj dalj časa. Zalivanje bo potrebo le, če bo vročina resnično huda. Takrat je spet potrebno zaliti v globino, se pravi zalivamo dalj časa, da se zemlja prepoji z vodo.
Posebej bodite pozorni na spomladi presajene gr-movnice in trajnice, saj te že potrebujejo našo pomoč. Tudi rododendroni so sedaj v času, ko se oblikuje cvetje za naslednje leto. Če bodo trpeli sušo in lakoto, bo cvetnih popkov veliko manj. Če še niste, je sedaj zadnji čas, da jih pognojite s specialnimi gnojili za rododendrone, po gnojenju pa seveda obilno zalijete, da se gnojilo raztopi v vodi in ga korenine lahko sprejmejo. Srednje velike rastline potrebujejo do 101 vode, večje pa primerno več, ne pozabite tega. Vodo potrebujejo rastline v tako širokem krogu okoli debla, kakor je široka krošnja. Ne pozabite tega, pri gnojenju in zalivanju. Koreninski laski se namreč nahajajo na obodu korenin in ne pri deblu. Ravno ti pa so zadolženi za črpanje vode in hranil za rastlino. To velja za vse grmovnice in drevesa, ne samo za rododendrone.
Lepe počitnice vam želim!
Miša Pušenjak
Ptuj • Razstava fotografij Erazma Praša
»Prvič in zadnjic razstavljam na Ptuju.«
S tem stavkom je mladi fotograf Erazem Praš pričel uvodni govor ob odprtju njegove fotografske razstave, ki je od petka dalje na ogled v trgovinici z umetniškim nakitom New Life v Krempljevi ulici.
»V Sloveniji ni umetnikov, smo le kvaziumetniki, tudi sam nisem nič drugega kot to, kajti Slovenija še ni dorasla umetnosti,« je nadaljeval Praš. Energične besede energičnega mladega umetnika, ki so seveda dosegle svoje namen. Zakaj prva in hkrati zadnja razstava na Ptuju? Kako nismo dorasli umetnosti? To so bila vprašanja, ki so se v tistem trenutku verjetno pojavila v glavah peščice zbranih obiskovalcev, ki je na ulici ob soju sveč in poslušanju mladih glasbenikov Čiča, Aleša in Julije, čakala na ogled razstave portretov znanih Slovencev. Praš je za svoje fotografije izbral šest znanih slovenskih obrazov s področja glasbe, slikarstva, politike, športa in igralstva.
"Kapo dol" ptujski občinski oblasti
Potem, ko se je v svojem govoru zahvalil še Mestni občini Ptuj, ki ga je poleg drugih sponzorjev prav tako podprla pri projektu, je bilo še manj jasnega. Kajti večina je namreč pomislila, da so ostre besede prišle prav na račun
te institucije. Velikokrat smo namreč priča jeznim govorom umetnikov in kulturnikov, kako država oz. lokalne oblasti nimajo posluha, bolje rečeno sredstev namenjenih tovrstni dejavnosti.
Torej se vendarle ni zataknilo tu, celo obratno, kot je kasneje povedal Praš, so mu takoj ugodili: »Že naslednji dan po oddaji prošnje sem dobil sporočilo, da so jo odobrili in da bodo finančno podprli moj projekt.«
»Kapo dol«, bi lahko rekli za našo občino. Ne samo, da
ima posluh za umetnost, tudi procedure niso več neskončno dolge. Kaj se je potem Erazmu Prašu tako zamerilo na Ptuju, da bo odslej razstavljal raje v drugih mestih po Sloveniji, predvsem v Celju, kot je povedal sam. »Še raje pa izven naših meja, v tujini, predvsem v Londonu«, kar je seveda razumljivo, saj si verjetno vsak umetnik želi predvsem svetovnega slovesa in uspeha.
»Ne, sploh nimam težav z občino, moram priznati, da bom verjetno tudi v njihovih
Erazem Praš je pohvalil ptujsko občino, ki je takoj podprla njegov projekt, ter mladi gostiteljici Lejo in Nušo (na sliki), zelo pa je bil razočaran nad ljudmi in obiskom.
prostorih imel razstavo, tako da bo najbrž še ena na Ptuju. Problem je v ljudeh. Poglejte, tukaj se nas je danes zbrala le peščica, pa še to so večinoma moji sorodniki, prijatelji in znanci, čeprav smo razstavo oglaševali po večjih časopisih in radijih v Sloveniji. Ljudje tukaj na Ptuju enostavno nimajo posluha za umetnost. Pa ne le Ptujčani, nasploh Slovenci še nismo odprti za umetnost,« je kasneje v pogovoru dejal Praš.
Morda pri tem velja omeniti, da je pri oglaševanju pozabil na naš lokalni medij, Štajerski tednik in Radio Ptuj. Pa ni, da bi delali reklamo, vendar za obveščanje lokalnega prebivalstva so lokalni mediji še vedno najboljša izbira. Pa še cenejši so ponavadi.
Kakorkoli že, fotografije si lahko ogledate do 16. avgusta, ko jih bodo zamenjali ženski portreti. In na koncu velja še omeniti prisrčno zahvalo, ki jo je Praš izrekel svojima gostiteljicama, Leji in Nuši, mladima podjetnicama iz Ptuja: »Res bi se jima rad še posebej zahvalil. Zelo sta pogumni, da sta me sprejeli. Hvala.«
Polona Šemnički
Ormož • Sto let Ivana Likavca
»
Nisem kriv, da sem star 100 let!
«
Pa brez zamere
Ojro
Slovenska samobitnost na tnalu?
Prejšnji teden so strici iz Evrope po-žegnali nam vsem drago domovino in ji dali uradno dovolilnico, da vsi, ki živimo v deželici pod Alpami, z nastopom novega leta lahko (pravzaprav celo moramo) začnemo uporabljati kot plačilno sredstvo panevropski evro. Tako bomo postali prva od novopridruženih članic, ki bomo v svoje denarnice tudi uradno začeli tlačiti evre. Po petnajstih letih se bo naš tolar poslovil in postal del zgodovine.
