Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v i t, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred Al te n, Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert Appel, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard W o 1 f r a m , Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo.
Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran; Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva: Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave: Ljubljana. Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ljubljana — Številka 3, letnik XLI„ sezona 1961—1962
GLEDALIŠKI LIST DRAME
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA
SEZONA 1961/62 — ŠTEV. 3 ENAINŠTIRIDESETI LETNIK
IVAN CANKAR KRALJ NA BETAJNOVI
IVAN CANKAR
Kralj na Betajnovi
Drama v treh dejanjih
Režiser: SLAVKO JAN
Scenograf: VLADIMIR RIJAVEC
Asistenta režije: KEMAL LILO, sluš. AIU Kostumograf: MIJA JARČEVA JANEZ POVSE, sluš. AIU
Lektor: prof. dr. ANTON BAJEC
Tožef Kantor, fabrikant.....................
Hana, njegova žena..........................
Francka, njuna hči.............................
Francelj, desetleten	I .
Pepček, dvanajstleten / JU a 0 a { . Nina, sorodnica Kantorjeva, štirinajstletna
Krneč, nekdaj štacunar in krčmar . . . Maks, njegov sin
2upnik .....................................
Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik
Sodnik .....................................
Adjunkt..................................
Lužarica.......................................
Kantorjev oskrbnik .........................
Sodnikova žena Adjunktova žena Poštar
Poštarjeva žena Stražmojster Njegova žena Koprivec
Kantorjevi gostje
Kmetje
STANE SEVER VIDA JUVANOVA ŠTEFKA DROLČEVA BORIS TROŠT MATJAŽ SELJAK METKA LESKOVŠKOVA, sluš. AIU MAKS FURIJAN BORIS KRALJ ALEKSANDER VALIČ LOJZE ROZMAN JANEZ CESAR DANILO BENEDIČIČ IVANKA MEŽANOVA JOŽE ZUPAN ELVIRA KRALJEVA MARIJA BENKOVA BRANKO MIKLAVC VIDA LEVSTIKOVA BERT SOTLAR HELENA ERJAVČEVA ANTON HOMAR STANE ČESNIK VINKO PODGORŠEK JANEZ ROHAČEK RUDI KOSMAČ ALI RANER MARIJAN BENEDIČIČ
Zenske, otroci, žandarja Vrši se v jeseni, v malem trgu Betajnovi Sceno izdelale Gledališke delavnice pod vodstvom ravnatelja ing. arch.
ERNESTA FRANZA Kostume izdelale gledališke krojačnice pod vodstvom Staneta Tancka
in Eli Rističeve
Inspicient: Branko Starič	Odrski	mojster:	Vinko	Rotar
Šepetalka: Vera Podgorškova Razsvetljava: Lojze Vene in Silvo Duh Masker in lasuljar: Ante Cecič Frizerka: Andreja Kambičeva
Prof. dr. Bratko Kreft:
»KRALJ NA BETAJNOVI
Cankarjev »Kralj na Betajnovi« je prva slovenska socialna drama.
V	njej je Cankar prikazal razvoj kapitalizma v kmečkem, patriarhalnem okolju. Brezobzirnost in obenem nujnost tega razvoja je poosebil v Kan-torju, ki se tega »brezsrčnega« razvoja in načina dobro zaveda, obenem pa ve, da mora po tej poti naprej, če hoče doseči svoj cilj. Cankar pritira svojega Kantorja celo tako daleč, da vidi v svojem početju ukaz in nujnost neke usode: »Ali ne vidiš, da je mor alo tako biti... Grešil sem, ker sem moral grešiti.« Tako zagovarja umor Maksa Krnca pred lastno ženo, toda te besede so obenem zagovor vsega njegovega početja, ki je kljub njegovim osebnim lastnostim, nagibajočim se k brezobzirnosti in skrajnemu gospodarskemu in političnemu stremuštvu, vendarle pogojeno v socialnih razmerah, ki ga pritiskajo in silijo naprej. Zaplet-Ijaji in spopadi z okolico so zato nujni, vprašanje je le, kdo bo zmagal. Če bi Kantor Maksa ne ubil, bi Maks organiziral kajžarje, ki so zaposleni v Kantorjevi tovarni in taka organizacija bi bila za Kantorja silno nevarna. Razvoja sicer ne bi ustavila, toda sproti bi ustvarjala Kantor-jevim dejanjem nasprotne sile. Kantor pa se je prevaril, če je mislil, da bo z umorom ustavil razvoj teh njemu, to se pravi, kapitalizmu nasprotujočih sil. Iz Cankarjevih »Hlapcev« sicer vemo, kako počasi in mukoma je šel ta razvoj ravno pri naših ljudskih množicah, toda šel je kljub temu, ker je moral iti. Nujnost gospodarskega in občno družbenega razvoja je to zahtevala. Zato pa tudi Kantor s svoje strani čisto upravičeno trdi, da ne more delati drugače, kakor dela. Njegov moralni princip je ekonomsko povzročen, brutalen je, materialistično vulgaren, toda resničen. Podobno, a z nasprotne strani, je z Maksom. Upre se Kantorju, ker je osebno prizadeta njegova družina, ki jo je Kantor spravil na boben, ker je moralno ogorčen nad Kantorjevim početjem sploh, saj je umoril Nininega očeta in se polastil njegovega premoženja. Iz svojega socialno moralnega ogorčenja postane, točneje, hoče postati, Maks vsaj socialni reformator, če ne socialni revolucionar. Zato tudi hoče ugonobiti Kantorja moralno-pravno, ko mu dokaže, da je morilec. Maksovo socialno ogorčenje je predvsem etično. Marsikje je celo ind:vidualistično romantično, a zaradi tega nič manj pogojeno v tisti razvojni stopnji družbe, v katere okolju se godi Cankarjeva drama, ki nam prikazuje prvo stopnjo kapitalizma v patriarhalni vasi. Kantorjevi delavci še niso proletarci v modernem smislu besede, saj so kaj-žarji, ki imajo trohico zemlje, ki pa jih ne more rediti, zato so prisiljeni hoditi v Kantorjevo tovarno na delo. Vendar jih to v bodočnosti ne bo rešilo pred proletarizacijo, kajti kapitalizem se bo razširil in razbohotil ter jim bo nekega dne vzel tudi tisto bore zemljo. Toda to so že razgledi v bodočnost, ki nam jih Cankarjeva drama ne prikazuje, časovno je ujeta v dobo prve razvojne stopnje kapitalizma na vasi in zato ni le razumljivo, temveč nujno, da se konča s Kantorjevo trenutno zmago.
Izidor Cankar meni v svojem uvodu h »Kralju na Betajnovi« (Cankarjevi Zbrani spisi, 5. zv.), da sta v življenju Kantor in Maks neverjetna, da sta pa kot predstavnika dveh idej popolna. V tem je hudo
protislovje, kajti če sta Kantor in Maks le predstavnika dveh idej, potem sta le shemi, kar pa ni res. Oba, Kantor in Maks, sta najprej živi osebi v drami sami, toda nič manj nista živ in resničen odraz življenja in razmer, čeprav sta kot predstavnika dveh idejnih svetov tipizirana. Toda ta socialna tipizacija ne gre na račun osebne karakterizacije, na račun individualizacije. V tem je ravno mojstrstvo Cankarjeve drame. Kantor in Maks nista le predstavnika dveh idej, temveč tudi dveh nasprotujočih si družbenih sil, toda če bi bila le to, kot meni Izidor Cankar, bi sčasoma izgubila na svoji živosti; dejansko pa živita tudi kot osebi, kot značaja in tipa, kot živa in resnična indvidua. Cankar ni hodil po površini, temveč je šel do korenik, ki niso vedno naravnost vidne, celo malokdaj in malokomu so opazne v vsakdanjem življenju.
Resnična umetnost ne more ustvariti nekaj življenjsko neresničnega, toda pod življenjsko resničnostjo, tisto dejansko in objektivno, ne smemo videti le zunanjega življenja. Saj vemo, da so zaradi prikazovanja zgolj zunanjih in vidnih pojavov življenja nekateri naturalisti ustvarjali sicer zanimive reportaže in fotografije, ki pa so sčasoma zbledele, ker so bile le vnanji odraz, ne pa tudi notranji. Kaj se pravi notranji? čisto preprosto: pisci niso odkrili vseh nasprotij in protislovij razmer, okolja in ljudi, temveč so se gibali le na površini in niso bili zato nič manj daleč od življenjske resničnosti kot tisti, ki so se zatekli le v svet domišljije, zanikajoč sleherno življenjsko stvarnost.
