NAŠ ČASOPIS Vesele božične praznike in srečno novo leto 1997 Uredništvo Našega časopisa! IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXIV, ST. 228 Spet je leto okoli Spet bo minilo leto in za toliko, kolikor smo letos prestali, bomo postali pametnejši. Kajti na izkušnjah se učimo, in izkušnje so drage. Zastonj izkušnje niso veliko vredne. Letos smo se med drugim naučili, da veliko grmenja ne prinese prav veliko dežja. To je namreč tista dragocena izkušnja, ki nam pokaže tudi to, da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. In da kadar se najbolj mudi, se je treba dol v sesti in počakati, da mine najhujši vihar. Na koncu se vendar vse izravna. V tej številki Našega časopisa, kije zadnja v tem letu, je zapisanih nekaj rezultatov letošnjega delovanja. Vrhniška občina ima tokrat spet svojega poslanca, za kar se je splačalo potruditi, čeprav se je zaradi zapletene volilne mehanike za marsikoga obrnilo drugače, kot so kazali volilni rezultati. Vendar to spet pomeni, da bo ob vrhniški poslanki vedno pisalo, od kod je, prej je bil zastopnik vselej od drugod, še prej pa je bil predstavnik tak, da se je o njem malo slišalo, zlasti pa nič takega, da bi kaj ukrenil. Vedno bolj se kaže, da moraš imeti tudi v središču državne oblasti nekoga, ki malo pomaga, kadar je treba zastaviti besedo. Vrhničani so izglasovali samoprispevek za šolo. Rezultat sicer ne kaže pretiranega navdušenja nad ponujenim, vendar doslej še nobemn kraj ni zavrnil nove šole in novih igrišč. Zanimivo pa je, da je zadevo izpeljala največja med našimi štirimi občinami, ki ima dolgo tradicijo in kjer se najmanj ubadajo s svojimi lastnimi teavami, več časa pa zato lahko namenijo kraju. Nočem pri tem kazati na druge, da ravnajo neodgovorno, res pa je, da včasih kljub temu, da so že dve leti skupaj, še preveč obravnavajo politično začetnico, ko bi morali vendar že šteti vsaj do sto. Ampak to je v naravi nove krajevne samouprave, kije k sre^ či marsikje tudi v krajevno »politiko« pripeljala sveže obraze. Zdaj imajo še dve leti časa, da si opomorejo od šoka, da imajo svojo občino. Če jim pri tem kaj pomaga Naš časopis, ki naj vendarle tudi poskrbi, da si vsaka občina najde svoj obraz, je to toliko bolj hvalevredno. Vendar je eno zanesljivo: tudi vsi očitki na račun prepirov v občinskih svetih, med župani in sveti, med sveti in upravo niso do konca upravičeni, kadar je cesta splužena, kadar teče normalen cestni promet in vozijo vsi avtobusi, kadar je preskrba z vodo nemotena, če je poskrbljeno za šibke, otroke, ostarele in vdove in kar je še podobnih stvari, ki so v izključni pristojnosti občin. Razveseljivo je, da stvari kljub težavam tečejo še kolikor toliko normalno, čeprav so pogledi na to, kako razdeliti denar, ki ga je zmeraj premalo, tako različni. Prizadevali smo si, da vsak lahko pove svoje mnenje in to je zdaj pravica tako občanov kot občinskih ljudi. Zato vsem skupaj voščim vesele božične praznike in srečno in uspešno novo leto. TONE JANEŽ1Č Vesele božične praznike, srečno, zdravo in uspešno novo leto 1997 vam želijo vasi župani Vinko Tomšič Andrej O čepek Leopold Oblak Drago Stanovnik DECEMBER 1996 Cankarjevo leto 1996 Letošnje leto je bilo na področju kulture vse podrejeno prireditvam ob 120. obletnici rojstva našega največjega slovenskega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja. V njegov spomin na rojstni dan 10. maj ima Vrhnika tudi občinski praznik. Zato so se prireditve dogajale preko celega leta. Tudi v mesecu novembru in decembru je bilo precej zanimivih kulturnih