Ob napovedi uvedbe evra pa je pri nekaterih spet zaznati prastari strah, kije v kosteh tipičnega Slovenca prisoten že od nekdaj - strah pred izgubo samobitnosti, nacionalne identitete in posledično tudi samostojnosti. Ta prastari strah so imeli že naši pradedje. Pa tudi njihovi pradedje. Strah pred velikimi, ki nas ogrožajo, je pravzaprav skoraj sestavni del našega karakterja. Temu se ni kaj preveč čuditi, saj nam zgodovina govori, da imamo za to pač svoje razloge.
Odkar so naši predniki prišli v te kraje, smo bili bolj ali manj na prepihu. Najprej smo sicer imeli svojo državico, nato pa smo prešli pod oblast večjih. In ti večji pač niso imeli prevelikega smisla za naše navade, jezik in kulturo. Tako smo bili ves čas pod bolj ali manj velikim pritiskom tistih, ki so nam vladali. V ohranjanje lastne identitete smo bili primorani vlagati malce več naporov, kot pa je to bilo potrebno tistim, ki jih je bilo malo več kakor nas. Postali smo ne samo malo bolj žilavi, ampak tudi precej nezaupljivi in sumničavi glede vsega, kar ni "naše". Ta značilnost se je skozi stoletja vtisnila zelo globoko v slovensko dušo, ob takih priložnostih, kot je recimo skorajšnja uvedba evra, pa kaj hitro butne naplano. Upravičeno ali ne, to je seveda dobro vprašanje, vendar naj o tem vsakdo presodi sam. Vendar pa velja pri tem konkretnem primeru (uvedbi evra) poudariti, da slovenska samobitnost vseeno ni tako zelo povezana s samo valuto, kot bi morda kdo mislil. Slovenska samobitnost je veliko bolj odvisna od katerih drugih stvari kot pa od imena valute. In konec koncev, ali je pomembno ali imate v žepu tolarje ali evre, ko pa enih ali drugih nimate na pretek? Revež bo ostal revež, bogatun pa bogatun, ne glede na to, v kateri valuti in s kakimi vatli boste merili. Verjetno pa enega in drugega prav malo briga, kako se imenuje tisto, kar eden nima, drugi pa ne ve, kam bi z njim.
Strahovi, da bo ob pretvarjanju cen marsikdo skušal goljufati, sicer niso brez osnove, a vseeno je že do-zdajšnje dvojno označevanje cen pokazalo, da nekih drastičnih goljufij ni pričakovati. Ostali strahovi, povezani z izgubo identitete, pa, utemeljeni ali ne, pridejo v poštev kje drugje, ne pa pri tako obrobni stvari, kot je ime kovancev in papirja, ki ga nosite v denarnici.
Gregor Alič
Minuli petek, 7. julija, je 100. rojstni dan praznoval Ivan Likavec iz Vinarske ulice v Ormožu. V teh dneh ga je obiskalo veliko uradnih predstavnikov lokalne skupnosti in institucij, prav poseben pa je bil obisk, ki ga je doživel na sam rojstni dan zjutraj.
študirali otroci in to je takrat, tako kot danes, stalo vsaj za kakšen avto denarja. Vendar tega mu očitno ni bilo žal, saj je na vprašanje, kaj ga je najbolj osrečilo v življenju, povedal, da je bil najbolj srečen, da so ga otroci njegove žene
sprejeli za svojega.
Sicer pa, če želite dolgo živeti, morate dobro živeti, ženske radi imeti in biti zadovoljni z vsem, kar življenje prinaša, pravi Ivan Likavec. In on že ve. viki klemenčič ivanuša
Obiskal ga je namreč sosed, lovski tovariš, prijatelj in, kot sta v šali namignila, včasih tudi rival, Lojzek Iva-nuša. S seboj je pripeljal vnuka Tadeja, ki je slavljencu najprej zaigral na frajtonarico, nato pa mu je ob najlepših željah predal tudi dragoceno darilo. Ivan Likavec je namreč ljubitelj Ivanuševega odličnega muškata otonela in za to priložnost mu jih je prijatelj namenil podariti celo stotnijo. Tako sta se namreč šalila pred dolgimi leti in žena Mira Likavec, ki je te dni prav tako praznovala, vendar 90. rojstni dan, je bila priča veselega dogovora. Takrat se je zdelo to še zelo daleč in toliko bolj veseli so bili vsi, da so se živi in tako dobrega zdravja in razpol-
oženja učakali tega trenutka.
Ivan Likavec je prišel leta 1921 v Ormož za vajenca v Kuharičevo trgovino, k svojemu stricu. Vojna vihra družini Likavec ni prizanašala in Ivan se je za dve leti znašel v Dachauu, kjer se je po enem letu srečal s svojim bratom. Ko se je vrnil v Ormož, se je po smrti strica poročil z njegovo vdovo Miro, ki je ostala sama s tremi majhnimi otroki. Zaposlil se je na kombinatu in življenje je teklo naprej. Ivan Likavec je izjemno prijeten in vitalen gospod, ki mu gotovo nihče ne bi pripisal 100 let. Včasih ga lahko srečate v kateri od ormoških trgovin, kjer izbira drobnarije za domače gospodinjstvo. Nakup pa se, kot je v Ormožu v navadi, zaključi ob kozar-
čku na klepetu z znanci. Ivan Likavec je kljub težkemu življenju dobrega zdravja, čeprav je imel dve operaciji sive mrene, bere brez očal in je na tekočem z vsemi dogodki. Nekateri to pripisujejo dobri oskrbi, ki jo je deležen od žene Mire, s katero je poročen že 55 let. Zelo ga zanima nogomet in v minulih dneh je bil zelo zaposlen. Najprej je navijal za Nemce, potem pa za Francoze. Poleg tega je bil tudi član zelene bratovščine in z Lojzkom Ivanušem ju veže marsikateri skupen spomin. Zelo rad ima tudi avtomobilske dirke, kar je zanimivo, saj sam nikoli ni imel avta. Na vprašanje zakaj nima avta, je v šali je vedno rekel, da ima tri mercedese v Ljubljani. Tam so namreč
Stoletnik Ivan Likavec je brez očal prebral posvetilo, ki mu ga je na posebnih etiketah buteljk namenil prijatelj Alojz Ivanuša, in sicer: »Noben pameten človek, si ni nikoli želel, da bi bil mlajši.«
Foto: vki
Rim • Zene in dekleta iz Dražencev na izletu v Rimu
Večno mesto - trajen v spomin
V sklopu praznovanja 10-letnega delovanja Društva gospodinj Draženci smo si zastavile v svoj plan za leto 2006 tudi strokovno ekskurzijo v večno mesto Rim. Z agencijo Sonček smo do zasedenosti zadnjega sedeža na avtobusu medse povabile še članice iz ostalih treh društev v občini Hajdina in nekaj Ptujčank.
