Leto X., št. 18. Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, v petek, 30. aprila 1926. Današnja številka Din 1*50. Ishaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168. Kaaiov za telegrame: >Naprej<, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. NAPREJ Stane mesečno 25 Din, začasno 6 Dia Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Di&j Oglasi: Prostor 1X55 mm >60 par. Mali oglasit beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer e* ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo* Reklamacije za list so poštnine proste, Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (J SDS). letnik VII., štev. IS. Četrtkova .Naprejeva" številka izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo RmetskO'delavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din Praznik dela. Slov. Narod z dne 29. aprila poroča: Socialistične manifestacije 1. maja prepovedane. Beograd, 28. aprila. Po naredbi ministrstva notranjih del so 1. majnika prepovedane vse manifestacije. — Po nekaterih industrijskih krajih so nameravale socialistične delavske organizacije prirediti večje manifestacijske shode. Notranje ministrstvo, je te shode prepovedalo. Taka prepoved ni prišla letos prvič iz Belgrada. Zato se po takih vesteh ne ravnajte, dokler ne dobite prepovedi tudi od srez. poglavarja, ki ste mu svoje prireditve 1. maja prijavili. Prepričani smo, da bi tako reakcionarno prepoved, če bi se ji morali ukloniti, ne obsodilo samo vse naše razredno zavedno delavstvo, temveč tudi ves internacionalni proletariat. In ta še hujše in z večjim poudarkom, kakor bi mogli mi. Jugoslovanska vladaska vlada pa bi si še utrdila svoj sloves reakcionarnosti, ki ga ima. In končno: če bi v kakem kraju morda zares ne bila dovoljena proslava praznika dela, delo bo 1. maja vendarle počivalo. Mir v tvomicah, rudnikih, delavnicah in pisarnah pa naj delavskemu razredu in buržoaziji pokaže, da je moč delavskega razreda vsemogočna. Zamisli naj se samo, kaj bi bilo, če bi vsi delavci ne pustili počivati delo samo en. dan, temveč ves teden, ves mesec! Kmalu bi končalo gospostvo sedanjih gospodarjev. Ti so gospodarji le, ker manjka delavskemu razredu zavednosti in ker ni organiziran. In ker manjka teh dveh temeljnih pogojev zlasti delav- skemu razredu v državi SHS, zato ni čudno, če z nami vladajoča buržoazi-ja ravna tako samovoljno. Prepovedati pa nihče ne more, da med proletariatom ne bi širili naših naukov. Zato pozivamo vse zavedne sodruge: demonstrirajte proti vsaki reakciji s tem, da porabite 1. maj za agitacijo za naše ideje. Pojdite med delavstvo, razlagajte naš program, širite naš tisk! Izšel je pravkar Majski spis za leto 1926, seznanite z njegovo vsebino ves naš proletariat. Če bi vsi zavedni sodrugi porabili t. maj in še kak dan v letu za tako najuspešnejše delo proti reakcionarni vladi, je mogoče, da si drugo leto že ne bo nihče več upal groziti s prepovedjo naših manifestacij 1. maja. Povedati moramo tudi, da bi vlada napravila tkzv. oficialnim in mednarodno priznanim socialistom uslugo s to prepovedjo. Ta usluga se bi pa maščevala nad vlado in njimi, čeprav bi jih zaenkrat rešila blamaže. Kakor jih poznamo, so dali morda sami iniciativo za take vesti. Pisali smo že, da je to stara praksa, znana iz časov, ko so sami izposlovali od policije prepoved njihove majniške manifestacije v Ljubljani. Občni zbor Konsumnega društva za Slovenijo. Vrbee (Vič-Gldnce): Bilance zadnjih 6 let so vedno slabše. Cene gredo dol, prodajalen nismo odprli. Če smo kje kakšno odprli, smo pa druge zaprli, pa vendar smo tako odvisni od bančnega kapitala! Pa kar je še hujše, začeli smo in prodajali z 10—12 odstotki, potem smo šli na 14, 16, na 20, 25 in letos že na 26 odstotni dobiček. To ni dobro gospodarstvo. To je vzrok, da konkurirajo drugi nam, namesto mi drugim. Najvažnejše življenske potrebščine n. pr. koruzna moka je drugod za 2 K cenejša kakor v Konsumu. Klerikalci tolažijo z večnostjo, pri nas pa z bodočnostjo. To je slaba tolažba in tudi upanja ni, da bo boljše, če vidimo pred seboj tako gospodarstvo. A. Kristan (Obrnil je vse ostrejše obsodbe sebi v prid, Dražilu in Urbančevi pa v kvar): Prav veseli me, da me je Vrbec tako pohvalil. 1921 sem šel iz Konsuma. 10 milijonov so zabun-kali, videl sem, da tako nikakor ne gre, zato sem prišel nazaj. Zdaj bomo naredili vse, da pojde podjetje, kakor je treba. Vrbec (medklic): Ja, Kristan, če bi se midva začela prerekati, bi se lahko ves dan prekljala, pa bi me s svojo zvitostjo gotovo tii ugnal, pa ni nič čud-. nega, šole imaš, ki jih jaz nimam. Hočem pa povedati, da tudi takrat do 1921, ko si bil tudi ti še zraven, ni bilo vse tako dobre in gladko. O, že takrat sva se večkrat sprla. A. Kristan dalje: Vrbec se jezi zaradi previsokega prebitka. Če hočeš prodajati z dobičkom, ne smeš nastaviti cene tako nizko, da boš imel zgubo. Sicer pa, saj nisem jaz gospodaril ta čas, šele lansko leto sem bil izvoljen v nadzorstvo. Da pojasnim Dražilovo afero pripominjam : Videli smo, da Dražil ni več zvest zadrugar. Ugotovil