Gospodarske stvari. Ukaz vsem občinam zastrau izdajajanja potnib listov za živiiio. Visoko c. kf. namestnijstvo je z odlokom 13. t. m. 8t7. 541, ukazalo, da se za naprej potni listi za ži^ino (Viebpiisse) smejo le izdajati, ako se je ob8inski predstojnik prepričal, da je ži^ina, za katero se potni list potrebuje, naj- manje deset dni 7lasti prosilca bila. To tedaj naznanjam z dostavkora, da bi se vsaki obeinski predatojnik, kateri bi ta ukaz zanemarjal. ojstro kaznovati moral. Maribor dne 26. prosinca 1880. C. kr. okrajni gla^ar: Seeder. Oves ali zob. Čestitim bralcem ,,Slo7. Gospodarja" pričnemo dnes obja^ljati gospodarske 5rtice o 78eh naših žitnih rastlinah. O^e 8rtice bodo mogo8e kratke, iz najboljaih knjig posnete in zmiraj po slede5ej 1 e s t v i c i raz7rstene. Začnemo z ovsem, ker ta rastlina je prva, ki pride spomladi pod zemljo! Zgodo^ina. Starosla^ni narodi: Rimljani, Grki, Egipčanje, Judje itd. niso poznali 07sa. S70jim konjem polagali so jeSmen. Rimski pisatelj Plinij st-irejai, ki je 1. "19. po Eristuso^em rojst^u bil zaaut in usmrteu, ko je gora Vezu7 za8ela ogenj in Ia7o blju^ati, omenja pi*7i, da so 0768 pridelo^ali kmetje, 7 Galiji (denešnjem Francoskem) in Germaniji (sedanjem Nemškem). To raatlino so toraj brž5as pr7i iz 87oje pradomovine ob Hiraalajskem goio^ji 7 E^ropo seboj prinesli atari indo-evropski narodi: Eelti, Germani in Slo^ani. Sejejo sedaj O7es po 7sej E^ropi, 7 7seb delih s^eta. V Avstriji ga- pndelajo na leto po 60 milijono7 bektoliti-07, na Štajerskem 1,328.489. Razne Z7isti. Slo^enci sploh imenujemo to rastlino: 07es, Hr^atje: zob, ter razlo5ujemo d^e Z7rsti: 1. na^adni, lato^ičasti O7ea (Avena sati^a aristata, Riapenhafer) in 2. banderasti ali tuiški 07es (A^ena orientalis, Fabnenbafer). Na7adni O7es je najboljai. Poznamo od njega d^e podz^rsti: beli in 6rni O7es ; zra7en imenujejo ae no^eji 8as mnogo odrodko^ razlicne domo^ine in imena, n. pr. sibirski, angleški itd. 07es. Teža: 31—45 kilo pri hektolitiu. Kalji7ost semenska: 2—3 leta. Podnebje. Na^adni O7es stori po7sod, banderasti ali tuiški pa le 7 bolj toplih deželah in legab; za 7isoke in mrzle hribe ne 7elja, med tem ko na7adni 07es pretrpi najbujši mraz in ga zato tudi najdemo 7 naj^išjih pa tudi najsevernejaih legab in deželah. Zemljiš6e: mu je vsako prav, 6e le ni uže prereč izpito. Kolobar. Navadno ga 8ejejo kmetovalci na eno njiro kot najposlednji sadež, stoji toraj v gospodarstvenem kolobarji kot kone6na rastlina. Sicer ga sejejo v ledino, prabo, za okopavnimi (krompirjem) in socivnimi (grab) rastlinami, za paenico, ržjo in ječmenom. Oves stori tudi v ovsenisči, vendar najbolj obrodi za korenstvom in deteljo. Gnojenje: Oves ne gladi tako po gnoji, kakor druge rastline, vendar ga povra6a kmetovalcu z obilnimi pridelki. P r i p r a v a. Za okopavnim sadežem zadostuje enkrat orati, za žitom je pa treba še druge brazde. Jeseni se tedaj 8trniš6e prevrže, da njivo mraz prešine. Spomladi sa potem znova preorje in poseje. Drugo oranje kaže ondi, kder je dosti plevela; 6e pa tega ni, tedaj tudi vclja njivo povlačiti in seme pod zemljo spraviti mogoče rano. Kder sejejo z mašino, ondi je treba poprej dobro povlačiti in po