Ob prijetni vožnji, ko se je hitro slišala naša priljubljena Slakova pesem Čebelar in tihem čebljanju, je bilo težko zapreti oči, kajti pričakovanja so bila neizmerno velika. Po tiho je vsaka želela spoznati Rim v njegovem resničnem in najbolj osebnem izrazu.
Po 12-urni vožnji smo prispele do cilja. Po krajši osvežitvi in malici smo bile že v Vatikanu, kjer smo se v dolgi vrsti pomikale do vatikanskega muzeja, si ogledale izjemno Sikstinsko kapelo, občudovale mogočen Trg sv. Petra, ki ga krasijo Ber-ninijeve kolonade, in vstopile v najmogočnejšo katoliško cerkev sv.Petra. Ne da se opisat občutkov, ki jih začutiš, ko zagledaš te prekrasne lepote -kipe cesarjev, znamenita vrata, kapelo na desni in levi strani, vse slike, ki so v mozaiku, ap-
sida, kjer se nam prikaže veličastna katedra sv. Petra, kjer je umetnikova fantazij a napolnila prostor z umetnostjo.
Videle čudovite mojstrovine, med njimi tudi cerkev sv. Petra
Popoldan smo preživele na Rimskih trgih - Trg Navona, Pantheon, Fontana di Trevi, vrgle kovanec v vodomet v prepričanju, da se še vrnemo. Kljub utrujenosti smo se povzpele še po španskih stopnicah. Zaključile dan z vožnjo z metrojem do avtobusa in se spočile v prijetnem hotelu s prekrasno okolico.
Drugi dan je bil nekoliko manj naporen, kajti naspane smo z veseljem pričakovale
nova spoznanja. Naše popotovanje smo nadaljevale z ogledom katakombe, cerkve sv. Pavla izven obzidja. Ena najvažnejših krščanskih cerkva, ena največjih, predvsem pa ena prvih (saj izhaja iz 4. stol.). Na žalost jo je v I9. stol. uničil požar. Ostalo je še nekaj od prvotne bazilike, slavolok z mozaiki iz 5. stol., tabernakelj, križni hodnik ^ Nastal je skupinski posnetek in že nas je pot vodila naprej. Nepozabna je tudi cerkev sv. Petra v verigah. Po krajšem počitku smo nadaljevale pot po Beneškem trgu do Kapitola, Forum roma-num. In že je bilo pred nami mogočno obzidje - Kolosej s štirimi nadstropji, ta izredni amfiteater, eden najbolj obsežnih in hkrati najveličastnejših primerov rimske umetnosti.
In tako se je naše romanje po Rimu izteklo. Pozno popoldan nas je čakal avtobus, s katerim smo nadaljevale pot proti Sloveniji. Noč je hitro minila, saj sta nas pesem in dobra volja z nekaj presenečenji spremljali do doma. In že smo rekle na-svidenje prihodnje leto.
In tako je za nami še ena ekskurzija, ki bo zapisana v naši kroniki kot ena s prekrasnimi spomini in prijetnimi občutki.
ZG
Foto: Silvestra Brodnjak
Na potovanju po Rimu je nastalo ogromno zanimivih fotografij, ena od teh je tudi tale skupinska.
Ptuj • Otvoritev razstave o rimskih gemah v Sloveniji
Na Ptuju je bilo doslej najdenih 10 gem
V prostorih Pokrajinskega muzeja Ptuj so v petek, 3. junija, ob 11. uri odprli razstavo o rimskih gemah v Sloveniji. Na razstavi je na ogled 40 gem, ki prikazujejo različne motive. Gema je droben predmet iz okrasnega kamna ali stekla z reliefno podobo.
Geme z upodobitvijo pozitivnega reliefa imenujemo kameje, tiste z upodobitvijo v negativu pa so geme v ožjem pomenu besede. Ravno slednje so predmet razstave, ki si jo je od petka možno ogledati v Pokrajinskem muzeju na Ptuju. Geme so poznale številne kulture starega veka. Sprva so se uporabljale kot pečatniki, kasneje pa kot nakit. Najpogosteje so bile geme v prstanih, vgravirane ali odlite, verjeli pa so, da kakršne koli že so, prinašajo srečo. Najstarejše geme najdene v Sloveniji so rimske, največ jih je bilo najdenih ravno na območju rimskih mest, kot so Ptuj, Celje in Ljubljana. Med 80 antičnimi gemami, ki naj bi jih hranili v Sloveniji, je na razstavi možno videti natanko polovico. Kar četrtina oziroma 10 gem je bilo
najdenih na območju Ptuja. V desetih vitrinah sta avtorici razstave dr. Janka Istenič in Aleksandra Nestorovič geme uvrstili po dveh kriterijih. Prvi kriterij je bil motiv upodobitve, drugi pa njihov simbolni pomen. Geme prikazujejo zelo različne motive, od živalskih do upodobitev rimskih bogov in boginj, poosebitve vrlin, provinc in letnih časov, prizorov idilične pokrajine do karikatur, grotesknih motivov in portretov. V zadnji, 10. vitrini so razstavljene geme, ki jih združuje detacija; gre za geme, ki ne sodijo v stari vek ali pa njihova pripadnost staremu veku ni zanesljiva. Razstava gem, ki si jo lahko ogledate na Ptuju, je že bila predstavljena v Ljubljani in Celju. Ptujsko razstavo so odprli direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SKITKA, TUGRUK, AVRIST, RAI, UI, MOJCA, ZASTAVA, EST, TRS, PASMA, SLOMI, REAL, STEBER, ORLJAVA, UNO, ROGAR, JESUS, EL ARENAL, LA KIRINO, ETIK, TIČAR, KUĆE.