sem, da si je zaračunal brzovlak v kraje, kjer sploh ne vezi, kakor n. pr. v Litijo in Prevalje. S težkim srcem sem ga odstavil. Kajti res je bilo tako spoznanje težko pri človeku, ki je 16 let svojega dela dal zadrugi. Bližje pa drugih stvari danes tu ne bom razlagal, ker bo 17. aprila razprava, zato danes ne bom pokazal kart. Fr. Padar (Tržič): Izkaz upravnih stroškov je zelo visok. Pa če se tako dela, kakor pri nas v Tržiču, ni čudno. Dogodilo se je, da je prišel k nam revizor prodajalen, ki nima prav nobenega smisla za to. Vidi tam slučajno v prodajalni nekaj slame, ki se raztresa iz zaboja s porcelanom, katero so nastavljene! ravne pospravljali. Ko pride ta revizor domov, napiše poročilo, da je vse zanemarjeno itd. Pošiljajte torej pametne revizorje. Sem proti temu, da odrečemo letos naši kulturni organizaciji »Svobodi, običajno podporo*. Kulturni razvoj moramo pospeševati, zato sem za to, da čeprav z malimi prispevki podpremo kulturno gibanje. H. Pelikan: Kritika delegatov je pokazala, da naša gospodarska organizacija ni gospodarila, kakor hi bilo treba. Ugotoviti moramo tudi, da bilanca ni bila dostopna razumu članov. Zvišanje kosmatega dobička od 14 do 15 odstotkov na 20 in letos še celo na 27 odstotkov’ni zdrav pojav in bo treba najti pot, kako spraviti vse zopet na normalo. Zalogo bo treba skrčiti do skrajnosti. Zlasti manufakturno blago se mora večkrat menjati, .kajti slabo vpliva, če spravlja Kcnsum na trg že zastarele vzorce, za malo zalege bo treba tudi manj obresti. Pa vse te okoliščine nam potrjujejo, da je Kcnsum močna gospodarska organizacija, ker bi noben trgovec ne vzdržal ravnotežja, če bi bil v takem položaju. Treba je tudi upravne stroške znižati vsaj za 50 odstotkov. Uslužbencev naj bo manj, zato pa naj bodo ti boljše plačani, kajti slabo plačan uslužbenec povzroča več škode nego koristi. Pregled organizacij JSOS in KOZ od oktobra 1925 do mara 1926 (vpoštevajo se samo liani, ki so plačati prispevke, in organizacije, ki so obračunalo centralnemu tajništvu JSDS in KOZ v Ljubljani). O) ♦«* g ■e S o 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 1(5 17 18 19 20 21 22 28 24 25 26 27 28 29 Organizacije to N a, S ID g» -r* o « ® g J s c . IO D— >Ci ■” s iq Oi k ID 'a .J. .Se ~ e S ID 5 c VI Rednih članov je bilo Zamudniki Prispevki teh S zamudnikov J 1926 v mesecu III. rednih izmed t^h žianov sn zadnji mesec plalali po Din Centralno tajništvo je prejela: pristopnine 70%progre$. davka 1925 skupaj I Po*pr. od člani X. XI. XI!. S ». II. Din članov 2 3 i 4 1 5 G ! 8 1 10 12 15 20 25 30 40 50 75 100 nod 100 Din P Din P 2 _ 27 27 27 27 . , . 15 4 15 12 13 15 .. . — 8 3 — 2 — — — a — — — — — — -r— — 36 40 4 55 21 8 27 25 26 30 26 — _ — 25 13 l 2 3 1 — i — 1 1 — 2 __ — — __ — 120 10 4 08 12 8 101 104 106 77 100 — — — 88 76 10 — 1 — l — — —, — — — — 1 137 90 1 56 10 — 58 58 61 50 50 — w- — 54 31 20 — 3 — — — ■ — — — — — 4 95 90 1 77 3 1 40 40 40 40 4 2 7 5 8 11 — ■ ~ — 3 7 17 17 17 20 ■20 — — 20 12 s> 2 4 — __ — — — ■ — — — — 40 60 2 30 7 4 14 12 10 — 9 8 12 60 10 6 1 — 2 1 23 10 2 31 16 6 21 19 18 21 20 — — 20 9 1 1 1 4 — — 1 1 l 1 1 176 40 8 82 14 2 53 60 61 66 80 0 o 80 92 no .17 13 2 1 — 2 — 1 1 — — — — — 10 198 80 2 16 2 1 4 4 4 3 — 4 20 1 40 — — — 4 4 2 3 — — 2 2 — — — — —• — — — — — — — — — 2 80 1 40 1 3 52 51 49 38 32 — — 32 31 — 1 — — — — — — — — — — _ 46 20 1 46 6 2 34 32 32 35 36 — — — 34 31 — 2 1 60 1 54 31 31 124 134 136 ,157 179 7 ia 90 121 113 5 — 3 20 179 20 1 48 10 5 30 30 25 24 25 — — 23 21 — 2 — — — i 1 — —. — — — — 53 90 2 15 9 6 5 5 0 5 0 — — 10 4 3 1 _ 1 — — 1 —- — — — — __ —. 1 31 50 3 15 6 2 42 44 47 40 40 74 90 1 87 t> — 6 7 7 10 9 —: . — 11 10 19 60 1 78 — — 4 4 6 2 2 4 5 60 4 3 1 _ — — — — — — ■ — — — — 7 70 1 87 1 1 28 .28 28 18 23 — — 23 19 40 60 1 59 n 3 .12 12 11 11 11 - ■ 11 9 1 18 90 1 71 — — 27 28 33 16 28 — — 19 15 35 — 1 84 — — 11 11 12 40 34 — — 37 37 51 80 1 40 — 16 16 16 18 — • — — — — — . — — — — — — — —, — — — — — . _ — — — — — 10 — — — 15 8 1 1 1 — 1 — — 1 1 1 — — — — 6 70 70 4 66 — — — — — — 36 — — — 40 31 9 4 62 30 1 55 V 14 70 10 3 3 2 — 2 — — —. 3 27 80 2 78 182 95 612 775 802 776 785 28 49 60 754 580 78 27 32 a 10 4 4 6 4 2 3 1 51 1608 30 2 13 Progresivni davek zamudnikov 49 60 272 75 45 109 28 pristopnina 51 884 850 847 885 813 : Centralno tajništvo je lord prijelo v 1708 90 f i 3 4 •0 7 9 10 11 13 17 18 19 21 22 25 27 28 29 30 31 33 37 41 42 43 44 45 46 47 Bizeljsko Celje, mesto Centrala Črna 1. Črna II. Globoko Gorje Hrastnik I. Jesenice Ljubljana Meiica Mislinje ’ Sv. Peter p. Gor. Skale Store Trbovlje Velenje Videm-Krško Vrhnika Zabukovca Zg. Šiška Pragersko Sv. Lovrenc n. Pob. Celje okolica Liboje Čatež Mosto pri Ljublj. Slov. Bistrica Zagorje ob Savi Vseh rednih članov Zamudnikov . . . . Vseh činnov skupai Izkazane nepremičnine so dobre postavke. Vrednostne papirje naj pa načelstvo reducira po uvidevnosti. Rezervni sklad je silno majhen. Porast hranilnih vlog je izraz zaupanja. Kritizirati moramo zato z vso uvidevnostjo, da ne zlorabimo dosedanjega zaupanja. Obsojam mnenje