V	vsaki umetnini žive njeni junaki iz nje same in če je kot celota odraz resničnega življenja, tudi njene osebe ne morejo biti zgolj predstavniki nekih idej. če bi bile le to, bi v novi dobi, ko so take in take ideje, ki jih izpoveduje določena oseba v drami, že zastarele in mrtve, bi z njimi bila mrtva tudi oseba, ki jih v drami govori. In vendar vemo, da so osebe na primer iz Sofoklejeve »Antigone« še vedno žive, čeprav verujejo v poganske bogove, ker je pač živa Sofoklejeva umetnina. Isto moramo reči o Maksu Krncu, čigar politične ideje se zde danes marsikomu premalo ostro začrtane, premalo premočrtne, preveč romantične, podobno kot je mogoče to ugotoviti tudi pri ščuki v »Narodovem blagru«, če se mu približamo le s stališča modernega političnega in svetovnega nazora. Ideje Maksa Krnca moramo zato vrednotiti zgodovinsko razvojno, če hočemo biti pravični avtorju in njegovi drami, če strogo družbenoslovno raziskujemo dobo in razmere, v katerih je nastala Cankarjeva drama, ki je njih umetniški odraz, moramo priznati, da niti Maks niti Kantor ne moreta biti pri Cankarju drugačna, kakršna sta. Ali ni Maks tipična podoba slovenskega puntarskega razumnika iz tiste dobe, iz tistih naših še nerazvitih razmer? Ali nam naj bo za to man) simpatičen? Bil je predhodnik, toda brez predhodnikov ni nobenih velikih družbenih dogajanj, če se ozremo nazaj, moramo reči, da se vsaka stvar izvrši ob svojem času. »Nobena družbena formacija ne propade prej, preden se ne razvijejo vse proizvajalne sile, za katere je v njej dovolj prostora in novi, višji produkcijski odnosi se nikoli ne pojavijo prej, preden niso dozoreli materialni pogoji za njihov obstoj znotraj stare družbe. Zato se loteva človeštvo zmeraj samo takih nalog, ki jih je zmožno rešiti, zakaj če pogledamo natančneje, bomo vselej videli, da se poraja naloga šele tedaj, ko materialni pogoji za njeno rešitev že obstajajo ali pa so vsaj v procesu nastajanja,« pravi Marx o uvodu »H kritiki politične ekonomije.«
Cankar je videl globlje v naše takratne razmere kot vsa njegova okolica in doba. Kazal je našim razmeram njih zrcalno podobo, toda ker so se te razmere in ljudje bali videti svoje resnične obraze, so mu
nasprotovali in očitali, da opisuje nemogoče razmere in nemogoče ljudi. Se leta 1927 je zapisal Izidor Cankar v uvodu h »Kralju na Betajnovi«: »... kljub temu je pesnik v ,Kralju na Betajnovi' nakopičil toliko neverjetnosti, kakor v nobenem drugem dotedanjem delu ne. Najbolj grobe so: Kantorjevo pogajanje z župnikom za mandat, sodna preiskava in nje efekt, pritrjevanje volivcev Kantorjevemu govoru, Kantorjeva nečloveška drznost in krutost, Maksov fanatizem.« Toda res je prav nasprotno. Podobnih pogajanj za mandat, kakor je Kantorjevo pogajanje z župnikom, je bilo nešteto v naši pretekli politični zgodovini, nič manj ni bilo takih čudnih sodnih preiskav, še več pa je bilo podobnih pritrjevanj volivcev itd. Prav naš čas je dokazal, kako resnični so ljudje in življenje, ki ga je Cankar upodobil v »Kralju na Betajnovi«. Kantor je morilec, toda Kantor je obenem »kralj Betajnove«, ugledna in mogočna oseba, ki se je bojijo vsi razen Maksa in ki mu nekateri iz strahu, drugi iz koristolovstva (župnik), tretji iz klečeplaznosti in odvisnosti izkazujejo spoštovanje. Zato sodnik niti noče verjeti, da bi bil Kantor morilec, drugi si pa tega še misliti ne upajo. Bocaccio je napisal v »Dekameronut rek, ki se tiče tudi Kantorja:
če svet lopova ceni in spoštuje, mu zlih dejanj nikdo več ne veruje.
Cankar je z vsakim svojim delom tudi osebno močno povezan, toda ta povezanost se včasih tolmači preveč mehanično, češ Maks — to je Cankar sam. Tako pretirano istovetenje sem videl pred leti, ko si je neki igralec Maksa nadel Cankarjevo masko. To je lahko odrsko mikavno, a nepotrebno. Maks Krneč je Maks Krneč, kakor je Leon Glembaj — Leon Glembaj in Hamlet — Hamlet. Vsi živijo in morajo živeti iz dela samega in ne iz literarno-zgodovinskih opomb in razlag. Res je, da je Cankar Maksa »doživel« po svoji lastni socialni usodi, kar je tudi priznal v pismu pisatelju Kraigherju 19. avg. 1900. leta, ko je snoval to dramo: »Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankrot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretresljiveje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju; ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega. Mislil si boš morda, da pretiravam; ali meni se zdi, da vidim stvari dobro. Pomisli na primer — ali nismo mi vsi, — Ti, Zupančič in jaz, sinovi bankrotiranih ljudi? Polovica slovenskih študentov na Dunaju je na istem *■nknr r”i’« Toda vse to še ne dokazuje, da je Maks — fotografija mladega Cankarja.
Cankar sicer ni napisal v »Kralju na Betajnovi« kmečke drame v smislu, kakor si jo s to oznako običajno predstavljamo, toda napisal je z njo vendarle moderno socialno ljudsko igro v najlepšem in najglobljem pomenu te besede. Res je, da je marsikaj v Kantorju iz Nietzschejeve miselnosti, ki pa ima svojega očeta v kapitalizmu. Cankar je daleč od tega, da bi Kantorja poveličeval, še manj, da bi hotel uveljavljati ideje nemškega filozofa, ki so si ga v našem času nacisti in fašisti pripeli na svoj ščit in prapor. Danes ponovno spoznavamo tudi po Kantorju, kako sta si taka filozofa in kapitalizem istovetna. V tem je bistvo Kantorjevega nietzschejanstva, kajti kantorstvo ni nič drugega, kakor zavestno prodirajoči in tudi ideološko oboroženi kapitalizem.
»Kralj na Betajnovi« spada med Cankarjeva realistična dela. Vendar je treba ta realizem pojmovati v okviru Cankarjevega stilnega in umetniškega sveta. Stilno je enoten, čist, saj Cankar v njem nikjer ne preskakuje iz realizma v simbolizem in obratno, čeprav govorita tako Kantor kakor Maks včasih v simbolih in prispodobah. Tudi prizor, ko
konec L dejanja Maks razkrinka Kantorja morilca, ni v nasprotju s tem
Cankarjevim dramatskim in gledališkim realizmom. Marsikomu že se je zdel ta prizor s »hipnozo«, kakor so ga krstili, neverjeten. V okviru drame je verjeten in tudi resničen, nič manj, kakor je resničen prizor »mišnice« v »Hamletu«, s katerim ima nekaj sorodnih potez. Tudi omenjeni prizor v »Kralju na Betajnovi« je mišnica, v katero se ujame morilec. Razloček je le v tem, da igra to »mišnico« Maks sam, Hamlet pa je sanjo uporabil igro potujočih igralcev. Cankar je pred »Kraljem na Betajnovi« prevedel »Hamleta«. Ali ni upravičena domneva, da je ta prizor daljni odmev tiste mišnice, saj gre poleg vsega še za rešitev podobnega vprašanja: ali je osumljeni res morilec ali ni? To seveda niti najmanj ne zmanjšuje vrednosti in izvirnosti te Cankarjeve dra-matslce umetnine. Sicer pa si je tudi Shakespeare sposodil mišnico v »Hamletu« pri svojem sodobniku, dramatiku Kydu.
Najmanj verjetna je igra s puško v II. dejanju, ker je tudi v drami sami preveč naključna, toda brez utemeljitve vendarle ni. Bernot je po razgovoru s Francko zelo zmeden in prizadet in ko namigne sodnica pri slovesu na njegovo ženitev, ga to zmede še bolj, da ni nič čudnega, če pozabi vzeti puško s seboj. Pri takih neverjetnostih, ki jih ni malo v svetovni dramatiki, gre zmeraj le za to, kako jih na odru prikažemo.
103
J. Souček kot Macheath,
P. Bibič kot Suni-Jaka ln D. Makuc kot Groš Matija v »Operi za. trt groše«.
»Kot mogočna reka«
PO GOSTOVANJU DRAME SNG S TORKARJEVO »SVETLOBO SENCE« NA PROSLAVI STOLETNICE SRBSKEGA NARODNEGA POZORISTA V NOVEM SADU DNE 5. DECEMBRA 1961.
Ko bomo po končanih slovesnostih analizirali jubilejno revijo naših gledališč v Novem Sadu, bomo morali ugotoviti, da je ta revija na svoj način prinesla moralno satisfakcijo nekaterim ustvarjalcem in stvaritvam, ki jim do zdaj ni bila dana priložnost, da v Novem Sadu na pomladnih	tekmovalnih pregledih	pokažejo svoje kvalitete. Zadnja
dramska predstava, »Gorski venec«, po samovoljni odločitvi selektorjev ni bila sprejeta na Sterijino pozor je (bila pa je sprejeta drama Draga Ivaniševiča »Ljubezen v črnini«, da zanesljivo izpriča samovoljne kriterije selektorjev). In zdaj je tu pisatelj, do katerega se je Sterijino pozorje vedlo skoraj mačehovsko. Igor Torkar je eden redkih, toda zelo aktivnih dramskih pisateljev, čigar dela je vsako sezono najti na nekaj naših odrih. In najsi bi imeli o Torkarjevih delili take ali drugačne kritične	pripombe,	ne	smemo pozabiti njegove vztrajne
delavnosti.	Ugledu	Pozorja bi	bilo vsekakor v prid, če bi s kako
naklonjeno gesto tudi favoriziralo aktivne in vztrajne dramske pisce.