storjenej sejatvi z valjarjem zemljo stlačiti. Sejatev se pri6ne rano spomladi, brž ko je zemlja osehnjena. Na hektaro se poseje z roko 3—4, zmaaiuo2—3 hektolitrov semena. To se ima vsejati mogoče globoko, 5—7 centimetrov. Prikaže se plevela, treba je iti z brano vlačit ali plet. Časa za rast: potrebuje 110—150 dui, preden dozori. Žetev:vrši se augusta, septembra. Ni dobro 6akati, da popolnem dozori. V deteljo zaaejan pokosi se ž njo vred in ležati pusti, dokler se detelja ne posuši. Pridelek je odvisen od zemljišča in gnojenja, navadno 12—52 hektolitrov zrnja in 15—35 meterskih centov slame na bektari. Sbramba in poraba: je različna. Zrnje na slami ali izmla6eno zabtera prezračnih prostorij. Najve6 ovsa porabi se konjem za hrano, ker je ta ovim živalim najprimernejša. S povzdigo konjerejstva narašča cena ovsu. Slama je dobra za živinsko krmo. 0 v8eniš6e se ali pusti kot praba, kot deteljišče, ali se pognoji in za okopavni in socivni sadež porabi. Bolezni in sovražniki: prašnati snet (ustilago carbo, tudi uredo segetum, Flugbrand) in kupi6nata ruja (Uredo, Kronenrost), dalje izmed žuželk : žitni molj in mube hržice. L. G. Konjerejsko društvo štajersko imelo je dne 4. febr. t. 1. v Gradcu avoj občni zbor. Predsednik baron plem. Wacbtler je navzoče prisrčno pozdravil, jim stanje društveno razložil, zlasti o podpori, katero je ministerstvo poljedelstva društvu bilo obljubilo. Račun za 1. 1879 bil je odobren, proračun za 1. 1880 po nasvetu odborovem sprejet. Račune pregledati imata baron Sessler-Herzinger in baron Brusseller. Zavoljo deželne razstave v Gradcu opusti društro letoa vse drugo ogledovanja in premiranje konj ter priredi le eno v zvezi z deželno razstavo mesenca septembra t. 1. Stroški bodo veliki; 5000 fl. je ob6ni zbor dovolil, katei a svota bo pa premajbna, ako se hočejo količkaj znatne premije delivati. Druatvo bo skusalo več denarje7 nabrati po dobro7oljnih doneskib. jŁot distriktni predstojniki bili so na slovenskem Štajerskem izbrani g. Jurij Pavalec pri sv. Juriji v Slov. goricah, Grof Hugon Attems v Arnavžu, grof Spiegel v Bežigradu. V odbor izvoljeni so baron Bruseller, Fr. Fiirst v Gradcu, grof Špauer, major Pipan, Ed. Thaller v Feldbacbu in Mib. Zacb v Perlsteinu. Za deželno razstavo pripravlja društvo : ogledovanje in premiranje štajerskih konj, dalje razstavljanje tnjib konj, potem licitacijo, loterijo, konjski sejem in dirko, h katerej uže sedaj štajerske dirkače vabi. Zarad velikib zaslug dobili so v priznanje: srebrno društveno svetinjo g. Matija Zemljič v Ljutomeiu, bronasto svetinjo g. Anton Pregelj, oskrbnik v Brežicab, pohvalno priznanje gospodje: Ignacij Mohorič v Podgradji, Davorin Golob v Pristovi, Jurij Stranjščak pri Mali nedelji, Franc Horvat v Banovcib, Jakob Nemec v Schaladeinu, Jakob Karba v Babincih, Janez Osvvald v Pišecah in Jožef Janeži6 v Stari vesi na Bizeljskem. Sadje-vinorejska šola v Mariboru imav pondeljek dne 16. februarja od 9. ure predpoldnem naprej sklep solskega leta 1879/80 s konečno skušnjo. Ta je vseskozi javna in je vsak prijatelj sadje- in vinorejskega gospodarstva uljudno povabljen priti in se prepričati o dobrih uspebih ove aole na slovenskem Stajerskem.