s. Baznika, češ, da Konsumenta ni treba. Nasprotno, povečati ga je treba in člane pridobiti, da ga bodo tudi oitali. >Kon-sument« bi moral biti duševna vez . med vsemi člani, krajevnimi odbori ie centralo. Alternativa ali naj se Koristmi' opredeli strogo po trgovskih načelih ali pc strankarski pripadnosti, je popolnoma nepotrebna, kajti v vsem ie treba trgovske pravilnosti za dobrobit delavskega razreda. Sem proti — razdelitvi čistega prebitka 23.000 Din, ker je to tako majhen znesek, da lii nikjer mnogo ne koristil, če bi ga delili. Kristan: Zadr. Pelikan je prav po naših knjigah razložil, kako je treba razumeti bilanco. Naj pogleda v poročilo pri zadr. Vilharju, pa se bo prepričal, da je njegovo izvajanje soglasno s knjigami in tiskano bilanco. Glede' Zadružne banke pa še omenjam, da se posojeni znesek do višine deležev, ki jih ima Konsum v njej, ne obrestuje. Zadružni banki moramo priznati prijateljske zasluge. Zadr. Pelikan je govoril v smislu dela dosedanjega nadzorstva. Strže (Črna): Ker se je preds. Kristan izrazil, da ne bo pojasnjeval bližje slučaja Dražilovega in Urbančeve, nimam k tej debati kaj pripomniti. A. Kristan je nato ponovno prečital toz. odstavek iz zapisnika izrednega občn. zbora, o katerem smo poročali v prvem delu našega poročila v »Na-preju št. 16. z dne 7. aprila 1926. (Dalje prih.) je najboljša žitna kava! Trpežni, elegantni in poceni • „VOIKA“ čevlji V O I K A. LJUBLJANA, nasproti Mestnega doma št. 127. Zahtevajte naš brezplačni ilustrovanl cenik. Sovjetska Rušila. Po poročilih delegatov Farkaša i. dr., ki smo jih objavili zadnjič, je govoril znani teoretik avstrijske socialne demokracije in eden izmed vodilnih teoretikov londonske Internacionale, dr. Oto Bauer. To, kar se je zgodilo v Rusiji, je velikanska socialna revolucija in slab socialni demokrat je, kdor-se brez predsodkov ne mara učiti iz ruskih izkušenj. Vedno smo se trudili to, kar se v Rusiji dogaja, resnično spoznati, za kar je potrebno, spoznati fakta tako, kakor so dejansko. Delegati so nam pokazali nekatere poedinosti iz življenja ruskih delavcev zelo nazorno. Ne bom z njimi polemiziral, povedal pa, na kaj drugače gledam kakor oni. Več let sem intenzivno proučeval ruske razmere, dnevno čitam ruske časopise in ruska uradna poročila. Če nekatere stvari drugače vidim in to povem, pa s tem nočem niti najmanj zmanjšati utiša, da se Rusija z junaškimi napori ruskih delavcev zelo razvija. — Dr. Baur je nato preračunal ruske delavske plače v avstrijsko valuto: delavci v tekstilni industriji zaslužijo na mesec 43.5 rubljev, t. j. 152 šilingov (približno 1215 dinarjev) a to so za eno šestino višje plače, kakor so bile pred vojno. Rudarji in kovinarji pa še nimajo tako visokih mezd kakor pred vojno. Gotovo so pa zato cene nekaterih življenjskih potrebščin nižje kakor pri nas, zato ruski delavci ne živijo slabše kakor avstrijski. Rekli so nam, da zaslužijo ženske toliko kakor moški (za enako delo) imam pa poročilo državne Konference ruskih strokovnih organizacij, ki pravi, da zaslužijo povprečno na mesec v kovinski industriji moški 07 rubljev, ženske 32, v tobačni industriji moški 64, ženske 48 rubljev, v čevljarski industriji moški 58, ženske 54 rubljev. Mcrda je taka razlika radi tega, ker so meški zaposleni bolj kot kvalificirani, ženske pa kot pomožni delavci, razlike so pa zelo velike, kakor je zadnji čas sploh poslala v Rusiji razlika med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci zelo velika. — Sodrugi delegati so zelo hvalili rusko socialno zavarovanje, ki je zelo zanimivo in za nas zelo poučno. Vendar pa avstrijskega zavarovanja za brezposelne ne bi zamenjal z ruskim. — Za gradbo novih stanovanj bo. izdala Rusija letos 200 milijonov rubljev, kakor je povedal Rikov v nekem svojem govoru (200 milijonov rubljev ie 700 milijonov šilingov ali približno 5 milijard 600 milijonov Din.) To je velika vsota, sorazmerno s številom prebivalstva v mestih pa izda Avstrija (predvsem dunajska mestna občina) še več za stanovanjsko akcijo. — Jasno je, da dela sovjetski vladi velike ovire gospodarska zaostalost Rusije. Če hočemo naše stališče napram bolj-ševikom pravilno razumeti, pa to ni važno, temveč najti moramo, v čem je pravzaprav nasprotje med socialno demokracijo in boljševizmom. O tem bomo zdaj govorili. Izjave avstrijske študijske delegacije v Sovjetske Rusijo sem redno čital v Pravdi . Eden izmed delegatov je ob slovesu iz Rusije izjavil, da je samo Sovjetska Rusija prava domovina delavcev. Ali je to rekel zato, ker se delavcem v Rusiji gospodarsko boljše godi kakor drugod? Gotovo ne iz tega razloga, kajti če bi sodili po tem, kje delavci največ zaslužijo, bi bile domovina delavcev Združene države v Ameriki, kjer so realne plače 4-krat višje ko’ v Rusiji. Sovjetska Rusija ima za delavstvo radi tega drug pomen, ker misli delavstvo, da pač v Rusiji delavci tudi še ne živijo sijajno, a kapitalizem sc tam uničujoče porazili in da vladajo tam delavci in si sami določajo svojo usodo V kakšnem smislu smemo to trditi? Vtem ie zame glavno vprašanje in tu gremo narazen. — Mi pravimo n. pr.: v dunajski občini vlada delavski razred (ker imajo soc. demokrati absolutno večino). V resnici vlada politična stranka — v katerem smislu je torej pravilna trditev, da vladajo dunajski delavci? 