dogodkov, ki so obeležili tudi obletnico smrti Ivana Cankarja 11.12.1918. S tem pa Vrhničani dokazujemo, da je Cankar naš, da še vedno živi med nami, in da smo na največjega Slovenca še vedno ponosni. To pa naj bi bilo vodilo tudi za naprej. Več o kulturnih Cankarjevih dogodkih pa na vrhniških kulturnih straneh. S.S. Horjul ima smučišče Horjulski otroci bodo to zimo, če bo sneg, lahko smučali na svojem pragu: na pobočju Mrzle doline deluje vlečnica, ki jo je postavila smučarska sekcija Športnega društva Horjul. Dve večji naložbi Brezoviško občino čakata v novem proračunskem letu dve veliki naložbi: prizidek k OS na Brezovici in ureditev pločnikov ob Tržaški cesti. Na Rakitni pa dobijo pošto in turistični urad. Borovnicam! Tako kot lani ste tudi letos na novoletno jutro uro po polnoči povabljeni na Molkov trg v Borovnici, kjer bomo nazdravili novemu letu. Srečanje naj bi se začelo že na zadnji večer starega leta ob 22. uri, če bodo borovniški gostinci poskrbeli za gostinsko ponudbo. Vabijo župan in občinska uprava. Naslednja številka Našega časopisa bo izšla predvidoma v zadnjem tednu januarja. Gradivo zbiramo do 20. januarja 1997. Uredništvo Zimski motiv iz Pekla 8. decembra. (Fotografija: Bojan Čebela) TURISTIČNO DRUŠTVO »BLAGAJANA« ŽELI VSEM LEPE PRAZNIKE TER OBILO POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE V NOVEM LETU. SKUPAJ Z NAŠIMI SPONZORJI VAS VABIMO NA VELIKO SILVESTROVANJE Z OGNJEMETOM NA TRGU ZA SODIŠČEM OB 22. URI ZA BOGATO GOSTINSKO PONUDBO BO POSKRBELO GOSTIŠČE CANKARJEV HRAM. V NOVO LETO SE BOMO ZAVRTELI OB VESELIH VIŽAH ANSAMBLA »FANTJE TREH DOLIN«. SOLO IN IGRIŠČA BOMO GRADILI TUDI S PRISPEVKOM OBČANOV VRHNIKE Samoprispevek izglasovan Na dan državnega referenduma, 8. decembra 1996 o treh variantah spremembe volilnega zakona države Slovenije, je bil na vseh voliščih občine Vrhnika tudi občinski referendum za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje občine Vrhnika. Rezultate obeh referendumov tudi objavljamo. Iz rezultatov občinskega referenduma je razvidno, da je bila udeležba 54,41 %, kar pomeni, da se je občinskega glasovanja udeležilo več volivcev kot tistih za spremembo volilne zakonodaje. Vsekakor to pomeni, da je preko polovice volilnih upravičencev razumelo dejansko stanje v vrhniškem šolstvu, ki kaže potrebo po še eni novi osnovni šoli in novih igriščih, kjer naj bi naši otroci imeli normalen predpisani šolski standard. Od tega jih je glasovalo za uvedbo samoprispevka 53,60%, proti pa je bilo 44,14% volivcev. Prav zanimivi so tudi rezultati po krajevnih skupnostih in prav v samem mestu Vrhnika so V Občinska volilna komisija je skrbno štela in preverjala rezultate glasovanja o samoprispevku. Po končanem sprejemu vseh rezultatov volilnih odborov so bili znani neuradni rezultati, ki so povedali, da smo »ZA« novo šolo in nova igrišča in župan je z veseljem nazdravil s člani obeh volilnih komisij. občani, glede na število volivcev, zopet potegnili in izglasovali samoprispevek v prid nove šole in novih igrišč. Res je, da imata krajevni skupnosti Bevke in Drenov grič že svoja krajevna samoprispevka ter da časi socialnih razmer niso najboljši, kar je prineslo negativno glasovanje za skupni občinski samoprispevek. Nekoliko pa je bilo razočaranja na Logu in Dragomer- Lu-kovica, kjer je glasovalo za samoprispevek le nekaj nad 30 % volivcev, ki so se udeležili glasovanja. Vzrokov je najbrž več, eden pa je prav gotovo tudi nezaupanje, ker pri prejšnjih samoprispevkih ni bilo vse narejeno, kot je bilo dogovorjeno. Predvsem športna igrišča