Foto: Dženana Bećirović
Ivan Žižek, Janka Istenič in Aleš Arih
Arih, ena od avtoric razstave dr. Janka Istenič in Ivan Žižek, zadolžen za organizacijo pri otvoritvi razstave. Razstava je nastala na podlagi diplomskega dela Aleksandre Nestorovič, ki se otvoritve razstave na Ptuju ni mogla udeležiti. Soavtorica dr. Janka Istenič pa je dejala: »Za razstavo smo se odločili v sodelovanju s fakulteto. Kolegica je naredila to diplomsko delo, do takrat geme niso bile obdelane in se je pokazalo, da je to en potencial, ki bi ga bilo vredno izkoristit. Želimo ljudem pokazati, kaj geme sploh so,« pravi Isteničeva in dodaja, da so vse geme zelo zanimive in vredne ogleda. »Težko bi se odločila za eno, ki bi jo lahko izpostavila. Zanimive so mi tiste, ki prikazujejo živali, in one, ki prikazujejo idilične pokrajine. Všeč mi je tudi gema, kjer si mož in žena podajata desnici kot simbol sloge. Vsak bo verjetno našel svojo gemo, ki ga bo nagovorila,« dodaja Isteni-čeva. Vse vitrine, v katerih so razstavljene geme, so okrašene tudi s fotografijami, ki jih je naredil Igor Dolinar, sodeloval pa je tudi dr. Miha Jeršek iz Priro-doslovnega muzeja Slovenije, ki je pod povečavo fotografiral geme. Šele pod povečavo se namreč vidi, ali gre za geme iz stekla ali kamna. S steklom so velikokrat imitirali kamen, ker je bilo to precej ceneje.
Dženana Bećirović
Ptuj • Markova knjigarna v Mestnem stolpu
«
»Vedno sem rad delal z ljudmi.
Potem ko se je Turistično informativni center Ptuj izselil iz Mestnega stolpa, je ta nekaj časa sameval. Iz Prešernove pa se je pred kratkim vanj preselil s svojo knjigarno Marko Krasnič. Tudi za to lokacijo pravi, da je začasna, saj glede na omejen prostor, ki ga tudi ne sme spreminjati, ker je kulturni spomenik, nima prave možnosti, da bi kupcem lahko kvalitetno predstavil vso ponudbo, ki je razdeljena na ponudbo knjig iz duhovnega področja in predmete, ki simbolizirajo krščanstvo oziroma duhovno življenje ljudi, darilni program in spominke, med katerimi vidno mesto zavzemajo spominki Ptuja, samo teh je okrog 120. Najcenejša je razglednica, ki stane 100 tolarjev. Skupaj pa ima Markova knjigarna na zalogi več kot deset tisoč artiklov. Če se bodo njegovi načrti izšli, se bo preselil na novo lokacijo, skupaj z eno od znanih založb, da bodo Ptujčani in tudi njegovi obiskovalci dobili eno možnost več priti do dobre knjige.
Marko Krasnič je Ptujčan več kot 20 let. V Slovenijo se je iz Peči v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preselila vsa družina. Prvi je prišel najstarejši brat, za njim pa vsi ostali. Pa tudi v Peči so bili povezani s Slovenci, ki so tam vodili misijon, pa tudi častne sestre v njegovi župniji so bile Slovenke. Po poklicu je komercialist. 18 polnih let je delal v bivši Hidromontaži Maribor. V tem obdobju je velilo delal v tujini, Nemčiji, Libiji in Švici. Delo z ljudmi, ki ga je imel vedno rad, ga je zaznamovalo. Potem ko je ostal brez dela, je štiri leta po Sloveniji prodajal Sveto pismo, pravi, da je čutil potrebo, da ljudem približa to ponudbo, tudi zato je v nje-
govi knjigarni veliko knjig iz duhovnega področja. Kmalu pa je spoznal, da na Ptuju primanjkuje spominkov, zato je ponudbo razširil tudi v tej smeri. Do spominkov pa je težko priti, še bolj pa do spominkov Ptuja. Tudi na tem področju ni neke enotne politike, kot tudi ne na področju turizma, turisti po Ptuju hodijo neorganizirano, tako kot je neorganizirana ponudba Ptuja, pravi Krasnič, ki skuša slediti vsemu, kar mu povedo turisti oziroma drugi obiskovalci Ptuja. Spominke Ptuja išče samoiniciativno, nihče jih ne ponuja organizirano, dobavitelji pa niso Ptujčani, temveč Gorenjci in Ljubljančani. Škoda, poudarja, da Ptujčani še niso spo-
znali prave priložnosti tudi v viti glineni izdelki iz podjetja spominkarstvu. V Mestnem Opte Ptuj, majice s podobami stolpu so naprodaj tudi čudo- Ptuja, zemljevidom Slovenije,
rn

Foto: Črtomir Goznik
Marko Krasnič: »Trudim se po najboljših močeh, da bi izboljšal ponudbo turističnih spominkov Ptuja. Za zdaj ponujam veliko drobnih, lepih in zanimivih spominkov. Problem pa je denar, še posebej za malega prodajalca, kot sem sam.«
rožicami, ki počasi izginjajo, tudi vodnik Ptuja, nekatere druge edicije o Ptuju, prav tako številne turistične iz programa Mladinske knjige. V Markovi knjigarni najdejo veliko tudi zelo zahtevni gostje, izbirajo lahko med čudovitimi panjskimi končnicami, vezeninami.
Z veseljem pa Marko Kras-nič oboroži vsakega turista z informacijami, saj v Mestni stolp prihajajo turisti tudi zato, da bi izvedeli to in ono o Ptuju. Žal pa jim ne more dati prospektov in drugih tovrstnih izdelkov o Ptuju, ker jih nima, pa tudi turistični subjekti na Ptuju še niso uvideli, da je Markova knjigarna neke vrste majhen, a zelo pomemben turistični
subjekt, saj je v starem mestnem jedru tudi edini s toliko spominki Ptuja ne enem mestu, če izvzamemo muzejsko prodajalno spominkov, kjer turisti lahko tudi ob nedeljah kupijo takšen in drugačen spominek Ptuja. Marko Kras-nič bi imel odprto tudi ob nedeljah, če bi bilo več obiska. Nazadnje, ko je delal tudi na ta dan, je v blagajno položil le dvesto tolarjev. Kljub temu da v njegovem delu ni dobička, uživa, ker ima upanje, da bo nekoč bolje, da bo imel tako kot drugi lokali na Ptuju tudi njegov dovolj kupcev, da bo lahko spodobno preživel. Predvsem pa je njegova želja, da bi v turizmu na Ptuju delali bolj povezano.