1. Ker je socialna demokracija proletarska stranka in 2. ker bi sedanja večina v dunajskem obč. odboru takoj prenehala vladati, kakor hitro bi zgubila zaupanje večine dunajskih delavcev. Pri nas ima torej vsakdo pfavico, pridobivati delavce za svoje ideje, vsak lahko v časopisih, letakih in na zborovanjih govori delavcem. Vsak delavec lahko v tajnih volitvah odda svoj glas socialnim demokratom ali pa ne. Kakcrhitro torej večina delavcev ne bi volila socialnih demokratov, bi bilo soc. demokratične vlade konec. Kdo vlada v Rusiji? Komunistična stranka! To je gotovo proletarska stranka. Sestavljena je deloma iz delavcev, deloma pa iz bivših delavcev, ki so zdaj sovjetski uradniki. Ali se nahaja pod tako kontrolo delavcev kakor socialna demokracija na Dunaju? Ali lahko trdimo, da bo prenehala vladati tisti dan, ko bo zgubila zaupanje večine delavcev? Ne. Če vzamemo vlado proletarcev resno, gre za to, da je uprava tako organizirana, da je v delavskih rokah odločitev, kako naj bo vlada sestavljena in da io lahko delavci spremenijo, če hočejo. Povedali so nam delegati n. pr. da so govorili v Rusiji z nekim starim soc .demokratom, ki se je imenoval ne-strankarja: Zakaj ni rekel, da je socialni demokrat? Ker je v Rusiji to prepovedano. V Rusiji imajo zakon, ki prepoveduje soc. demokratom, da hi smeli imeti svoje organizacije, svoje shode in izdajati svoje časopise. Socialni demokraciji so vzeli v Rusiji pravice, ki jih jej niti fašizem v Italiji ni vzel (izdajati soc. demokratične časopise). — V našo stranko sme vstopiti vsak delavec. Ruska komunistična stranka pa ima nekak sistem rekrutiranja, najprej se določi, ali ga sprejmejo kot kandidata, šele nato more postati član. Velikanske mase delavcev pa niso v kom. stranki, a tudi v nobeno drugo stranko ne smejo vstopili, temveč ne pripadajo nobeni stranki. Komunistična stranka vlada v državi, nobene druge proletarske stranko pa poleg sebe ne dovoli. Vsaka legalna agitacija je vsem. strankam prepovedana. Tajnih volitev ni. Poleg tega imajo v Rusiji tkzv. administrat. pregnanstvo. Brez sodnijske obsodbe sme GPU, naslednica čeke, poslati ljudi v pregnanstvo v Sibirijo ali Turke-sian. Če bi hotel kdo voliti kakega soc. demokrata, bi moral zanj javno glasovati, ker ni tajnih volitev, soc. dem. stranka je prepovedana, GPU ima velika pooblastila — /azumete, -zakaj gre? Lahko, da ima kom. stranka zaupanje večine delavcev, a če bi zaupanje zgubila, delavci nimajo nobenega sredstva, da bi njeno vlado zamenjali z drugo. Da je bila med meščansko vojno ta diktatura potrebna, nisem nikoli zanikal. Ampak meščanska vojna je že davno minila. Zgodovina vseh revolucij uči, da je neomejena moč zelo zapeljiva. Ta nevarnost grozi tudi Rusiji, ne bo pa te nevarnosti več, ko bodo imele pravico delovati z zakonitimi sredstvi v okviru sovjetske ustave tudi vse druge proletarske stranke. Drugi najvažnejši dogodek poleg revolucije je to, da so postala proizvajalna sredstva državna last. To je nekaj velikega. Ni pa to še socializem. Socializem pa bi to bil, če bi tudi nad državo vladal delavski razred. Radi tega je važno delati za to, da narede v Rusiji ustavo, po kateri bo vsaka vlada odvisna od proste volje delavcev. Zaradi tega pravimo: legalizirajte socialno demokratično stranko in tajne volitve v sovjete! Neki argument proti tej zahtevi lahko uporabite, namreč: ali ne bi te svobode izkoristile druge stranke za upor proti sovjetski vladi? In sodrugi kažejo pri tem na Georgijo. Jaz sem vedno pobijal mnenje, da bi smela socialna demokracija voditi kako drugo kakor legalno opo-. žici jo v okviru sovjetske ustave. Jaz sem tudi na internacionalnem kongresu v Marseilleu zagovarjal svojo tezo: ni kak oborožen boj proti sovjetski vladi ni dovoljen, samo legalna opozicija. S tem mnenjem so se strinjali tudi ruski socialni demokrati, ki so bili menj-ševiki. Torej je laž, če kdo trdi, da hoče socialna demokracija revolucijo v Rusiji. Resnica pa je, da bi bila v opoziciji. In legalna opozicija bi bila potrebna, si pravim, če čitam uradno poročilo, da je leta 1925 bilo še 1200 smrtnih Obsodb izvršenih. — Georgij-ska socialna demokracija je bila v drugačnem položaju, vodila je drugo politiko in zagovarja druge principe, kakor so moji. Georgijo je anektirala carska Rusija, podjarmljeni pa so vodili ogorčen boj za nacionalno samoupravo. Med revolucijo so jo dosegli, potem je pa Georgijo anektirala Sovjetska Rusija v drugič. To je vzbudilo povsod med socialno demokracijo ogorčenje, kajti kako naj aneksioni-stični imperializem kapitalističnih velesil pobijamo, če so dovoljene aneksije pod rdečo zastavo? Ko so se sestale svoje dni vse tri politične Internacionale, smo mi rekli, naj ljudstvo v Georgiji samo glasuje, ali hoče biti v Sovjetski Rusiji, ali hoče imeti svojo državo. Sovjetska vlada je to našo zahtevo