pri osnovi šoli Log - Dragomer so izostala že pred 15 leti, ko je bila šola tudi zgrajena iz samoprispevka. Ob tem pa je potrebno le poudariti, da smo takrat samoprispevek plačevali tudi ostali občani takratne občine Vrhnika. Zato so bila pričakovanja glasovanja iz teh dveh KS le bolj optimistična, vendar mimo volje volivcev le ni mogoče iti. Ne glede na to pa je skupni rezultat referenduma za samoprispevek pozitiven in plačevali bomo vsi po 1 % iz svojih osebnih ali katastrskih dohodkov, kar je edino pravilno za nadaljnji razvoj šolstva na Vrhniki in tudi na Logu in Dragomerju. Eno pa je gotovo, da se jc za občinsko upravo delo pri uresničevanju programa za samoprispevek šele pričelo. Potrebno bo zagotoviti zaupanje pri občanih, da se bodo sredstva resnično namensko uporabljala, za kar bodo prav gotovo stali tudi občinski svetniki in sam župan. Potrebno bo dobiti tudi vse podatke o zaposlenih v sami občini ter predvsem tistih izven občine, da bomo vsi, ki nas zajame plačevanje samoprispevka, tega tudi redno plačevali. O vseh nadaljnjih aktivnostih pri gradnji nove šole in novih igrišč pa bomo v Našem časopisu redno in natančno poročali. N.Č. od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči od priznavalnin, od invalidnine in od drugih prejemkov po predpisih o vojaških invalidih in civilnih invalidih vojne od denarnega nadomestila za telesno okvaro od dodatka za pomoč in postrežbo od pokojnine, ki ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo od starostne pokojnine, priznane po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študenti in učenci na proizvodnem delu oziroma na delovni praksi Samoprispevka se ne plačuje od plač delavcev in drugih občanov, ki ne presega zneska plače, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom. 7. člen Sredstva samoprispevka za investicije v šolstvo se bodo zbirala strogo namensko na posebnem računu Občine Vrhnika - OBČINSKI SAMOPRISPEVEK ZA INVESTICIJE V ŠOLSTVO - 50110-842-043-0082411. 8. člen S sredstvi samoprispevka bo upravljal župan, kije tudi odgovoren za zbiranje, gospodarjenje in namensko porabo sredstev samoprispevka. Župan je dolžan o zbranih in porabljenih sredstvih ter o gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za investicije v šolstvo poročati občinskemu svetu vsakih 6 mesecev in podatke tudi javno objaviti. Pravilnost obračunavanja in odvajanja samoprispevka kontrolirata Agencija RS za plačilni promet ter Davčna uprava RS - Izpostava Vrhnika v okviru svoji pristojnosti. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 9. člen Zavezancem se plačani zneski samoprispevka odštevajo od osnove za dohodnino po zakonu o dohodnini. 10. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 1.1.1997. Štev.: 11/3-SKL/96 Datum: 10/12-1996 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE VRHNIKA POROČILO O IZIDU I REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA ZA INVESTICIJE V ŠOLSTVO ZA OBMOČJE OBČINE VRHNIKA Na območju Občine Vrhnika jc bil izid glasovanja na referendumu dne 8/12-1996, naslednji: - v volilni imenik je bilo vpisanih 12413 volivcev, - na referendumu je po volilnem imeniku glasovalo 6754 volivcev oziroma 54,41 % - na referendumu ni s potrdilom glasoval nihče - na referendumu je skupaj glasovalo 6754 volivcev oziroma 54,41 % - veljavnih je bilo 6601 glasovnic oziroma 97,30 % - neveljavnih je bilo 153 glasovnic oziroma 2,27 % - ZA uvedbo samoprispevka je glasovalo 3620 volivcev oziroma 53,60 % - PROTI uvedbi samoprispevka jc glasovalo 2981 volivcev oziroma 44,14 % Na podlagi izida glasovanja na referendumu dne, 8/12-1996, Občinska volilna komisija ugotavlja, da jc bil samoprispevek za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika izglasovan. Vrhnika, dne 9/12-1996 PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Anton PLUT, l.r. REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK ZA INV. V ŠOLSTVO V OBČINI VRHNIKA UDELEŽBA IN REZULTATI GLASOVANJA NA VOLIŠČIH Na podlagi 3. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85), in 56. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 64/96) in izida glasovanja na referendumu dne 8.12.1996 je občinski svet občine Vrhnika na 3. izredni seji dne 9/12-1996 sprejel SKLEP o uvedbi samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika L člen Za območje Občine Vrhnika se po odločitvi na referendumu z dne 8.12.1996 uvede samoprispevek v denarju za investicije v šolstvo v Občini Vrhnika. 2. člen' Sredstva zbrana s samoprispevkom za investicije v šolstvo se bodo uporabila za izvajanje programa investicij v šolstvo v Občini Vrhnika do leta 2000 in sicer za: - gradnjo nove šole z večnamensko telovadnico na Vrhniki, - gradnjo športnih površin pri Osnovni šoli Log Dragomer, S samoprispevkom za investicije v šolstvo bo predvidoma zbrano 464.600.000,00 tolarjev. Razliko do ocenjenega programa bo občina Vrhnika zagotovila s sredstvi proračuna Občine Vrhnika in s sredstvi nakazanimi iz proračuna Republike Slovenije namenjenimi za investicije v šolstvo. 3. člen Samoprispevek se uvede za obdobje 4 let in sicer od 1.1.1997 do 31.12.2000. 4. člen Samoprispevek za investicije v šolstvo bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo v Občini Vrhnika: 1. Zavezanci, ki imajo plačo iz delovnega razmerja oziroma nadomestila in druge dohodke in prejemke, ki imajo značaj plače po stopnji 1 % od neto plače, nadomestila in drugih osebnih prejemkov ter plačil po pogodbah o delu; 2. zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejavnosti: - od povprečne neto plače v gospodarstvu RS za preteklo trimesečje po stopnji 1 %, če so zavarovani iz tega naslova - od ugotovljenega dobička po stopnji 1 % 3. zavezanci, ki prejemajo pokojnino po stopnji 1 % od izplačane pokojnine, 4. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti po stopnji 5 % letno od katastrskega dohodka negozdnih in gozdnih površin. 5. zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh ali več virov, navedenih v tem členu, plačujejo prispevek za vsak vir posebej. 5. člen Samoprispevek za investicije v šolstvo obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi in zasebni delodajalci ter drugi izplačevalci plač ali nadomestil in pokojnin ob vsakem izplačilu. Lastnikom oziroma uporabnikom kmetijskih zemljišč in samostojnim podjetnikom bo obračunavala in odtegovala samoprispevek Davčna uprava RS - Izpostava Vrhnika. Ob vsakem izplačilu oziroma nakazilu samoprispevka izplačevalec dostavi Splošni službi Občinske uprave Vrhnika seznam zavezancev, za katere se nakazuje samoprispevek. 6. člen Plačila samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki imajo dohodke samo : volišče št. vol. v vol. imen. glasovalo po imen. s potrd. SKUPAJ GLAS. oddanih ZA PROTI neveljavne 1 CANKARJEV DOM 536 320 0 320 320 194 123 3 2 OBRAT DRUŽBENE PREHRANE 59.7% 100% 60.6% 38.4% 0.9% 573 206 0 206 206 130 72 4 36.0% 100% 63.1% 35.0% 1.9% 3 OŠ IVAN CANKAR, LOŠC 702 349 0 349 . 