MG
Moškanjci • Vaška olimpiada in športne igre
Obcinarji so si odbijali žogo
V občini Gorišnica so se prejšnji teden začele številne prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, ki bo vrhunec dosegel v petek z osrednjo proslavo na ploščadi pred občinsko stavbo.
V soboto čez ves dan je bilo daleč najbolj živahno na igrišču pred gasilskim domom v Moškanjcih. Že dopoldne ob deveti uri se je namreč začela tradicionalna osma vaška olimpiada, ki vsako leto poteka na drugi lokaciji. Vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem nadvse naklonjeno, tokrat pa so ob prizorišču dogajanj prižgali celo poseben »olimpijski ogenj« -na srečo ne pravi, saj je sonce že brez tega dovolj žgalo prepotena telesa, pač pa takšen iz pisanih trakov, ki so prav
lepo valovali v vetru.
Številni občani, zbrani v različne ekipe, so se tako pomerili v najrazličnejših igrah; od nogometa, košarke, odbojke, šaha, namiznega tenisa do ribolova, metanja kamnov in vleke vrvi. Na tekmovalni »podij« pa so proti večeru stopili tudi občinski delavci, svetniki in seveda župan. Treba je povedati, da tokrat kaj veliko cirkulanskih svetnikov ni bilo videti (pravzaprav je bil na igrišču le Branko Majhen), manjkal je celo podžupan, ki je v času iger pozdravljal čla-
ne Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze v cirkulan-ski dvorani.
Občinska politična smetana pa je na sobotnih igrah za merjenje in dokazovanje svoje forme in kondicije izbrala odbojkarsko igrišče. Ekipi na obeh straneh mreže sta bili mešani, tako da o kakšnem »nabijanju« in »odbijanju« žoge med Cirkulančani in Gorišničani ni bilo govora. Sicer pa imajo tega tako dovolj in preveč že na sejah občinskih svetov _ Verjetno pa prav zaradi tega, ker ni šlo za
pravi »dvoboj« med obema svetniškima ekipama, kakšnega posebnega navijanja in zanimanja gledalcev ob igri ni bilo. Nekje v kotu prizorišča iger so tako lahko politiki proti poznemu večeru v miru odigrali svoj odbojkarski set, treba pa je priznati, da so vseeno poskušali pokazati čimveč. Celo brez poškodb ni šlo; najhuje pa jo je skupil svetnik Stanislav Vojsk, ki si je v športnem navdušenju tako zelo poškodoval mišico na nogi, da se naslednji dan ni mogel udeležiti niti veli-
Kdo je močnejši in kdo bo koga potegnil za seboj - navijanje je bilo prav huronsko.
"Da tega kamna ne bom vrgel vsaj sedem metrov?! Pih, kar glejte!"
Občinarji so se, ko je sonce nehalo hudo žgati, elegantno "spravili" igrat odbojko.
ke slovesnosti ob 10-letnici gasilske zveze Gorišnice, čeprav je njen predsednik. Ko se je sonce poslovilo, so se vsi skupaj preselili bližje polnim šankom, kjer so najboljšim ekipam v različnih kategorijah iger podelili pokale, večer pa zaključili z zabavnim druženjem. Skupni zmagovalci letošnjih iger so bili (le kdo drug!) Moškanjci, kjer se je vse tudi odvijalo.
4.poli
maraton

à
Poganjaj kolesa za užitek trenutka, dneva in življenja!
Največji slovenski rekreativni kolesarski
1
V toku minulega tedna so v okviru občinskega praznika sicer potekale še druge prireditve: tako so v nedeljo opravili farno žegnanje pri cerkvi sv. Marjete, proslavili 80-letnico PGD Gajevci - Pla-cerovci, organizirali teniški turnir, tržni dan lukarc, dan mladih z igrami, tek na Borl in še marsikaj, o čemer bomo še poročali.
SM
Letališče Moškanjci
9.9. 2006
f dogodek!
Poženi še na: www.polimaraton.si
Foto: SM
Foto: SM
Prireditvenih
Torek, 18. julij
10.00 Ptuj, Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna
14.00 Gorišnica, Dominkova domačija, Tržni dan, predstavili vam bodo delo in stare običaje pri pridelavi in trženju luka, v okviru praznika občine Gorišnica
-	Ptuj, Terme, poletne delavnice za dijake od 15 do 19 let, Sonce za vse - poletni BROŽ, trajajo vse do 28. julija
-	Ptuj, šola jadranja in šola veslanja, organizira Brodarsko društvo Ranca Ptuj, telefon 041 791 005
-	Ptuj, v CID si lahko ogledate razstavo likovne sekcije Gimnazije Ptuj, razstavo so pripravili mladi likovni ustvarjalci s ptujske gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fi-šerjem, razstava je na ogled do konca avgusta
-	V taboru za dijake društva Timotej v ptujskih Termah - delavnica ob 10. in 17. uri: Osamljenost, kaj bi z njo - predava Zmago Godina, mag. teologije
Sreda, 19. julij
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica, brezplačno, za osnovnošolce, vsako sredo
-	V taboru za dijake društva Timotej v ptujskih Termah - delavnica
ob 10. in 17. uri: Stik s telesoma - vodi Suzana Petek
Četrtek, 20. julij
10.00
17.00
19.00
Ptuj, Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, počitniške urice, potrebni so copati, udeležba je brezplačna
Ptuj, prostori Mestne četrti Ljudski vrt, za Mercatorjevo trgovino Rimska peč, informativno predavanje, Pomoč in izcelitev po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Goninga Breg, v telovadnici OŠ, badminton, vsak četrtek
Ptuj, CID, izlet na Celjski grad in otroški muzej, za osnovnošolce z vlakom, prijave so obvezne na CID, telefon 780 55 40 Cirkulane, tek na Borl, organizira ŠD Cirkulane Pričetek mednarodne 4. likovne kolonije Art stays 2006 z zaključkom - otvoritvijo razstav 28. julija
V taboru za dijake društva Timotej v ptujskih Termah - delavnica ob 10. in 17. uri: Pokaži, kaj znaš: vodita Antonija Petričič in Vanja Popov
Športno društvo Cirkulane organizira v popoldanskem času Tek na Borl (5,5 km)
KOLOSEJ Maribor
Torek, 18., in sreda, 19. julij, ob 20.40 Ameriške sanje, ob 15.10, 18.10,
21.10 Da Vincijeva šifra. Ob 15.20, 17.30, 19.40 Divjina. Ob 21.15 Gospodar vojne. Ob 16.20 Kraljestvo morskega psa. Ob 16.10, 18.35, 20.50 Ljubezen je v zraku. Ob 16.40, 18.50, 21.00 Matador. Ob 16.15, 18.45 Nekaj samo za punce. Ob 21.50 Omen 666. Ob 17.10, 19.30, 22.00 Podzemlje-Evolucija. Ob 17.00, 19.10, 21.20 Poseidon. Ob 15.00, 18.20, 21.40 Superman se vrača. Ob 18.30 Tašča, da te kap. Ob 16.30, 19.00, 21.30 Ulični tango.