odklonila. — Pod nobenim pogojem pa ni dovoljeno, postaviti kako stranko izven zakona, četudi zagovarja kako drugo mnenje, zlasti če je dejstvo, da stoji sovjetska vlada tako trdno, kakor ste prepričani vi in kakor sem jaz. Tudi v Avstriji imamo stran-v ke, ki so drugih nazorov kakor mi, vsak odkrit komunist n. pr. mora priznati, da deluje na to, da se naša demokratična republika ■zruši. Če bi pa kdo rekel, da ga to opravičuje razpustiti komunistično stranko, bi mu socialni demokrati tega ne dovolili. Isto zahtevamo pa tudi v Rusiji zase. Zahtevamo torej amnestijo za socialne demokrate v Rusiji in Georgiji. Glede internacionalne enotnosti: ni socialnega demokrata, ki bi ne želel, da bratovski boj med nami poneha. Politične enotnosti nam delegati niso priporočali, ker je ruski komunisti nočejo. Želijo pa enotnost v strokovnih organizacijah. Nihče ni ruskih strokovnih organizacij izključil iz amsterdamske strokovne Internacionale. Drugače je šla zgodovina. L. 1919 so,ruski komu- nisti mislili, da bo vsak čas izbruhnila svetovna revolucija, takrat niso hoteli o Amsterdamu nič slišati in so ustanovili svojo strokovno internacionalo. Ko so pa uvideli, da socialne demokracije ne morejo kar tako pogaziti, so začeli gibanje za enotnost. Čemu so bila vsa pogajanja za strokovno enotnost brezuspešna? Pred par tedni je eksekutiva III. internacionale razpravljala v Moskvi o vprašanju strokovne enotnosti. Takrat je'izšel v Pravdi zelo poučen članek, ki pravi: Mnoge komunistične stranke v Evropi delajo napake, da gledajo na strokovno gibanje preveč s strokovnega stališča. Vsaka komunistična stranka mora razumeti, da je namen strokovne enotnosti pridobiti večino delavstva za komuniste!« Losovski vam je naštel 15 pogojev za vstop komunističnih strokovnih organizacij v naše, mi pa imamo en sam pogoj: enotnost mora biti prava, ne samo enotnost v vrhovnih organizacijah, temveč enotnost v vsaki tovarni, v vsakem obratu. Znano vam je, da ustanavljajo komunisti v vseh strok, organizacijah in , obratih tkzv. komunistične celice. To so urejene frakcije, ki so pod direktnim vodstvom komunistične stranke. Namen, pa imajo, pridobiti vse delavce za 'komuniste, in sicer s pregovarjanjem, da je vsak soc. demokrat in vsak strokovničar, ki ni komunist, izdajalec. Za nas v Avstriji to nima pomena, v drugih državah pa je to raz-■bilo vse strokovno gibanje, delavce pa pognalo v brezbrižnost. Zato smo vedno zahtevali za edini pogoj mednarodne strokovne enotnosti: ustavite ustanavljanje teh celic! — Med največje vrednote, ki se jih lahko učimo iz ruskih izkušenj, spada to: politična stranka lahko izpolnjuje svoje velike zgodovinske naloge samo, če je trdno organizirana, samo tedaj, če sc vsi njeni člani prepričani o potrebi močne strankarske discipline in neomajne zvestobe ter so navdušeni za stranko tako, da smatrajo vsak napad na stranko kot napad nanje. S tem pa ni rečeno, da v stranki strankinega vodstva ne smemo kritizirati. Nasprotno, kdor skrbi za stranko, jo tudi kritizira, ker premišljuje o njej. Hotel sem prej le reči, da moramo biti v vsem zvesti celoti, ki ji pripadamo. Tudi pri nas hočejo komunisti ustanoviti svoje tajne celice, to taktiko smatram za nepošteno, bojevati se je treba odkrito, ne z maskami! S tem lahko zaključimo to poročilo za čitatelje Napreja«. Objavili smo to poročilo, ker je prvič zanimivo, dalje pa potrebno, ker je tudi pri nas razširjenih mnogo krivih nazorov o Sovjetski Rusiji in o stališču socialnih demokratov do nje. — Proti koncu se je šele dr. Bauer dotaknil one točke, kjer je med ruskimi komunisti in med socialnimi demokrati glavno nasprot-ie:v v. politiki, ki jo diktirajo komunističnim strankam izven Rusije, kajti razmere v Rusiji se nas tičejo samo toliko, kolikor moramo nastopiti proti vsakemu event. gaženju osnovnih socialističnih principov v Rusiji. Mislimo pa, da bi prišlo kmalu do enotnosti, če bi vladala v vseh socialno demokratičnih in komunističnih strankah resnična proletarska demokracija. Zato, ker te ni, smo tako razcepljeni. Iz tega razloga moramo tudi Bauerjevo zahtevo glede celic korigirati: celice naj bi bile dovoljene kot strokovne sekcije,* a njih delo mora biti javno. H KOtiNSKA CIKORIJA JE RES IZBORNA Š«XXXXXXXXXXXXX Raznovrstno pomladansko obleko nudi najceneje JOSIP ROJINA LJUBLJANA, Aleksandrova cesta 5 XXXXXXXXXXXXX*" Razno. r Važni politični dogodki. Radicev-ci so sklenili, da vztrajajo pri tkzv. politiki sporazuma, t. j. da bodo sodelovali v vladi z radikali. Disidenti, ki so šli z dr. Nikicem in Šuperino, ki sta ostala v vladi 'tudi po Radičevem odstopu, se povrnejo k Radiču. Vsa stvar napravi utis, da je bil razcep 13 insceniran, in sicer po dogovoru med vodilnimi politiki Radičeve in radikalne stranke. Preteklo nedeljo pa se je sestal tudi glavni odbor radikalne stranke, ki je po Pašicevem prizadevanju izključil iz stranke znanega radikalnega voditelja in kraljevega zaupnika Ljut>o Jovanoviča. Med radikalnimi poslanci pa ima Jovanovič baje večino, a tudi sicer mora biti prepričan, da ima dovolj moči upreti se skoraj