B. Brecht — K. \Veill: »Opera za tri groše«. Režija: F. Jamnik, scena: M. Korun. Na sliki: posnetek scene.
Brecht — VVeill: »Opera za tri groše-«. Prizor v jefli.
Ta jubilejna revija ni tekmovanje. Toda tudi že sama udeležba na njej predstavlja vsakemu udeležencu veliko moralno priznanje. Dobro je, da je bila tudi Torkarju, prav tako kot titograjskemu ansamblu dana možnost, da ob tej priložnosti dobita tako priznanje.
Sama drama »Svetloba sence« (»dramska intarzija«, kot pravi pisec) pa ni ne boljša ne slabša, kot je večina del, ki so na repertoarjih po vsem svetu. To je pledoajč za bolj človeške odnose med ljudmi, krik v obrambo človekoljubja, optimistično bodreč klic pravičnika kot opomin in kot sporočilo, namenjeno dobronamernemu in miroljubnemu gledalcu.
V	prizorih, v katerih isti protagonisti in v glavnem isti igralci igrajo po več odrskih likov, niza Torkar več zgodb, od katerih je vsaka zase enodejanska igra, vse skupaj pa zares intarzija, mozaična dramska zgodba.
Predstava je veliko delo Staneta Severja. Igralec, ki ga dobro poznamo, ki smo mu dostikrat ploskali na Pozorju, s to predstavo ni samo »potrdil svoje kvalitete«, kot bi se temu konvencionalno reklo.
Kot režiser in kot nosilec petih vlog je tu ustvaril eno svojih mojstrovin. Ko se je prilagajal različnim karakterjem, ki jih je oblikoval, ko je nizal poanto za poanto, ko je stalno prikazoval in dokazoval svojo magično moč transformacije, je Sever presegel svoje igralske možnosti. V njegovi igri (in sploh v igri igralcev Slovenskega narodnega gledališča) je malo starinskega patosa, malo samozadovoljnega uživanja nad lepo govorico, samozaverovanosti v moč obvladovanja avditorija.
Toda v tej igri je moč, ki v resnici suvereno obvladuje avditorij in ki si prav zaradi tega sme dopustiti svobodo počasnega ritma, kot bi mirno tekla tiha in mogočna reka. Ob Severju so v predstavi vsak v po nekaj vlogah nastopili odlični člani tega gledališča Majda Potokarjeva, Štefka Drolčeva, Andrej Kurent, Maks Furijan in drugi, sami večkratni znanci z gostovanj na Sterijinem pozorju.
M. Kujundžič
»Dnevnik«, Novi Sad,
7.	december 1961, str. 8.	MS
STATISTIČNI PREGLED DEt>*
Avto* Prevajalec		Delo	Režiser Asistent režije	Scenograf 1 1 Kostumograf	Glasba Razsvetljava	Razni sodelavci
1.	M. Držič BOTER M. Fotez ANDRA2 M. Rupel		F. Jamnik	N. Matul A. Bartlova	B. Lesjak V. Lavrenčič L. Vene	M. Mahnič (lektor) M. Jeras (koreograf)
2.	M. Bor	ZVEZDE SO VEČNE	S. Jan M. Marin	V. Rijavec M. Jarčeva	U. Krek V. Lavrenčič L. Vene	A. Bajec (lede tor)
3	'Rose-Budjuhn DVANAJST M. Klopčič POROTNIKOV		S. Jan	V. Rijavec M. Jarčeva	V. Lavrenčič L. Vene	M. Mahnič (lektor)
4.	Tennessee ORFEJ F. Jamnik Williams SE SPUSCa M. Miheličeva			N. Matul A. Bartlova	B. Adamič L. Vene J. Boštjančič	A. Bajec (lektor) M. Jeras (koreograf)
5.	J. Anouilh ORNTFLE C. Kosmač ali SAPICA		F. Jamnik	N. Matul M. Jarčeva	B. Adamič J. Boštjančič L. Vene	A. Bajec (lektor)
6.	W. Shakespeare SEN KRESNE B. Kreft O. 2upančič NOCl			N. Matul M. Matulova	F. Mendelssohn L. Vene V. Lavrenčič	M. Mahnič (lektor) I). Zebre (dirigent) S. Suhi (koreograf)
7.	L. Hansberry M. Miheličeva	GROZDNA JAGODA V SONCU	V. Molka	V. Molka M. Jarčeva	L. Vene V. Lavrenčič	M. Mahnič (lektor) M. Sevnik- Polakova (koreograf)
8.	Vandot- Stante	KEKEC IN MOJCA	M. Korun	E. Franz A. Bartlova	M. Vodopivec L. Vene V. Lavrenčič	M. Mahnič (lekter)
9.	D. Smole	ANTIGONA	S. Jan D. Ur is tov	D. Tršar M. Jarčeva	U. Krek L. Vene V. Lavrenčič	A. Bajec (lektor)
10. F. S. Finžgar		RAZVALTNA Življenja	V. Molka	V. Molka A. Bartlova	L. Veric J. Boštjančič	M. Mahnič (letkfcor)
11.	B. Brecht F. Albreht	OPERA ZA TRI GROSE	F. Jamnik	M. Korun A. Bartlova	K. Weill L. Vene V. Lavi»enčič	A.	Bajec [lektor) B.	Lesjak (instru-mentacija)
11. N. V .Gogolj J. Vidmar		ŽENITEV	I. Pretnar k. g.	V. Rijavec M. Jarčeva	L. Vene V. Lavrenčič	M. Mahnič (lektor)
13.	Nušič-Mihiz AVTOBIO-M. Klopčič GRAFIJA		M. Korun	M. Korun M. Jarčeva	B. Adamič L. Vene V. Lavrenčič	A. Bajec (lektor)
14.	E. Ionesco NOSOROGI F. Jamnik J. Javoršek -			V. Ri javec A. Bartlova	B. Lesjak L. Vene V. Lavrenčič	M. Mahnič (lektor)
,^AJWe
SNG V SEZONI 1960-1961
Saturn prve uprizoritve ^fcniiera I na novo i ponovitev
| Število i predstav
Abonma
(obisk)
Izven in zaklj. v Ljubljani (obisk)
Gostovanja
(obisk)
Skupni
(obisk)
3. IX. 1960
32
8965
18229
0. IX. 1960
1300
1400
2700
23. IX. 1960
942
042
4. X. 1960
19
4834	1966
749	7549
21. X. 1960
19	4325
2612
482	7419
33	7036
8092
15128
	36	7036	•5105	2579	14720
&oXn	29		11980	1800	13781
*• XII. l#60	24	7036	1823	1131	099«
IS. II. 1961	13	3789	2062		0851
?• tu.	17	4409	2374		078?
l»6l	21	6548	1083	300	7931
7. Vi 116! '	3	187	740		927
vi »•61 X*	3	187	341		52«
	258	51734	42395	18348	112477
Od 258 predstav v sezoni 1960—1961 je Drama SNG odigrala 113 predstav za 14 rednih abonmajev (Premierski, A, B, C, D, E, F, G, H, K. S, U, Popoldanski, Nedeljski popoldanski); za Premierski abonma je bilo odigranih sedem del: Sen kresne noči, Grozdna jagoda v soncu, Antigona, Opera za tri groše, Ženitev, Avtobiografija in Nosorogi — dve obvesi izpolni Drama SNG v predsezoni 1961—1962; ostali abonmaji so videli naslednjih osem del: Boter Andraž, Orfej se spušča, Ornifle ali Sapica, Sen kresne noči, Grozdna jagoda v soncu, Antigona, Opera za tri groše in Ženitev, abonmaja P in Popoldanski sta imela na sporedu razen teh del še Razvalino življenja — kar da skupno navedenih 113 predstav za redne abonmaje; — 24 predstav za 4 dijaške abonmaje, 8 predstav za abonma TS, 6 predstav za abonma ZSJ; — 31 organiziranih oz. zaključenih predstav; — 39 »izven« predstav v domači hiši in 32 predstav na gostovanjih (od tega 4 predstave za abonma v Zagorju); — 5 predstav je prenašala RTV Ljubljana.
Med ugotovljenimi 258 predstavami je všteta tudi generalka za »Ženitev« (13. IV. 1961), ki je bila javna, namenjena abonmaju Dijaški IV. — Večerni. Uradna premiera »Ženitve« je bila 14. IV. 1961, kar je razvidno iz tabelaričnega pregleda predstav.
Zaradi adaptacijskih del je dramska hiša odprla svoja vrata Sele ob prazniku Republike 29. XI. 1961 s premiero »Sna kresne noči«, pred tem je Drama SNG odigrala 19 predstav v poslopju Opere SNG.