Cenik malih ogiasov v Štajerslcem tedniliu		
Fizične osebe	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	900,00 3,76e	9,00 0,04€
z okvirjem	1.500,00 6,26e	9,00 0,04€
z okvirjem In simbolom	2.000,00 8,35e	9,00 0,04€
Pravne osebe In s.p.	do 100 znakov	vsak znak nad 100 znakov
samo besedilo	1.200,00 5,01 €	12,00 0,05€
z okvirjem	1.760,00 7,43 e	12,00 0,05 e
z okvirjem in simbolom	2.420,00 10,10e	12,00 0,05 e
z okvirjem in logotipom	3.080,00 12,85e	12,00 0,05€
Naročnikom Strelskega tednika priznavamo 20% iioputi na male oglase. Vse cene so brez DDV. Infomiativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1 EUR		
Maročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_________
NAR0ŮLM1CA ZA
V
Štajerski
' Ime in priimek:
I Naslov:_
: Pošta:_
1 Davčna številka:, I Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj io.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
storitve
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
ODDAMO pisarne na Ptuju na zelo ugodni lokaciji z urejeno infrastrukturo in parkirišči, na Ro-gozniški cesti 33, Ptuj, oddamo v najem pisarniške prostore različnih velikosti. EAST J.B.M. TRADE, d. o. o., Rogozniška cesta 33, Ptuj, tel. 02/780 00 20.
delo

1.	NAVIHANKE - Banjo, flavta, saksofon
2.	Ans. DORI - Naia dumuvina
3.	Ans. GOLTE - Če je ljubezen greh
4.	Ans. ŠUM - Vse hitro mine
5.	Ans. RUBIN - Deklica Iz spomina
6.	ŠRANGARJI-Stara vrba
7.	Ans. TOMAŽA PUSTOTNIKA - Labodi
1.	SKUTER - Zapojmo skupaj
2.	BIČ BOYS - Povej ml že
3.	TANJA ŽAGAR-Mini
4.	BABY TWINS - Ljubezen te udari
5.	ROGAŠKA SLAVČKA IN ANJA - Edina
6.	DAVID - Prva ljubezen
7.	MITJA GABROVEC - Morska deklica
Sopek POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za:_
Ime In priimek: , Tel. številka: _
Glasujem z: Naslov:_
ti n« naslov: MEGA MARKETING d.o.o..p.p. 13. 2288 Hajdina
Orfejíkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagr^enec: Stanislav Stergar Levanicl 21 2253 Destrnik
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785._
PRODAM samo bukova drva ali mešana. Tel. 041 723 957._
PRODAM svinjo domače reje, težko 180 kg. Telefon 745 70 01._
PRODAM slamo v balah. Telefon 751 42 21 zvečer.
razno
motorna vozila
PRODAM avto Golf, letnik 88, diesel. Telefon 031 529 005.
nepremičnine
PRODAM pse nemške ovčarje. Tel 782 24 21._
PRODAMO čisto krvno nemško ovč-arko, staro 4 mesece. Informacije na telefon 041 728 016.
ZAPOSLIMO peka za nedoločen čas. Nedelje in prazniki prosto. Marija Metličar, s. p., Zg. Jablane 30 a, 2326 Cirkovce.
kmetijstvo
PRODAMO vino kvalitetno, belo, mešano po ceni 250 SIT/l za količine nad 20 l. Tel. 031 733 157, po 16. uri.
V NAJEM vzamem kmetijska zemljišča - njive. Tel. 041 561 893.
PRODAM pšenico in koruzo. Tel. 02 790 07 01._
PRODAMO sušilnico za bučno seme in jabolka, zmogljivost 100 kilogramov v 15 urah, poraba elektrike za 500 tolarjev. Informacije na telefon 041 839 384.
PRODAM seme krmne ogrščice za ozelenitev strnišča. Telefon 02 790 72 21.
revllaza
sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo
V poletni številki revije SAD lahko med ostalim preberete o malinah, slivah, češnjah in namiznem grozdju kot manj razširjenih sadnih vrstah, o določanju vitamina C
v sadju in zelenjavi, o ostankih težkih kovin v vinogradniških tleh, v prilogi Vrtnine pa pišemo o kitajskem kapusu in preizkušanju podolgovatih sort paprike.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Niti zbogom ni^i rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno bos ostal.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 18. julij 2005, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, dedek, brat, tast, stric, boter in svak
Franc Kukec
IZ RITMERKA 7
Hvala vsem, ki z lepo mislijo, svečko ali cvetjem počastite spomin na njega.