vsemogočnemu Pašicu. Listi sicer o tem zelo mnogo pišejo, vendar pa pravega vzroka vseh teh dogodkov ne povedo. Da bi šlo samo radi korupcije, ki jo je navajal tudi Jovanovič za vzrok svojega nastopa proti Pašiču, je vendarle neverjetno, kajti korupcije ljudi iz Pašičeve rodbine in bližje okolice niso od danes, vsaj Jovanovič sam ve zanje že zelo dolgo. Gre za vprašanje, kdo bo imel glavno besedo v državi. Nemara pride še do drugih dogodkov. Na vsak način pa bomo še morali pisati mnogo o teh zadevah, če bomo mogli. — Skoraj bi bili pozabili povedati, da smo Slovenci že za eno stranko — in še celo socialistično — revnejši. Narodno socialna stranka je pravzaprav že likvidirala, vsak čas bo popolnoma združena s samostojnimi demokrati. Šla je, od ikoder je prišla, samo to je: če je bilo tam le nekaj ljudi, ki jim socializem ni bil samo prazna beseda, se bo to zdaj praktično pokazalo. — Prihodnjo nedeljo pa bodo imeli v Celju skupen kongres slovenski sa-mostojneži in slovenski radičevci. Tuti i ti bodo iz sedanje zveze obeh strank, Zveze kmetskega ljudstva, napravili povsem enotno stranko, ki se bo menda imenovala Slovenska kmetska stranka. — Konzorcij »Delavske politike^ (Kristan) je sklenil podariti »Delavsko politiko« Soc. partiji Jugoslavije, pokrajinskemu odboru v Ljubljani (Kristanu.) Tu pač ni dejansko druge spremembe, kakor nekaj bo prišlo, recimo, iz levega žepa v desni žep istega suknjiča ali hlač, kakor hočete. r »Delavsko-kmetski list« je srezki poglavar v Kočevju, kjer so list tiskali, ustavil. — Predvsem moramo pro testirati proti taki praksi drž, oblasti. Tiskovna svoboda spada k pojmu moderne in demokratične države, čim bolj se torej tisk zatira, tem večja reakcija vlada v državi. — Pri tem ne moremo molče mimo poročila v - Nar. dnevniku; . Pisal je namreč, da je bil DKL ustavljen tudi radi tega, ker da je pisal proti bernotovcem in socialistom;,. Mi simo socialni demokrati, ne bernotovci, to prvič, v ostalem pci mora »Nar. dnevnik« ono svojo trditev popraviti ali pa dokazati. Kajti ta trditev bi pomenila lahko tudi, da nas vlada podpira in preganja naše -nasprotnike. Takega očitka ne moremo kar tako v žep vtakniti! — Neki mladenič iz vrst DKL je obdolžil kot krivce prepovedi dekalistovske disidente in naši urednici izjavil, da smo morda tudi mi sodelovali. Dobil je prompten odgovor: Mi smo iz svojih vrst že poznali denunciante, vi pa še ne. In je dobil obenem tudi dokaz za to. Toliko, da bomo na jasnem. r Enfant terriblc. V Beogradu se nekaj kuha! Ljudje ugibajo. (Naj se skuha, kar se hoče, za delavce ne 'bo prišlo uifi dobrega iz tega peklenskega kotla.) Ljudje pa le ugibajo. Tudi Nace Mihevc ni Rado Celešnik ugibata. Ne samo ugibata, napovedujeta, -prorokujeta. Pravita: Generalska vlada bo... diktatura ... sami generali bodo v vladi in — omizje s liane glave skupaj in napne ušesa — pa, pa, pst! Tone Kristan ho tudi zraven! Splošen: Ali in oh, kaj res? — Da. da, tako se govori. Pravijo: Kar se babi htiva, to se babi suniva. Samo tega ne povesta Nace in Rado, kdo je baba; ati tisti, ki se mu to sanja, ali oni, ki čenče raznaša, pri teni pa morda želi, da bi bilo to res. O, to bi potem Rado zopet objemal šentpeterskega kaplana Jerneja, objemal ga in vpil: Živio, proletarski kaplan! Ali Rado misli, da bi smel objemati 'tudi Kristana, če bo minister? Nace pa že ve, kakšen je Kristan v ministrskem fraku. r V katerih državah so prvoinajni-ške proslave prepovedane? Mussolini je v Italiji z nekim zakonom prepovedal prvomajniške proslave. — 26. aprila je izdal rumunski vojni minister Mircescu naredbo, s katero prepoveduje ne samo shode, temveč tudi vse proletarske umetniške prireditve na 1. maja. Par dni prej je izšla enaka naredba v Horthyjevi mad-jarski državi. Tem trem državam se hoče pridružiti kakor imamo že precej časa priliko citati v vseh buržozanih listih, tudi kraljevina SHS. To so obenem države, ki so po vsem svetu zelo znane po korupcijskih in drugih enakovrednih aferah. r »Boji in napredek mežiških rudarjev« je naslov brošure, ki je pravkar izšla. Napisal jo je sodr. Vinko Modern-dorfer, izdala in založila pa kraj. organizacija JSDS in KDZ v Mežici. Začetno poglavje je čitateljem »Napreja« že znano, objavljeno je bilo kot podlistek, nadaljnja poglavja pa popisujejo delo so'c. demokratične večine v občinskem od-b, tu v Mežici, ki je bilo kljub hudim ovirani 'vendarle zelo uspešno, saj bo dograjena letos v Mežici nova ljudska in meščanska šola, ki bo gotovo nekaj let najmodernejša v državi. V brošuri je tudi slika nove šole. Dalje so. objavljeni v brošuri tudi drugi podatki o mežiškem rudniku, ki so jih naši sodrugi v Mežici zbirali z velikim trudom. Ker je brošura tiskana na boljšem papirju in ima okoli 70 strani, stane 8 Din, torej nekaj več ko Majski spis. Zanimala bo gotovo tudi druge naše sodruge, ne samo mežiške rudarje, in to zlasti radi opisa, kako delajo socialni demokrati v občini. — Naroča se pri centralnem tajništvu JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. Organizacije in zaupniki dobe 10% popusta. Iz stranke. TISKOVNI SKLAD. Zadnji izikaz 17. aprila 7738.85 Din Franc Mlinar, Vrhnika 0.