ORGANIZIRANE OZ. ZAKLJUČENE PREDSTAVE (31)
Zvezde so večne (2)
6. sep. 1960 — Občinski odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad 21. jul. 1961 — V počastitev 20-letnice Vstaje
Orfej se spušča (1)
5. jan. 1961 — Gimnazija iz Kranja
Ornifle ali Sapica (1)
30.	okt. 1960 — Občinski odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad
Sen kresne noči (4)
12. jan. 1961 — Osnovna šola »Simona Jenka« iz Kranja 21. feb. 1961 — Osnovna šola »Ivana Seška« iz Kočevja 5. apr. 1961 — Gimnazija iz Kranja, Osemletka iz Stične 10. maja 1961 — Osnovna šola iz Velikih Lašč
Grozdna jagoda v soncu (4)
8. feb. 1961 — Tehniška šola strojne stroke 10. feb. 1961 — Zaključena za šole
8. mar. 1961 — SZDL Bežigrad (v počastitev »Dneva žena«)
29.	apr. 1961 — Komunalna banka
Kekec in Mojca (17)
16. dec. 1960 — Osnovna šola Ljubljana-Center 3 (na Poljanah)
17. dec. 1960 — Osnovna šola »Majde Vrhovnikove«
21. dec. 1960 — Osnovna šola Litija
22. dec. 1960 — Osnovna šola Brezovica
23. dec. 1960 — Osnovna šola »Borisa Kidriča«
24. dec. 1960 — Osnovna šola »Prežihov Voranc« z Jesenic
25. dec. 1960 — Osnovna šola »Hinka Smrekarja« in tovarna »Elma«
28.	dec. 1960 — Osnovne šole Cerknica, Sevnica, Laze pri Planini itd.
28. dec. 1960 — Osnovna šola »Zvonka Runka«
29. dec. 1960 — Osnovna šola v Železnikih
29. dec. 1960 — Osnovna šola »Vide Pregarčeve«
30. dec. 1960 — Sindikalna podružnica SNG
30. dec. 1960 — Osnovna šola z Bleda
31. dec. 1960 — Osnovni šoli Ilirska Bistrica, Kresnice, »Silva« itd
5.	jan. 1961 — Osnovna šola St. Rupert na Dolenjskem ln druge
17. feb. 1961 — Osnovni šoli Sostro, Zg. šiška
19. feb. 1961 — Osnovna šola »Staneta Rozmana«, St. Vid
Razvalina življenja (2)
8.	mar. 1961 — Vajenska šola gradbene stroke
18. maja 1961 — Osnovna šola »Franceta Prešerna« iz Kranja
»IZVEN« V LJUBLJANI (39), V DOMAČI HISI
Boter Andraž...............................3
Orfej se spušča............................1
Ornifle ali Sapica.........................2
Sen kresne noči............................9
Grozdna jagoda v soncu ................... 5
Kekec in Mojca.............................8
Antigona ..................................1
Razvalina življenja........................2
Opera za tri groše.........................3
Ženitev....................................1
Avtobiografija.............................2
Nosorogi...................................2
39
GOSTOVANJA (32)
Boter Andraž (10)
3.	sep. 1960 — Križanke (za Ljubljanski festival)
10. sep. 1960 — Opera (za Ljubljanski festival)
3. okt. 1960 — Kočevje
12.	okt. 1960 — Kranj (dvakrat)
24. feb. 1961 — Zagorje (dvakrat)
26.	mar. 1961 — Trbovlje
1. jul. 1961 — Koper
2. jul. 1961 — Piran
Zvezde so večne (3)
28.	okt. 1960 — Novo mesto (dvakrat)
4. jul. 1961 — Brežice
Dvanajst porotnikov (3)
23.	sep. 1960 — Velika porotna dvorana sodišča v Ljubljani 1. okt. 1960 — Velika porotna dvorana sodišča v Ljubljani
25. apr. 1961 — Radovljica
Orfej se spušča (2)
21. mar. 1961 — Zagorje
18.	apr. 1961 — Kranj
Ornifle ali Sapica (1)
21. okt. 1960 — Zagorje
Grozdna jagoda v soncu (7)
16. dec. 1960 — Koper (dvakrat)
17. dec. 1960 — Portorož
18. dec. 1960 — Izola
13. jan. 1961 — Zagorje
10. mar. 1961 — Kranj (dvakrat)
Kekec in Mojca (3)
27.	dec. 1960 — Zagorje (trikrat)
Antigona (2)
29.	dec. 1960 — Zagreb
25.	maja 1961 — Novi Sad
ženitev (1)
4.	jun. 1961 — Postojna
PRENOSI RTV (5)
12. sep 1960 — Boter Andraž
24.	okt. 1960 — Dvanajst porotnikov (iz velike porotne dvorane)
14. nov. 1960 — Ornifle ali Sapica 16 jan. 1961 — Antigona
21. jan. 1961 — Kekec in Mojca
TUJE PRIREDITVE V DRAMI (8)
V	sezoni 1960/61 so v dramski hiši gostovale naslednje skupine: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja (Mihalkov-Hieng: Robinzoni in dekleti — prenos RTV) 26. dec. 1960;
Slovensko gledališče iz Trsta (Ionesco: Stoli) 6. feb. 1961;
RTV Ljubljana (Popevka za tekmovanje Evrovizije — prenos RTV) 16. feb. 1961;
Thčatre de l’Atčlier iz Pariza (Saganova: Dvorec na Švedskem)
4.	apr. 1981;
Slovensko narodno gledališče iz Maribora (Smole: Antigona) 17. apr. 1961;
ŠKUD »Akademik« (Večer pesmi in plesov) 24. apr. 1961;
Akademija za igralsko umetnost (Sartre: Muhe) 1. in 6. jul. 1961.
TUJE DRAMSKE PREDSTAVE V OPERI (6)
Srpsko narodno pozorište iz Novega Sada (Trifkovič: Izbiračica)
30.	nov. 1960; (Davičo — Djurkovid: Pesem) 1. dec. 1960; (Vojvodina — poetična panorama) 2. dec. 1960 (dvakrat);
Srpsko narodno pozorište iz Niša (Nušič-Mihiz: Avtobiografija)
6.	mar. 1961 (dvakrat).
IZ PREDNJEGA JE RAZVIDNO, DA JE BILO V SEZONI 1960/61 POLEG DOMAČIH 258 PREDSTAV NA SPOREDU SE 14 NASTOPOV TUJIH SKUPIN, KAR DA SKUPNO 272 PREDSTAV.
110
IGRALSKI NASTOPI ČLANSTVA DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1960-1961
IGRALCI :
1. MIHA BALOH (dlje časia pri filmu)
Grozdna jagoda v soncu	Walter Lee Younger	36
Opora za trt groše	Robert-Zaga	2 38
2. BENEDIČIČ DANILO (skoizi vso sezono v JLA)		
Zvezde so večne	Anton	1
3. BENEDIČIČ MARJAN (tudd inspicient)		
Zvezde so večne	Vaščan	1
Opera za tri groše	Pastor Kimball (vsk.)	1
Av tobiogra f i j a	Profesor naravoslovja	3
	Duhovnik (alt.)		(2) 5
4. BLBIC POLDE		
Zvezde so večne	Gašper	5
Orfej se spušča	Mož	19
Grozdna jagoda v soncu	Bobo	36
Opera za tri groše	Suni-Jaka	17
Avtobiografija	Jokavi Nušič, Jovič	
	Knjigarnar			3 80
5. CESAR JANEZ		
Boter Andraž	Bo.ter Andraž	32
Zvezde so večne	Dr. Kamin	5
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 3	4
Ornifle	Profesor Galopin	18
Avtobio gra f i j a	Človek s podbradkom		3 62
6. Cesnik stane
Zvezde so večne	1. partizan	5
Orfej se spušča	Dog »Pes-m Hamms	19
Opera za tri groše	Jimmy	17
Avtobiografija	Oče,	
	Poštar	3
Nosorogi	Gasilec		3
		47
7. DRENOVEC LOJZE (upokojenec)		
Dvanajst porotnikov	Sodni sluga	4
Sen kresne noči	Egej	33
Avtobtografija	Profesor materinščine	3
		40
S. FURIJAN MAKS		
Boter Andraž	Zid Sadi	32
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 4	4
Orfej se spušča	Stric Pleasant	19
Sen kresne noči	Trlica	33
Grozdna jagoda v soncu	Karl Lindner	36
Opera za tri groše	Smith	17
Ženitev	Zevakin	21
Avtob ioigra f ij a	Stari gospod (Nušič)	3
165
9. GREGORIN EDVARD (umrl 31.	12. 1960)	
Dvanajst potratniiko-v	Porotnik št. 9	S
Otmlfle	Mach etu	& 11
10. HOMAR ANTON		
Boter Andiraž	Rimski oštir	52
Zvezde so večne	Anton (vsk.)	4
Orfej se spušča	Mož (vsk.)	18
Sen kresne noči	Nos etn (vsk.)	5
	Eilostrat (vsk.)	2
Kekec in Mojca	Gostilničar	29
Opera za tri groše	Edi	17
Av tofo iogra f i j a	Profesor kemije.	