Tvoji najdražji
MA
'''' no VA
TEKSTILNA TK^OVINA I I ^^ V / 1
oblačila za nosečnice in močnejše postave
ter perilo in modni dodatki
Otvoritev: v četrtek, 20. julija, na Prešernovi ul. 8 na l^uju (bivši 199 tolar|ev shop)
KRVODAJALCI
19. junij - Dejan Sever, Kajžar 26la; Franc Kunčnik, Ormoška 70, Ptuj; Marijan Milinovié, Cirkovce 49la; Danica Kurež, Podlehnik 3la; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Vesna Sedlašek, Videm pri Ptuju 10lb; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Milica Jeza, Podlehnik 6la; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Vinko Cvetko, Hlaponci 53; Dušan Prose-njak, Brstje 17; Janko Vogrinec, Muretinci 37; Jožica Kukovec, Placar 7la; Janez Lovrenčič, Breg 56, Majšperk; Martin Sok, Bukovci 92; Dušan Žumer, Hajdoše 7la; Marjan Kokot, Majšperk 32; Marija Hojnik, Polenšak 7lb; Marjeta Lašič, Ptujska cesta 4, Rače; Branislav Svenšek, Žetale 105; Marjeta Turkuš, Podlehnik 2la; Vesna Dajn-ko, Zakl 30lf; Janez Murko, Vitomarci 33; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Edvin Horvat, Muretinci 51; Robert Krajnc, Hlaponci 52; Stanislav Jelen, Podlehnik 12la; Primož Babič, Ul. Heroja Nandeta 50, Maribor.
22. junij - Stanko Potočnik, Stanovno 17, Ivanjkovci; Tanja Vočanec, Jeruzalem 19; Slavko Ivanuša, Loperšice 17; Jožica Predikaka, Ki-car 77; Borut Kostanjevec, Potrčeva 42, Ptuj; Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Štefan Petrovič, Strajna 45; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33; Aleš Lukman, Slovenska c. 37, Središče ob Dravi; Valentin Turnšek, Spuhlja 68lb; Roman Karo, Gorišnica 1lb; Ivan Vidovič, Slatina 60la; Martin Stojnšek, Kupčinji Vrh 36; Marjan Obran, Markovci 31lb; Boštjan Gašparič, Krčevina pri Vurbergu; Aleš Purgaj, Gerečja vas 100; Ivan Be-denik, Žetale 56; Martin Cvetko, Gradiščak 8;
Edi Gajšek, Kraigherjeva 29, Ptuj; Jože Grula, Skorba 41lc; Tatjana Gojkošek, Draženci 76lc; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Gordana Šori, Juršinci 78; Benjamin Stajnko, Spuhlja 117la; Stojan Vinkler, Zg. Pristava 20la; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Markovci; Marjan Kokol, Gorišnica 74; Dušan Cizerl, Janežovski Vrh 14lb; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Franc Vaupotič, Kele-minova 7, Maribor; Srečko Narat, Trnovec 21la; Marko Pogorevc, Vrhloga 3, Slovenska Bistrica; Marjan Feguš, Stanošina 17; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Slavko Mar, Strelci 13la; Aleksander Lovrec, Trubarjeva 2, Ptuj; Vanja Šori, Jurš-inci 78; Božidar Lah, Hotinja vas; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53lb; Dušan Potočnik, Popovci 2; Ivan Vidovič, Barislovci 11la; Srečko Kosec, Draženci 22; Marija Šterbal, Kukava 44; Valerija Lesjak, Krčevina pri Vurbergu; Manuela Zadravec, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj; Mitja Fide-ršek, Tržec 34la; Miran Kolednik, Gorišnica 76.
26. junij - Boris Marin, Podgorci 74; Igor Pod-platnik, Obrež 1; Zdenka Vidovič, Velika Varni-ca 32; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Daniel Kuhar, Senešci 68; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Branko Korez, Stogovci 22; Anton Str-mšek, Zg. Jablane 28; Ivan Voršič, Ptujska c. 2la, Ormož; JurijŽeleznik, Kočice 1; RobertMer-lak, Cučkova ul. 9, Kidričevo; Irena Bedrač, Hlaponci 49; Franjo Mihelač, Volkmerjeva 5, Ptuj; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dravskem polju; Anton Planinšek, Župečja vas 2; Jožica Medved, Župečja vas 60la; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Avguštin Ros, Planjsko 7; Andrej Belšak, Podlehnik 2ld; Peter Petek, Sta-rošince 5.
Ptuj • Večer šansonov in zimzelenih melodij
štirje odlični glasbeniki v ptujskih Termah
V prekrasnem ambientu amfiteatra Term Ptuj je v petek ob 20.30 potekal Večer šansonov in zimzelenih melodij. Skoraj dve uri so obiskovalce navduševali štirje veliki glasbeniki: Alenka Godec, Darja Švajger, Romana Krajnčan in Jure Ivanušič.
Čeprav je kazalo, da bo nevihta preprečila koncert, je ta bil več kot uspešen. Cvet slovenskih pevk in eden najboljših slovenskih šanso-njerjev so amfiteater ptujskih Term skoraj do konca napolnili. Prva je nastopila enkratna Alenka Godec, ki je zapela štiri odlične zimzelene melodije; Ne čakaj na maj, Med iskrenimi ljudmi, Ne prižigaj luči v temi in Zemlja pleše. Pevka je doslej posnela devet samostojnih plošč, sodelovala je na kopici različnih festivalov in prejela številne nagrade. Za konec svojega dela koncerta je Godčeva zapela duet z Romano Krajnčan, in sicer pesem Šuštarski most.
Romana Krajnčan, ki je sicer večino svojega glasbenega ustvarjanja posvetila otrokom, je pred kratkim izdala odličen avtorski album Nekaj je v zraku, ki ga je namenila odraslim poslušalcem. Lani je bila na festivalu Šanson za svoje delo tudi nagrajena. Tokrat je sama zape-
Foto: Dženana Bećirović
Alenka Godec je nastopila prva.
Foto: Dženana Bećirović
Zadnjo pesem so zapeli vsi štirje nastopajoči skupaj.
Napoved vremena za Slovenijo
Jakobova ajda pa Ožbaltova repa je malokdaj lepa.
Danes bo pretežno jasno. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod čez dan severni do severovzhodni veter, ki bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 19, najvišje dnevne od 25 do 28, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme. Temperature bodo spet višje. Opozorilo
Na Primorskem je velika nevarnost požarov v naravi.
la štiri odlične pesmi, peto pa v duetu z vsestranskim Juretom Ivanušičem. Ivanu-šič, ki je odličen igralec, režiser, tekstopisec, glasbenik in skladatelj, se je na Ptuju predstavil tudi kot izjemno dober komedijant. S posebnim občutkom za humor in izvirnostjo je ptujsko publiko več kot navdušil, pokazal pa se je tudi kot odličen glasbenik. Za svoje glasbeno ustvarjanje je na festivalu Šanson prejel že več nagrad. Zadnja pevka, ki je popestrila večer ptujskemu občinstvu, Darja Švajger, je s svojim prelepim glasom za razliko od prej omenjenih nastopajočih množico navduševala predvsem s tujimi zimzelenimi melodijami. Med drugim je zapela tudi pesem Lili Mar-len, ki je po njenem mnenju ena najlepših ljubezenskih pesmi. Za konec so vsi štirje nastopajoči skupaj izvedli pesem Življenje je vrtiljak. Ves program je potekal pod umetniškim vodstvom skladatelja in dirigenta Lojzeta Krajnčana ter ob spremljavi odličnih glasbenikov, Jaka Pucihara, Aleša Avla in Kristjana Krajnčana.