— » Barakarji • 7,— » J. Domanjko, Sv.'Lovrenc, na Poli. 5.— .» Anion Thaler, Javornik 4.— » Jakob Dolničar, Brezovica 4,— » Franc Apohal, kovinar, Guštanj 2.— Ivan Grabner, Črna 7.— » l‘ongrae Lesjak, Črna 5.— » Avgust Kregar, Moste 5.— » Albin Židan, Moste 5.— » Ivan Dolničar, Moste 2.— » Amalija Križanceva, Zagorje 10.— > zacij proletariat ne more zmagati. Iz poročila tajnika je bilo razvidno, da je organizacija v preteklem letu imela 7 članskih, i) diskusijskih sestankov, 6 odborovih sej in 2 shoda, nadalje tečaj za pouk Esperanta, .ki bo zaključen pričetkom maja s povoljnim uspehom. V novi odbor so bili izvoljeni: ss. Anton Žnidar, preds., Z. Jenko, nam., Anton Thaler, tajnik, A. Žagar, nam., Josip Moretti, blag., F. Stanovnik, nam., M. Noč, F. Janša, L. Oblak v nadzorstvo. Sklep občnega zbora je, da se vršijo redni članski sestanki vsako prvo nedeljo v mesecu dop. ob 9., začasno še v dosedanjih prostorih. Sodrugi, udeležujte se redno in točno članskih zborovanj ter čitajte strankin tisk, pridobivajte novih članov! Na delo, v zavednosti je naša moč' s Zagorje ob Savi. 24. aprila se je vršil sestanek JSDS in KDZ v prostorih g. •Križanca, na katerem se je •ustanovila krajevna organizacija JSDS in KDZ. V odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Josip Srebct za predsednika, Pavla Mlakarjeva, tajnica, Anton Stropnik, blagajnik. Odborniki: Franc Skrabar, Anton Mastnak in Matija Kočij. — Led je prebit tudi v Čobalovi vladavini. Vztrajnost zagorskih sodrugov bo žela uspehe, tako da pride čas, ko bodo pošteni proletarci pogumno zapeli: »Mi vstajamo, a vas je strah!« Zavarovanci v smislu objave v »Socialističnem koledarju« za ieto 1926. Slov. Bistrica: 282. Ludvig Sovič (91), ključ., N., sekc. 1750 Din; 283. Anton Novak (61), pečar, 250 Din; 284. Albin Tahič (77), zidai. 250 Din; Prevalje: 285. Jožef Prosen (71), rudar, Lg., 500 Din; 285. Ivan VoSank (80). rudar, Lg, 50!) Din; Celje: 287. Anton Pilko (92), kolar, N., 1000 Din; 288. Štefan Lah (93), pek, N., Sl., zidar, N., Sl., sekc. 2000 Din; 289. Iv. Žitfco, kamnosek, N., 1000 Din; Franc We;isibacher (88), zidar, N. Sl., sekc. 2000 Din. 291. Car-vin - Francija: Jožef Sluga (04), mizar, 250 Din; 292. Anton Aušič (97), 250 D!in; 293. Fr. Sluga (99), rudar, N., 1000 Din. Najboljši šivalni stroj in kolo 1 je edino le : Oet W J C < & w z N H OS O K-T domačo obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIED i Pouk v vezenju brezplačen - Večletna garancija - Delavnica za popravila - Nizke ceno, tudi na obroke 1 JOSIP PETELINC j LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika •••••••••••• Dopisi. Skupaj 7800.85 Din s JESENICE. V nedeljo 28. marca se je vršil občni zbor kraj. pol. organizacije. Iz poročila odbora je bilo razvidno, da je imela organizacija v preteklem letu sicer nekaj izgub, da pa je odbila vse napade, čeprav so se sovražniki pojavili celo v organizaciji z namenom, da bi generalsko zavladali ter na-' praviti organizacijo za dekto »nevtralnih - in .nepolitičnih pridigarjev. Med odstopivšimi so tudi štirje občinski odborniki, I. Erlah, M. Svetina, J. Beguš in F. Zupančič, ki so gotove; mnenja, da pol. org. ne potrebujejo. Ti naj vedo, da je delavstvo brez dobrih pol. oragnizacij igrača v rokah kapitalistov. 'Kdor išče maso samo za strokovno ali gospodarsko organizacijo, ta vzgoja za procente, za trenutne koristi, taka organizacija je gnila v temelju, socialist mora biti pol. organiziran. Brez zavednosti in močnih političnih organ i- TRB0VLJE. (Mojstrsko delo Delavske zbornice.) Rudarji v trboveljskih revirjih šele zdaj spoznavajo, kako so bili ogoljufani za kuverte pri volitvah »v Delavsko zbornico. Za vzgled vzemimo konferenco, ki jo je sklicala Delavska zbornica ‘21. februarja t. L v Trbovljah. Na to konferenco so bili povabljeni zaupniki bratovskih skladnic in Zveze rudarjev. Vsak dan nam postaja jasnejše, zakaj da sta delegata iz Velenja dn Raj-lienburga dobita vabilo za 2. uro popoldne, ko je konferenca že ob 1. uri končala. Na tej konferenci so sklenili zahtevati od.TPD, naj vsak teden tretjina delavcev praznuje, čeprav nam je TPD doklade že vzela. Vsak tretji teden bi ostali torej brez dela in zaslužka in seveda tudi brez kruha. Marsikateri delavec je mislit: Če vas ne bo vrag vzel, ki to sklepate, potem se bomo tudii mi ubranili, saj skupaj delamo. Bili smo pa premalo previdni, da bi pogledali, kaj se za hrbtom godi. Vprašajmo danes tiste zaupnike, ki so sklenili tretjinsko praznovanje, koliko šilitov so že zgubili radi sklepa, ki so ga sami napravili. Vpra- šajmo Krušiča, Persoglio, Pliberška, Grabnerja i. dr. Mi vemo, da niso še nobenega. Grabneir širi tukaj vest, da ima dovoljenje delati vsak dan, ker ima veliko družino. Vprašamo ga, če 21. februarja še ni imel družine? Ali je vedel že 21. februarja, da mu bo dovoljeno vsak dan delati, če prodre predlog za tretjinsko praznovanje? Če bo Grabner kot sedanji podžupan tudi v občini tako delal, ga obžalujemo že sedaj. — 1. tretjina delavcev bo imela v aprilu 14 šili-tov, namreč tisti, ki so praznovali tako, kakor je bilo sklenjeno. V I. kategoriji !