	Železničar	3
Nosorogi	Stacunar	3 lil
11. JAN SLAVKO (tudi ravnatelj	Drame in režiser)	
Dvianajst porotnikov	Glas sodnega pisarja	3
12. JERMAN IVAN (tudi načelnik gradbenega odbora Drame)		
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 11	4
Opera za tri groše	Stražnik	17
A v tobiogra f i j a	Stric	3 24
13. KOSMAČ RUDI		
Zvezde so večne	2. partizan	5
Dvanajst porotnikov	Glas predsednika sodišča	3
Orfej se spušča	Mož	19
Sen kresne noči	Demetrij	33
Grozdna jagoda v soncu	Josseph Assagai	36
Antigona	Zbor (vsk.)	10
Opera za tri groše	Berač	17
Av tobiogra f i j a	Profesor latinščine.	
*	Časnikar,	
	Casnikar-reporter	3
Nosorogi	Kavamar	3 129
14. KOVIC PAVLE		
Dvianajst porotnikov	Porotnik št. 10	4
Omifle	Maehetu (vsk.)	11
Razivalina življenja	Sirk	13
Opera za tri groše	Pastor Klmball	16
Avtobiografija	Pr o ta	3 47
15. KRALJ BORIS (dlje časa pri	filmu)	
Zvezde so večne	Mokorel	5
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 12	4
Orfej se spušča	Daivid Cutrere	17
Antigona	Haimon	14
Avtobiografija	Igralec,	
	Načelnik ministrstva	3 43
16. KURENT AND RET		
Boter Andraž	Drejče	32
Zvezde so večne	Andrej Brinar (alt.)	3
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 5	4
Sen kresne noči	Tezej	33
Antigona	Zbor	14
	Haimon (vsk.)	10
A vtobiogra f i j a	Mož, Odvetnik.	
	Drugi zdravnik	3
Nosorogi	Jean	t 102
17. MAKUC DRAGO
Boter Andraž Zveedie so večne Omifle
Sen kresne noči Kekec in Mojca Opera za tri groše Avtobiografija
Nosorogi
Medež
Boštjan
Faibrice
Pisk
Korošec (vsk.)
Gro6-Matija
Zaskrbljeni Nušič,
Živko
Berenger
19
13
1
17
3
113
18.	MIKLAVC BRANKO Boter Andraž	Rimski oštir	32
Zvezde so večne	Capi ta no Gobini	5
Orfej se spušča	Klovn	19
Omifle	Doktor Subites	19
Kekec in Mojca	Prisank	28
Antigona	Teiresias (alt.)	4
Avtobiografija	Uradnik	S
Nosorogi	Logik	3
113
19.	PODGORŠEK VINKO (tudi inspicient)
Boter Andraž Zvezde so večne Orfej se spušča Omifle
Avtobiografij a
20.	POTOKAR LOJZE (upokojenec) Zvezde so večne Razivalina življenja
21.POTOK AR STANE Zvezde so večne Dvanajst porotnikov Sen kresne noči Razvalina življenja Ženitev Avtobiografija
22.	PRESETNIK FRANCE Zvezde so večne Dvanajst porotnikov Orfej se spušča Sen kresne noči Ženitev Avtobiografija
23.	RANER ALI Boter Andraž Zvezde so večne Orfej se spušča Sen kresne noči Kekec in Mojca Antigona
Opera za tri groše Avtobiografija
Birič	32
Vaščan	S
Gospod Dubinsky	18
Novinar	19
Apotekar	3
77
Župnik Dagarin	5
Urh Kante	13
18
Kaplan Gnidovec	5
Porotnik št. 9 (vsk.)	1
Dunja	33
Martin	13
Podkoljosin	ti
Stacunar	3
76
1.	belogardist-ministrant	5
Porotnik št. 7	4
Serif Talbott	19
Smuk	33
Jajčni ca	tl
Katehet,
Kaplar Ljuba	3
85
Služabnik Ondarda de Augusta 32 Kurir	5
Mož	18
Spak	33
Rožič (vsk.)	*
Paž (alt.)	21
Filch	17
Prvi odrski delavec	S
  m «3
114
24. ROHACEK JANEZ
Kekec in Mojca	Kmet	29
Opera za tri groše	Klicar	17
Ženitev	Robert-2aga (vsk.)	(15)
	Anučkin	21
Av to biogra f i j a	Profesor geografije, Zdravnik.	
	Hišni zdravnik	3
Nosorogi	Botard	3 73
25. ROZMAN LOJZE		
Orrfej se spušča	Val Xavier	19
Sen kresne noči	Oberon	33
Antigona	Stražnik	24
Avtobiografija	Profesor matematike,	
	Igralec	3
Nosorogi	Dudard	3 82
26. SEVER STANE		
Boter Andraž	S imen	32
Zvezde so večne	Fonza	5
Dvanajst porotnikov	Porotnik št. 8	4
Ornifle	Omifle	19
Sen kresne noči	Klobčič	33
Antigona	Teiresias (alt.)	20
Opera za tri groše	Jonatan Jeremija Peachum	17 130
27. SOTLAR BERT		
Zveede so večne	Andrej Brinar (alt.)	2
Orfej se spušča	David Cutrere (vsk.)	2
Grozdna jagoda v soncu	George Murchison	36
Opera za tri groše	Brown	17
Ženitev	Kočkarjov	21
Avtobiografij a	Žepar	3 81
28. SOUČEK JURIJ		
Boter Andraž	Her Hans	32
Zvezde so večne	Kajetan	5
Dvanajst porotnikov	Porotnik St. 2	4
Omifle	Oče Dubaton	19
Sen kresne noči	Lisander	33
Antigona	Kreon	24
Opera za tri groše	Macheath	17
Avtobiografij a	Nasmejani Nušič	3 137
29. STARIČ BRANKO (tudi lnspident)		
Zvezde so večne	Radijski napovedovalec	5
30. SKEDL DUŠAN (tudi v. d. tajnika Drame in arhivar Drame)		
Boter Andraž	Rimski oštir	30
Zvezde so večne	2. b elogardis t-mi n is tra nt	5
Orfej se spušča	Mož	19
	Gospod Dubinsky (vsk.)	(D
Omifle	Novinar	19
Sen kresne noči	Filostrat	31
Antigona	Glasnik	24
Avtobiografija	Profesor nemščine (alt.),	
	Duhovnik (alt.)	1
31. VALlC ALEKSANDER
Boter Andraž	Popiva	tt
Dvanajst porotnikov	Porotnik 4t. 6	4
Orfej se spuš6a	Pee Wee Binnlmgs	lt
Sen kresne noči	NosSn	M
Kekec In Moj ea	Skazč	89
Opera za tiri groše	Valter-Cmeriha	17
Ženitev	Stlepan	21
Avtobiografija	Krakar	S
Nosorogi	Stari gospod	1
15T
32. ZUPAN JOŽE
Boter Andraž	Ondardo de Augusta	U
Zvezde so večne	Dominik	S
Dvanajst poirotnikov	Porotnik — predsednik	4
Orfej se spušča	Jabe Torrance	1»
Ornlfle	Glas v telefomu	1»
Kekec in Mojca	Korošec	28
Razvalina življenja	Forian	13
Opera za tri groše	Pevec morltatov	IT
Ženitev	Star ikov	21
Avtobiografija	Girnnazdlskl ravnatelj	S
Profesor nemščine	(alt.)	(2)
Nosorogi	Gospod Papl.Uon	t
IM
IGRALKE:
1. MARUA BENKOVA (dlje časa na bolniškem dotpustuj
Boter Andraž	Natakarica	—————	A
Zvezde so večne	Vaščamka	4
Ornlfle	Novinarka	15
Antigona	Paž (al<t.)	S
Opera 7-a tri groše	Lucy (ait.)	B
Avtobiografija	Učenka	J
34
2. MIRA DANILOVA (honorarna)
Boter Andraž	Barbara (vsk.)	C
Orfej se spušča	Strežnica Porterjera	1»
Grozdna jagoda v soncu	Lena Youngerjeva	36
Avtobiografija	Vedeževalka
Gospa Lenka	3
64
3. ŠTEFKA DROLCEVA
Orfej se spušča	Lady Torranceova	lt
Sen kresne noči	Hiipolita	33
Antigona	Ismena	24
Opera za tri groše	Betty	17
Avtobiografija	Mati	I
tt
4. HELENA ERJAVČEVA
Orfej se spušča	Doily Hammsiava	It
Kekec ln Mojca	Polita	tt
Opera za tiri groše	Ema	IT
Ženitev	Dunjaška	81
Avtobiografija	Gospa	I
Nosorogi	Stacunarica	t
H US
5. SLAVKA GLAVINOVA
itvezde so večne	Jasna	5
Otmifle	Grofica (alt.)	9
Sen kresne noči	Ti tani j a	33
Grozdna Jagoda v soncu	Ruth Youngerjeva	36
Opera za tri groše	Dolly	17
Avtobiografija	Plavolaska	S
103
6. VIKA GRILOVA (na porodniškem dopustu)
Razvalina življenja	Lenčka	13
Opera za tri groše	Rose	17
Avtobiografija	Atropa	S
Nosorogi	Gospodinja	3
36
7. VIDA JUVANOVA
Orfej se spušča	SteMa Talbottova	19
Opera za tiri groše	CeJia Peachuim	17
Ženitev	Felci a Ivanovna	tl
37
8. MILA KACTCEVA
Boter Andraž	Katrina	32
Zveede so večne	Marjana	5
Orfej se spušča	Beulach Blnningsova	19
Kekec in Mojca	Kekčeva mati	29
Razvalina življenja	Tona	13
Opera za tri groše	Daisy	17
Zenitov	Agatja Tihonovna	21
Nosorogi	Gospa Boeuf	3
 	139
9. ELVIRA KRALJEVA (upokojenka)
Boter Andraž	Barbara	16
Razvalina življenja	Mica Slana	13
Ženitev	Arina PanteHejmonovna	21
60
10. VIDA LEVSTIKOVA
Ornifle	Nčnette	19
Kekec ln Mojca	Koroščeva	29
Razvalina življenja	Dekla	13
Opera za tri groše	MoUy	16
Avtobiografija	Lahezis	3
80
11. IVANKA ME2ANOVA
Ornifle	Gospodična Supo	19
Sen kresne noči	Grahovkia (vsk.)	5
Opera za tri groše	Baznlška Jenny	17
Nosorogi	Natakarica	3
44
12. MIHAELA NOVAKOVA
Sen kresne noči	Grahovka	88
Kekec in Mojca	Rožle	27
Opera za tri groše	Molly (vsk.)	1
Avtobiografija	Telefonistka	3
116	59
13. DUŠA POČKAJEVA
Boter Andraž Orfej se spušča Omifle
Sen kresne noči Opera za tri groše Avtobiografija
14.	MAJDA POTOKARJEVA Boter Andraž Sen kresne noči Grozdna jagoda v soncu Opera za tri groše Nosorogi
15.	SAVA SEVERJEVA Omifle
A v tobio gra f U a
Lavra
Carol Cutrerova
Margueritte
HermLja
PoHy Paachumn
2ena
Spel ca Helena
Beneatba Youngerjeva L<ucy (alt.)