Ob pestrem programu, ki smo mu bili priča na koncertu v ptujskih Termah, najbrž ni bilo nikogar, ki ne bi bil zadovoljen. Zadovoljen pa je bil tudi Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, d. o. o., ki je po končanem koncertu nastopajočim glasbenikom podelil šopke in buteljke.
Dženana Bećirović
Osebna kronika
Rodile so: Veronika Pliberšek, Čermožiše 54, Žetale
-	Janjo; Lidija Majcen, Pacinje 27 a, Dornava - Marsela; Alenka Horvat Pavalec, Juršinci 42, Juršinci - Lano; Petra Preisak, Cigonca 2, Slovenska Bistrica - Mašo: Slavica Gašparič, Trnovska vas 53, Trnovska vas - Jureta; Mojca Žuran, Čehova ulica 3, Ptuj - Ajšo; Romana Horvat, Go-rišnica 76, Gorišnica - Žano; Romana Arnuga, Vodranci 47, Kog - Ano; Darja Pevcin, Ul. 5 prekomorske 21, Ptuj -Erika Vana; Valerija Kostanjevec, Mala vas 19, Gorišnica
-	Nives; Petra Furek, Dornava 12, Dornava - Tomija; Natalija Mikl, Sv. Jurij ob Ščavnici - Aneja; Simona Levstik Smolinger, Volkmerjeva cesta 27, Ptuj - Tevža; Nataša Ko-derman, Miklošičeva ulica 6, Ptuj - Nejca; Darja Kovačec, Gorišnica 88, Gorišnica - Ines; Petra Škrinjar, Cvetkovci 79 a, Podgorci - Luka; Lidija Rotvein, Popovci 30, Videm pri Ptuju - Matica; Barbara Gerečnik, Zg. Hajdina 131 c, Hajdina - dečka; Barbara Babosek, Mestni Vrh 5 a, Ptuj
-	Elo; Alenka Štuhec, Ulica 5. prekomorske 13, Ptuj - Ano; Mateja Kovačič, Zg. Hajdina 206, Hajdina - Lano, Marija Kovačec, Podgorci 1/d, Podgorci - Vida.
Poroke - Ptuj: Dušan Emeršič, Formin 15 a, in Ines Zelenik, Svetinci 40 a; Miran Kelner in Mateja Šafranko, Prečna pot 7 b, Ptuj; Darko Solina in Nataša Kranvogel, Ciril-Metodov drevored 16, Ptuj.
Poroke - Ormož: Drago Lesjak in Aleksandra Petovar, Spodnji Ključarovci 26.
Umrli so: Ivan Vidovič, roj. 1947, Gradišča 8, umrl 7. julija 2006; Simon Lovrec, rojen 1968, Rjavci 25, umrl 6. julija 2006.
Črna kronika
Podlehnik • Izgredi navijaške skupine Torcida
Skupina okoli 30 hrvaških navijačev splitskega Hajduka, starih od 19 do 27 let, je v torek pred pričetkom prijateljske tekme Maribor - Hajduk (2:1) v Podlehniku na bencinski črpalki dobesedno podivjala.
Po besedah Franca Virtiča, tiskovnega predstavnika Policijske uprave Maribor, so hrvaški navijači na bencinski črpalki v Podlehniku okoli 18. ure kršili javni red in mir. Skupina navijačev je na cestišče metala prazne steklenice in pločevinke, kričali in žalili pa so tudi osebje na bencinski črpalki. »Pred prihodom policistov so se odpeljali proti Mariboru, vendar so jih policisti pri Ptuju ustavili. Med postopkom so se agresivno vedli do policistov, tekali so po vozišču in niso upoštevali opozoril, da s kršitvami prenehajo. Eden izmed navijačev je napadel policista, ko je ta izvajal postopek, vendar so ga ostali policisti z uporabo prisilnih sredstev obvladali in mu napad preprečili,« dodaja Virtič. Navijača, ki je napadel policista, bodo policisti ovadili na pristojno tožilstvo zaradi suma kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko je ta opravljala naloge varnosti po 303. členu Kazenskega zakonika. Omenjena skupina navijačev je med kršitvijo poškodovala tudi osebni avtomobil hrvaškega državljana. Zaradi opisanih kršitev javnega reda in miru so policisti pet navijačev pridržali do iztreznitve, zoper njih pa bodo podani obdolžilni predlogi na ptujsko sodišče. Med samo tekmo v Ljudskem vrtu so policisti pri opravljanju varovanja nogometne tekme obravnavali še tatvino zastave na stadionu in poškodovanje avtobusa, ki je prevažal gostujoče nogometaše. O dogodku so precej kritično do navijaške skupine poročali tudi hrvaški mediji.
Dženana Bećirović
Podravje • Štirje k sodniku, 88 globa
V	času od 1. do vključno 16. julija je, kot smo že napovedali, slovenska policija izvajala preventivno akcijo Hitrost - počasneje je varneje.
Posebne aktivnosti so izvajali 13. in 14. julija in v teh dvodnevnih aktivnostih so ugotovili 143 prekoračitev dovoljenih hitrosti. V 51 primerih je šlo za manjše prekoračitve, zato je bilo kršiteljem izrečeno opozorilo, v 88 primerih je bila kršiteljem izrečena globa. Večje prekoračitve hitrosti, za katere je bil zoper kršitelje podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče, pa so bile ugotovljene v štirih primerih.
V	času izvajanja akcije sta se zaradi neprilagojene hitrosti zgodili dve prometni nesreči s hujšimi posledicami, v katerih so bili trije udeleženci hudo telesno poškodovani.
OM