>o znašal zaslužek torej 560 Din, okoli 100 Din je odbitkov, za celo družino bo torej ostalo 450 Din za vse mesec. Druge ( boljše«) vrste delavci bodo imeli okoli 30 šilitov, nekateri celo več ko 30, kajti še vedno jih precej dela čezurno delo. O teni bomo še morali pisati. — Delegata iz Velenja in Rajhenburga bosta pa zdaj tudi spoznala, čemu da sta morala konferenco zamuditi. Zahvaliti se moramo za sklepe na tisti konferenci tudi g. dr. Topaloviču. — Delaivci. ŠKALE-VELENJE. Pr&d par dnevi me je napadel reven upokojenec, češ, da sem jaz kriv, da ne dobi zvišane pokojnine. Za dokaz mi je pokazal 51. številko »Socialista«, kjer stoji zapisano: »Uprava pok. sklada ne dovoli upokojencem povišanja, krivi so tega le Pevec in drugi hinavci itd. Dne 25. decembra sem zahteval od »Socialista«, da to lopovščino prekliče. Ko sem jim zagrozil s tožbo, so mi odgovorili, da bodo objavili popravek ti so za svojo firmo Opči radnički savez nalovili pri tvrdki Rakusch nekaj delavcev za svoje člane, nakar sta takoj gospod Vilim Hara mina in Josip Beker poslala grozilne pismo, da naj odstopimo štampiljko podružnice ORSJ. S. Leskošek je takoj izročil štambiljko pri srez-kem poglavarstvu in vložil osebno ovadbo, da so sccialpatricti leta 1923 ukradli pisalno mizo, ki je last okrožnega tajništva K rnetsk c-d e la v s k e zveze v Celju. Pozneje so ukradli še dva stola, last uprave Nap reja v Ljubljani, ki sta bila tajništvu posojena. Celjska policija pa te tatvine ni smatrala za kaznive dejanje in nas je zavrnila na civilno pravdno pot, ker je gospod Koren izjavil, da mu ni nič znanega, da bi bilo kdaj kaj ukradenega. Štambiljko krajevne organizacije Jugoslov. soc. dem. stranke in okrožnega tajništva K DZ v Celju jo pa kar utajil. Gospod Koren je omenjeno štambiljko celo uporabljal, kadar je delavske organizacije vabU na svoje razdiralno delo, sedaj mu pa ni nič znanega o štambiljkah... ČRNA. 1(t. t. m. je odšlo k vojakom tudi nekaj fantov iz Cine. Župan Dolinar jim je obljubil, da jam bo preskrbel prosto vožnjo z avtomobilom do Prevalj. In res >e občinski tajnik spustil vse fante v avto, le sodr. Fr. Dvornika je hode! zavrnit; fes. da ni i/. naše občine in ga trima zapisanega v svojem imeniku. S. Dvornik je delal v rudniku, več let je stano- va! v Črni, čudno terej, da ravno njega g. tajnik ni poznal. Ali ga poznati ni hote! v — Več opazovalcev. DVE KONSI MSKI. Na nekem obč. zboru se je nekdo pritožil, da prodajajo smrdljivo koruzno moko. član načelstva: Z nobeno rečjo niste zadovoljni! Pritoževalec: Saj nam nič dobrega ne pošljete! Otrok prinese v neko prodajalno skaženo zelje nazaj in pravi: Tega naj je Kristan! Nekdo je hitro odgovoril: Kristan zelja sploh ne je!< No, takega gotovo ne, pravi poročevalec, Id se je spomnil na neko idrijsko zelje med vojno ... S Bi. ■i (8 f E V) : manufahturns trgovin LJUBLJANA Sv. PETRA CESTA 26 priporoča svoje krasno blago, štof, cajg, klot, kambrik, delin, etamin, sifon, belo, plavo in rjavo kotenino, narejene obleke, perilo za dame in gospode domačega izdelka, potrebščine za krojače in šivilje. Blago dobro, cene nizke. Za pomladansko sezijo najugodnejši nakup perila, pletenin, galanterije, potovalnih potrebščin itd. pri Gašparl & Fanninger nasl. SLAVKO ČRNETIČ moda, galanterija, perilo MARIBOR« Aleksandrova cesta 23 Proletarci! Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo. Ustrezlte jim! SAMO EMIRAT poskusite in kupili bodete vedno ppsino angleško in češko sukno, kamgarne, ševijote za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci! Postrežba solidna! [PERILO IN OBLEKEj * platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ g naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno * K perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki I I. N. Šoštarič i m MARIBOR« Aleksandrova cesta štev. 13. ® Vsled ugodne nabave surovin znatno znižane cene nogavicam in drugim pleteninam Vse odjemalce prosimo, naj zahtevajo cenik#. Vsakovrstna naročila sprejema naš zastopnik In naravnost tvrdka M. FRANZE & SINOVI Poitni predal 44 LJUBLJANA, Privoz IO Telefon 425 UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 regtstrovana zadruga se omejeno zavezo. Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. N Stereotipija. Litografija. J#* Kje kupiš najceneje? 'K „ PRI ŠENTPETERSKEM BAZARJU v Ljubljani, Martinova cesta št. S. Tam dobii različno blago. Krasne volnene spomladanska Stota. Izgotovljeno moško in lensko perilo. Belo in rujavo kotenino Itd. po najniljlh cenah Zdaj tudi odprodaja zimskega blaga In ostankov pod lastno ceno. Pokuri sel Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašajo v ! NAPREJU l | Dežni plašči cenejši! j Velika izbira klobukov, čevljev, perila, dežnikov, : : plaščev, sandal, majic, slamnikov itd. po konkurenčni : t ceni pri : JAKOB LAH — Maribor 5 3»- samo Glavni trg štev. 2 -IRC * i Kadar nridpta U fplip Merkur« ▼ bfsbtjasl: A. 8BVBR.