Datsy
Grofica (alt.) Izkušnja
38
10
n
17
3
188
32
S»
3«
9
3
113
1«
3
18. MIHAELA SARlCEVA (honorarna) Avtobiografija	Kloto
LNSPICIRAN JE:		SUFLIRANJE:	
1. BENEDlClC MARJAN		1. HILDA BENEDIČIČEV A	
Ornifle (vsk.)	1	Zvezde so večne	5
Sen kresne noči	33	Dvanajst porotnikov	4
Kekec in Mojca	28	Orfej se spušča	1»
Razvalina življenja	13	Ornifle	19
Avtobiografija	3	Grozdna jagoda v soncu	34
	78	Antigona	88
		Sen kresne noči (vsk.)	1
2. PODGORŠEK VINKO		Razvalina življenja Ženitev	13 18
Boter Andraž	32	Nosorogi	8
Dvanajst porotnikov	3		138
Omifle	19		
Orfej se spušča	18	2. VERA PODGORŠKOVA	
Grozdna jagoda v soncu	36		
Ženitev	21	Boter Andraž	38
Nosorogi	3	Sen (kresne noči	82
	132	Kekec in Mojca	29
		Antigona (vsik.)	8
3. STARIČ BRANKO (tudd	ton-	Opera za tri groše Grozdna jagoda v soncu (vsk.)	17 2
ski tehnik)		Ženitev (vsk.)	3
Zvezde so večne	5	Avtobiografija	3
Orfei se spušča (t. .t)	19		128
Omifle (t. t.)	18		
Sen kresne noči (t. t.)	33		
Antigona	24		
Kekec in Mojca (vsk.)	1		
Opera za tri groše	17		
Avtobiografija (t. t.) *	3		
Nosorogi (t. t.)	3 123		
V	gornjem pregledu niso upoštevani nastopi posameznikov v drugih gledališčih (Ad hoc, Eksperimentalno gledališče, Mladinsko gledališče. Oder 57 itd.), manjkata tudi Jamnik France (Orfej se spušča — Pee Wee Binnings — 1 nastop) in Mahnič Mirko (Kekec in Mojca — Prisank — 1 nastop), ker igralstvo ni bilo njuna primarna zaposlitev v Drami SNG.
KOT GOSTJE SO SODELOVALI V VEČJIH VLOGAH:
Dušan Čirič, dijak, šestintridesetkrait v vlogi Trav is a Youngerja (Grozdna jagoda v soncu);
Janez Hočevar, študent Akademije za igralsko umetnost, trikrat v vlogah Stamboliča dn Vojaka (Avtobiografija);
Minca Jerajeva. Članica igralske družine RTV, devetindvajsetkrat v vlogi Mojce (Kekec in Mojca);
Katra ca Prezljeva, učenka, devetindvajsetkrat v vlogi Mojce (Kekec in Mo-jea);
Anton Slodnjak, študent Akademije za igralsko umetnost, trikrat v vlogi Drugega odrskega delavca (Avtobiografija)
V	.manjših vlogah so sodelovali tudi člani baleta Opere SNG Marija Gradova, Marjeta Klinčeva. Iva Knavsova, Dora Stošičeva solo-plesalca Lidija Sotlarjeva in Stane Leben, v baletnem zboru Gabrijela Gradova, Marija Gradova, Štefanija Sitarjeva, Vida Volpijeva, Homan Anžur Jure Kolenc. Zvonko Penko, Marko Pogačar in Janez Samec, slušatelji Akademije za igralsko umetnost Metka Baittelinova, Milena Grmova Marica Kjudrova. Metka Losikovškova, Jana Smiidova in drugi, člani folklorne skupine »France Marolt«, volonterji Branko Bodlovič, Emil Cdk, Zorka Jezerškova Barbka Levstikova. Vladka Rijavčeva, Franci Ro us in drugi, vendar ta statistični fjregled ne obravnava nadrobnosti, ki . ne zadevajo aktivno članstvo Draime SNG.
Legenda: alt. = alternacija, vsk. = vskok, t. t. = tonski tehr'k. Številka poleg vloge pove, koOdkokrat je v njej igralec nastopil. Sestavil D. S.
J. Souček kot Macheath in D. Počkajeva kot Polly v »Operi za tri groše«. Rež.: F. Jamnik, sc.: M. Korun, kostumi: M. Jarčeva.
ILIJA ERENBURG:
SPOMINI NA VSEVOLODA EMILJEVIČA MAJERHOLDA
(ODLOMEK IZ ERENBURGOVIH SPOMINOV »LJUDJE, LETA, ŽIVLJENJE«) (NOVI SVET, 1961, 2)
(Nadaljevanje)
Prerinil sem se za oder. V majhni oblačilnici je stal vznemirjeni Vsevolod Emiljevič. Lasje so postali še bolj beli, nos daljši, sedem let je minilo ... Rekel sem, da nisem mogel strpeti in da sem se prišel zahvaliti. Krepko me je objel. Od tega časa med nama ni bilo več nič tujega ali hladnega. O nesmiselnem prepiru nisva spregovorila. Srečavala sva se v Parizu ali Moskvi, na dolgo sva se pogovarjala, včasih pa sva tudi molčala, kakor se molči pri resnični zbližanosti.
Ko se je Majerhold odločil, da bo uprizoril »Revizorja«, je rekel igralcem: »Poglejte akvarij, v katerem že dolgo niso izmenjali vode, zelenkasti odsev, ribe krožijo in puščajo mehurje«. Govoril mi je, da se je, ko je pripravljal »Revizorja«, pogosto spominjal Penze iz gimnazijskih let.
Leta 1948 sem se sprehajal po eni izmed penzenskih ulic z A. A. Fa-dejevim. Nenadoma se je Fadejev ustavil: »To je Majerholdova hiša«. Molče sva postala, potem je Aleksander Aleksandrovič v otožni tesnobi zamahnil »eh« in hitro zakoračil proti gostilni.
Majerhold je sovražil stoječo vodo, zehavico, praznoto; pogosto se je zatekal k maskam — krinkam ravno zato, ker so ga krinke strašile — ne s kakšno grozo nebitnosti, ampak z odrevenelo plehkostjo vsakdanjega življenja. Zaključna scena v »Revizorju«, dolga miza v »Gorje pametnemu«, seznam oseb iz »Mandata«, celo čehovski vod vili — vse to je tisti dvoboj umetnika z vsakdanjostjo.
To, da je Majerhold postal komunist, ni bilo naključje: trdno je vedel, da je nujno prenarediti svet. Ni se opiral na tuje dokaze, ampak na svoje izkušnje. Med nami je bil starček. Majakovski se je sicer rodil z revolucijo, a za njim je bil cel klobčič prehojenih poti: Stanislavski, Komissarževska in peterburški simbolisti, »Balagančik«, Blok, izšiban s snežnimi meteži, »Zaljubljen v tri oranže« in še mnogo drugega, še ko smo posedali v Rotondi, smo ugibali, kako neki izgleda skrivnostni doktor Dapertutto (Majerholdov literarni psevdonim). Od vseh, ki sem jih po pravici imel za svoje tovariše, je bil Vsevolod Emiljevič najstarejši. Jaz sem se samo rodil v devetnajstem stoletju, a on je v njem živel. Obiskoval je Čehova, delal je z V. F. Komissarževsko, poznal je Skrjabina, Jermolovo ... In najbolj čudežno je bilo to, da je ostajal nespremenljivo mlad, vedno je nekaj izmišljal, divjal je kakor nevihta v maju.
Vse življenje so ga napadali. Leta 1911 se je Menjšikov (sotrudnik časnika »Novi čas«) razburil zaradi uprizoritve »Borisa Godunova«: »Kaže, da je d. Majerhold vzel pristave iz svoje židovske duše in ne iz PuSkina, pri katerem ni niti takih pristav niti bičev .. .« Nekateri članki,
11»
napisani mnogo pozneje, niso bili nič bolj čisti in pravični od pravkar navedenih besed .. .
Majerhold je bil podoben mučeniku: strastno je ljubil življenje — otroke in hrupne mitinge, komedijantske odre in slikarstvo Renoira. poezijo in hoste. Ljubil je svoje delo. Nekajkrat sem bil navzoč pri skušnjah. Vsevolod Emiljevič ni samo razlagal, kar sam je tudi igral. Spominjam se vaje za vodvil. A. P. Čehova. Majerholdu je bilo že 60, vendar je porazil mlade igralce z neutrudnostjo, z bleskom domislic in z ogromnim duševnim veseljem.
Govoril sem, da gledališke predstave umirajo in da jih ni moč oživili. Prav dobro vemo, da je bil Andre Chenier čudovit pesnik, a samo verjamemo lahko, da je bil njegov sodobnik Talma čudovit igralec. In vendar ustvarjalno delo ne izgine; le včasih je nevidno kot reka, ki ponikne. Gledam predstavo v Parizu, okrog mene se navdušujejo »kako novo!«, a jaz se spominjam Majerholdovih uprizoritev. Spominjam se jih tudi takrat, ko sedim v mnogih moskovskih gledališčih. Vahtangov je pisal: »Majerhold je dal korenine gledališču bodočnosti — bodočnost ga bo nagradila«. Pred Majerholdom so se priklanjali ne samo Vahtangov, tudi Craig in Jouvet in mnogi drugi uglednejši režiserji. Eisenstein mi je rekel, da bi njega ne bilo brez Majerholda.
Še v avgustu 1930 mi je pisal: ». . . gledališče lahko propade, sovražniki ne dremljejo. Mnogo ljudi je v Moskvi, ki jim je Majerholdovo gledališče trn v peti. Oh, dolgo in dolgočasno je o tem pripovedovati!«
Najina poslednja srečanja so bila žalostna. Prišel sem iz Španije v decembru leta 1937. Majerholdovo gledališče je bilo že zaprto. Zaradi vsega hudega je njegova žena Zinaida Nikolajevna Rajh težko zbolela. Majerholda je podpiral K. S. Stanislavski, ki se mu je pogosto oglašal po telefonu in ga skušal spodbujati.
Brecht - Weill: »Opera za tri groše«.
M. Potokarjeva kat Lucy in D. Počkajeva kot Polly v »Operi za tri rtoSc«.
V tem času je P. P. Končalovski naslikal znameniti Majerholdov portret. Mnogi portreti Končalovskega so dekorativni, vendar je Peter Petrovič tako vneto ljubil Majerholda, da je v portretu razkril njegovo navdahnjenje, nemir in duševno lepoto.
Vsevolod Emiljevič je dolgo sedel samoten, bral je, pregledoval je umetniške monografije. Se vedno je upal: pred očmi se mu je nejasno kazala uprizoritev »Hamleta«; govoril je: »Zdi se, da jo bom zdaj mogel odpraviti, prej bi se ne upal. Ce bi izginile vse gledališke igre sveta, bi »Hamlet« ostal, tudi gledališče bi ostalo ...«
Rad bi še povedal, da je Majerholda v njegovih težkih časih podpirala Zinaida Nikolajevna. Pred menoj je kopija pisma, ki ga je Vsevolod Emiljevič pisal ženi v oktobru 1938 iz letovišča Gorenjki: »Prišel sem v Gorenjke trinajstega, pogledal sem na brezice in vzdihnil... Glej, to listje — raztreseno po zraku. Razsuto in otrplo kakor da je zmrznjeno. Onemelo, kot da nečesa čaka. Kakor da preži. Stel sem sekunde tega zadnjega življenja, kot bi meril bilo umirajočemu. Ali jih bom našel še žive, ko se vrnem dan kasneje, čez uro. Ko sem trinajstega opazoval pravljični svet zlate jeseni, vse te čudeže, sem v mislih čebljal: »Zina, Zinočka, glej te čudežt in ne zapusti ga, ki te ljubi, Tebe, ženo, sestro, mater, tovariša, ljubljeno, zlato kot je ta narava, ki ustvarja čuda . . .
Zina, ne zapusti me! Nič ni na svetu strašnejšega od samote!«
Ločila sva se spomladi leta 1938 — odhajal sem v Španijo. Objela sva se. Težko sva se poslovila, nisem ga več videl.
Leta 1955 mi je državni tožilec povedal, kako je bil Vsevolod Emiljevič oklevetan; prebral mi je njegovo izjavo: »Imam .66 let. Hočem, da bi hčerka in moji tovariši kadarkoli zvedeli, da sem do kraja ostal po-šten komunist.«
Ko je bral te besede, je državni tožilec vstal. Tudi jaz sem vstal.
Prevedla Zorica Kurentova	121
▼afr.:
DESETIČ FESTIVALNE PRIREDITVE V LJUBLJANI
Res, kdo bi mogel kar na trenutek dojeti, da je devet ljubljanskih festivalov že zdrknilo mimo. Brez pretiravanja: zdrknilo. V prvi polovici julija 1962 se bodo desetič vrstile festivalne predstave v okviru X. Ljubljanskega festivala. Tretjič pa s poudarkom stilno začrtanega festivalnega programa, torej povsem v skladu z že dognanim bienalnim stilnim festivalnim zaporedjem, balet — opera. Pred tem (1953-59) je upošteval ljubljanski festivalni program splošno umetniško festivalno smer. Nekateri so rekli temu nabiralnik. Priznanje brez sramu: izvzemši nekatere izredno redke primere so malone vsi festivalni programi po svetu nabiralniške zvrsti, saj nudi nabiralnik priložnost umetniškega doživetja in užitka bclj množičnemu krogu obiskovalcev in uživalcev.
Programsko geslo X. Ljubljanskega festivala bo torej balet. Seveda gre za vprašanje .katero smer baletne umetnosti naj ubere II. Baletni festival Jugoslavije v okviru X. Ljubljanskega festivala. Ob izvedbi prvega Baletnega festivala 1960 je obveljalo geslo: kar so nam pač ponudili na voljo operni baleti glavnih mest ljudskih republik. Torej brez posebnih programskih pretenzij. Pač prvi korak. Seveda smo se ob tem marsičesa naučili, zlasti ob dolgotrajnem rešetanju in ugibanju okrog likovnih priznanj ansamblom ter nagrajenih vrhunskih kreacij.
Kakšen naj bi bil potemtakem balet ob X. Ljubljanskem festivalu? Prva enačica, nekaterim najbližja: dober balet. Rahla pripomba: kje je neki tista miligramska tehtnica, ki naj bi nam precizno pokazala, kar teri balet je dober. Sijajna priložnost za kilometrsko filozofiranje in neskončno ugibanje okrog klasike, romantike itd.
Seveda je imel pri tem svojo zadnjo privolitveno besedo Upravni odbor Ljubljanskega festivala. Odločil se je za sodobni balet. Le spomnimo se n. pr. »čudovitega mandarina« v značilnem, kvalitetno vrhunskem predlanskem prikazu zagrebškega opernega baleta. Takšnih čudovitih baletnih prvin bomo lahko precej izluščili še ob marsikateri baletni umetnini našega časa. Zal so nam še premalo znane.
Ni pa še mogoče posredovati bralcem dramskega »Gledališkega lista« baletnega festivalnega programa 1962. Stvar posameznih opernih baletnih ansamblov je, s katero sodobno poudarjeno baletno umetnino bodo želeli nastopiti.
Računati je razen tega s programskim »priboljškom«. Ce bi šlo vse lepo po sreči in v sozvočju z dosedanjimi prizadevanji, bodo v drugi polovici festivalnega programa sodelovali tudi nekateri operni baleti e območja vzhodnega dela Evrope, kjer je vrhunska baletna umetnost doživljala že slavne, slavne dni in trenutke.
»ISKRA«
IND. za elektromehani-ko, telekomunikacije, elektroniko, avtomatiko
PRODAJNO-SERVISNA ORGANIZACIJA ZASTOPA ISKRO NA JUGOSLOVANSKEM TRZISCU
CENTRALA:
LJUBLJANA, LINHARTOVA 35
FILIALE:
LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SKOPJE, TITOGRAD, SARAJEVO, SPLIT, RIJEKA
SPREJEMAMO NAROČILA, SKLEPAMO POGODBE, DOBAVLJAMO, MONTIRAMO, VZDRŽUJEMO
s e/vi en a rn a
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5
Prodajamo na debelo itn drobno vse vrste in sorte kakovostnih semen krmnih, vrtnih in cvetličnih rastlin.
Cenjenim odjemalcem nudimo bogat izbor zelenjadmh in cvetličnih semen v originalnih zaprtih vrečicah.
Zagotavljamo odjemalcem, da bodo v naših poslovalnicah
v Ljubljani, Gosposvetska 5, Vodnikov trg 4, v Mariboru, Dvoržakova 4, v Zagrebu, Kraševa 2, v Beogradu, Prizrenska 5
•olidno postreženi po konkurenčnih cenah.
Tovarna	
V	
	Tel. h. c.: 383-147
O.	Direktor: 383-148
	
FUŽINE št. 133	
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE
združuje elektrarniška podjetja, Elektroprenoe, podjetja v gradnji in upravo v Ljubljani.
ELEKTROGOSPODARSKA SKUPNOST SLOVENIJE skrbi za redno proizvodnjo, prenos in razdelitev električne energije ter gradi nove elektroenergetske vire.
Eles
Podjetje za uvoz elektroopreme in elektromateriala, nakup in prodaja proizvodov elektroindustrije FLRJ
Ljubljana, Resljeva 18-11
Telefon: 31-058, 31-059, telegram: Elektron aha va Ljubljana Skladišče: Crnu6e tel. 382-172
dobavlja ve« električni material iz uvoza in domačega trga
»PLUT AL«
INDUSTRIJA PLUTOVINASTIH IZDELKOV LJUBLJANA
Celovška cesta 32 — Poštni predal 78-11 — Telefon 21-278 — Brzojav ►►PLUT LJUBLJANA-«
Izdelujemo plutovinaste zamaške vseh vrst in kvalitet. Posebno opozarjamo na naše odlične zamaške za buteljke, ki jih na željo parafiniramo in žigosamo.
Dalje izdelujemo kronske in alu-zamaške za pivo, brezalkoholne pijače, sadne sokove in mineralne vode.
Za izolacijo vinskih kleti in cevovodov priporočamo izolacijske plošče in žlebake.
Pluta je najboljši in najtrajnejši izolacijski material! Naročajte pri nas in zadovoljni boste!
KJER BOSTE SOLIDNO POSTREŽENI
POSLU2ITE SE ODLIČNIH PROIZVODOV PODJETJA \S
PRED IN PO PREDSTAVI OBIŠČITE
tovarne bonbonov, čokolade
SUMI  
in peciva v Ljubljani
Nad kvaliteto naših proizvodov ne boste nikdar razočarani!
Ne pozabite, da ste najbolje in po solidnih cenah postrežene s svežimi živilskimi artikli in gospodinjskimi potrebščinami v poslovalnicah trgovskega podjetja »EMONA«, Ljubljana
TOUflRIlfl
PISALHIH
STROJeU
proizvaja:
ZA PISARNO pisalni stroj »Emona« valj 30 cm — pisalni »troj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner
ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit.
proizvaja izdelke iz plastičnih mas za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radio-tehnično industrijo, kakor tudi predmete za široko potrošnjo, tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno ter pokositreno embalažo.
LJUBLJANA - SAVLJE, telefon 382-255
TUBO
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, KAMNIŠKA 20
Tobačna tovarna-Ljubljana
IZDELUJE
cigarete za Vaš okus, znanstveno analizirane, izdelane iz najboljših vrst tobaka, okusno pakirane
Nuklearni inštitut »Jožef Stefan«
Ljubljana
Nuklearni inštitut »Jožef Stefan«, Ljubljana, Jamova 39, telefoni 22-023, 22-118. 23-152, 23-153.
TRGOVSKO PODJETJE
nudi v svojih poslovalnicah: v Stritarjevi ulici, na Gosposvetski cesti, na Miklošičevi cesti in v Čopovi ulici
veliko izbiro moškega, ženskega in otroškega perila ter pletenin po ugodnih cenah
■C
vetci<
Ljubljana
ima bogato tradicijo in lepe znanstvene uspehe v raziskovalnem delu in v graditvi nuklearnih elektronskih in eksperimentalnih naprav.
V svojem razvojnem programu zajema naslednja področja:
jedrsko fiziko, fiziko trdnih snovi, kemijo, nuklearno elektroniko, elektrofi-zikalne naprave, industrijsko uporabo izotopov.
Iz navedenih področij nudimo raziskovalne usluge, projekte in konsultacije.
INDUSTRIJA ZA ELEKTROMEHANIKO. TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO
TOVARNA ZA ELEKTROZVEZE LJUBLJANA
ISKRA — največji proizvajalec elektronskih naprav in elementov za elektroniko v državi ISKRA — oddajniki in sprejemniki, industrijska televizija VSKRA — merilne aparature za laboratorije, industrijo, medicino, kemijo, delo z radioizotopi ISKRA — transistorji, diode, upori, kondenzatorji, keramika, feriti, magneti ISKRA — regulacijski transformatorji, magnetni stabilizatorji, drsni upori ISKRA — pojem kvalitete in tradicije v jugoslovanski elektroniki
tiskarna
toneta tomšiča
LJUBLJANA
GREGORČIČEVA 25 a
Telefoni: 20-552 22-990 22:940
KREMA ZA LASE
položo mehke, strSoij lose ter imejiči trdo. Lmjo postanejo mehki in ee evetijo. Fi* kroma laa no zamasti in Jih tek, tudi ne zlopi.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE izdaja v redni knjižni zbirki
<?>
dela mladih -slovenskih pesnikov in pisateljev. Zbirka ne predstavlja samo zrcalo sodobnih prizadevanj mladih ustvarjalcev, temveč tudi nazorske in miselne silnice tiste generacije, ki zmeraj bolj odločilno posega v duhovni svet književnosti.
V zbirki
TOKOVI CASA so doslej izšla naslednja dela:
Vladimir Kavčič: Ne vračaj se sam (roman);
Tone Pavček: Sanje živijo dalje (pesniška zbirka); Smiljan Rozman: Obala (roman);
Marjan Rožanc: Mrtvi in vsi ostali (zbirka novel); Vladimir Kavčič: Ognji so potemneli (roman); Janez Menart: Časopisni stihi
(pesniška zbirka — razprodano);
Leopold Suhodolčan: Človek na zidu (zbirka novel); Valentin Cundrič: Pojoči grm (pesniška zbirka); Marjan Kolar: Prazno nebo (zbirka novel);
Saša Vegri: Naplavljeni plen (pesniška zbirka); Saša Vuga: Račke po reki plavajo (zbirka novel).
Državna založba Slovenije
Ljubljana, Mestna trg 26
POSLOVNO ZDRUŽENJE PREVOZNIŠKIH PODJETIIJ LJUBLJANA, TITOVA CESTA ST. 48 (NA GR)
Teleloni: direktor 33-676
splošni sektor (pravna služba) 33-797 komercialni sektor 33-797 prometno-telinični sektor 33-797 gospodarsko-računski sektor 33-648 nabavna služba 33-648
PREKO SVOJE MREŽE POSLOVALNIC OSKRBUJE TOVORE ZA PREVOZ S TOVORNIMI AVTOMOBILI PO VSEM TERITORIJU FLR JUGOSLAVIJE
Izstavlja prevozne in obračunske listine za izvršene prevoze. Vrši brezplačno kontrolo vseh prevoznih in ostalih tovornih listin. Podjetja - tlanl poslovnega združenja SLOVENJA TRANSPORT
PREVOZNIŠTVO, Celje SLAVNIK, Koper PREVOZI, Ljubljana AVTOPREVOZ, Maribor MEHANIČNA DELAVNICA in AVTOPREVOZ, Medvode TRANSAVTO, Postojna AVTOSPED, Rakek AVTOPREVOZ, Zagorje ob Savi AVTOUSLUGE, Celje AVTOPREVOZ, Dravograd AVTOPROMET, Idrija AVTOPREVOZ, Ivančna Gorica AVTOPROMET, Kranj
AVTOSERVIS, Jesenice na Gor. TRANSPORT, Maribor AGROTRANSPORT, Ptuj TRANSTURIST, Škofja Loka AVTOPREVOZ, Tolmin TRANSPORT, Videm-Krško GLOBUS-SPEDICIJA, Ljubljana LJUBLJANA TRANSPORT, LJUBLJANA GAP, Maribor AVTOPREVOZ, Podvelka INTEREVROPA, Koper TRANSPORT, Cerkno AVTOPREVOZ, Slovenj Gradec AVTOPROMET, Ljubljana
Vsi, ki žele koristiti usluge poslovnega združenja, naj se neposredno obračajo na poslovalnice v krajih:
CELJE, Kidričeva 19, tel. 20-80 in 31-56 MARIBOR, Tržaška 54, tel. 27-49 in 24-16 KRANJ, Škofjeloška 1, tel. 941 - 25-84 in 29-84 LJUBLJANA, Smartlnska c. 26, tel. 32-943 in 30-548 KOPER, Ulica JLA 6, tel. 239 JESENICE, Kidričeva 36, tel. 956 - 298 RAVNE NA KOROŠKEM, tel. 1 - int. 481 NlS, Ulica 12. februar 33, tel. 37-22 ZRENJANIN, MoSa Pijade 32, tel. 13-99
V	kratkem bodo pričele s poslovanjem še poslovalnice v Beogradu, Rijekl, Zagrebu, Osijeku, Smederevu in Novem Sadu, ki bodo z dosedanjo mrežo in s svojim kadrom zagotovile strokovne in solidne usluge.