349 205 135 9 49.7% 100% 58.7% 38.7% 2.6% 4 DOM KRAJEVNE SKUPNOSTI 429 229 0 229 •229 116 107 6 53.4% 100% 50.7% 46.7% 2.6% 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 562 387 0 387 387 232 149 6 68.9% 100% 59.9% 38.5% 1.6% 6 ZAVOD ZA GOZDOVE 713 388 0 388 388 224 156 8 54.4% 100% 57.7% 40.2% 2.1% 7 DOM UPOKOJENCEV 1035 619 0 619 619 355 249 15 59.8% 100% 57.4% 40.2% 2.4% 8 VVO ENOTA HRIB 636 372 0 372 372 210 154 8 7 GOSTILNA NA' POKOJ1ŠČE 58.5% 100% 56.5% 41.4% 2.2% 77 33 0 33 33 27 6 0 42.9% 100% 81.8% 18.2% 0.0% 8 GASILSKI DOM VERD 775 418 0. 418 418 216 199 3 53.9% 100% 51.7% 47.6% 0.7% 9 GASILSKI DOM VERD 693 367 0 367 367 200 152 15 53.0% 100% 54.5% 41.4% 4.1% 10 GASILSKI DOM DRAGOMER 1509 708 0 708 708 243 451 14 46.9% 100% 34.3% 63.7% 2.0% 1 GASILSKI DOM LOG 950 408 0 408 408 160 230 18 2 GASILSKI DOM DRENOV GRIČ 42.9% 100% 39.2% 56.4% 4.4% 711 366 0 366 366 122 231 13 3 ZADRUŽNI DOM STARA VAS 51.5% 100% 33.3% 63.1% 3.6% 487 333 0 333 333 249 82 2 68.4% 100% 74.8% 24.6% 0.6% 4 KULTURNI DOM BEVKE 514 257 0 257 257 87 159 11 50.0% 100% 33.9% 61.9% 4.3% 5 GASILSKI DOM PODL1PA 394 290 0 290 290 216 71 3 6 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 73.6% 100% 74.5% 24.5% 1.0% 8 316 206 0 206 206 140 58 65.2% 100% 68.0% 28.2% 3.9% 27 DOM KS SINJA GORICA 327 206 0 206 206 121 80 5 63.0% 100% 58.7% 38.8% 2.4% 28 GASILSKI DOM BLATNA 255 110 0 110 110 56 54 0 29 BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 43.1% 100% 50.9% 49.1% 0.0% 219 140 0 140 140 96 43 1 901 GLASOVANJE PO POŠTI 63.9% 100% 68.6% 30.7% 0.7% 0 0 0 0 0 0 0 0 999 PREDČASNO GLASOVANJE 0% 0% 0% 0% 0 42 0 /42 42 21 20 1 100% 50.0% 47.6% 2.4% skupno število volišč: 23 Referendum za spremembo volilnega zakona 3 izredna seja občinskega sveta SKUPNI REZULTATI UDELEŽBE V VOLILNEM OKRAJU štev. vol. enote (DZ): 3 štev. vol. okraja: 2 število volivcev, vpisanih v vol. imenik: 15277 glasovalo po vol. imeniku: 7817 glasovalo s potrdili: 0 skupaj glasovalo: 7817 udeležba v okraju: 51.17% UDELEŽBA NA VOLIŠČIH VE vo VOL. IME VOLIŠČA IMENIK+POTR. GL. SKUPAJ % UD. 2 1 CANKARJEV DOM 536 322 60.07 2 2 OBRAT IUV 573 206 35.95 2 3 OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA 702 349 49.72 2 4 DOM KS 429 225 52.45 2 5 GASILSKI DOM VRHNIKA 562 387 68.86 2 6 ZAVOD ZA GOZDOVE 713 383 53.72 2 7 DOM UPOKOJENCEV 1035 617 59.61 2 8 VVO HRIB 637 369 57.93 2 9 GASILSKI DOM VERD 776 . 418 53.87 2 10 GASILSKI DOM VERD 693 367 52.96 2 11 GASILSKI DOM DRAGOMER 1509 705 46.72 2 12 GASILSKI DOM LOG 950 408 42.95 2 13 GASILSKI DOM DRENOV GRIČ 711 366 51.48 2 14 ZADRUŽNI DOM STARA VRHNIKA 487 333 68.38 2 15 KULTURNI DOM BEVKE 514 257 50.00 2 16 GASILSKI DOM PODLIPA 394 290 73.60 2 17 BIVŠA ŠOLA LIGOJNA 316 205 64.87 2 18 DOM KS SINJA GORICA 327 206 63.00 2 19 GASILSKI DOM BLATNA BREZOVICA 255 110 43.14 2 20 BIVŠA ŠOLA ZAPLANA 219 140 63.93 - 2 21 GOSTILNA POKOJ1ŠČE 77 33 42.86 2 101 GASILSKI DOM BOROVNICA 344 114 33.14 2 102 OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA 679 242 35.64 2 103 OBČINA BOROVNICA 220 114 51.82 2 104 OSNOVNA ŠOLA BOROVNICA 311 118 37.94 2 105 GASILSKI DOM BREG PRI BOROVNICI 328 137 41.77 2 106 ŽITKO FRANC, DOL PRI BOROVNICI 512 158 30.86 2 107 GASILSKI DOM BREZOVICA PRI BOR. 421 191 45.37 2 999 PREDČASNO GLASOVANJE 47 47 100.00 SKUPNI IZID GLASOVANJA V VOLILNEM OKRAJU Štev. vol. enote 3 - Štev. vol. okraja 2 Št. oddanih glasovnic 7816 Št. neveljavnih glasovnic 838 _ Skupno št. veljavnih glasovnic 6978 ref. vprašanja A Št. glasovnic vsa 3 vprašanja PROTI 520 ref. vprašanje B Št. preostalih veljavnih glasovnic 6458 ref. vprašanje C št. glasov ZA %ZA od odd. glasovnic št. glasov PROTI 945 3481 1901 12.1% 44.5% 24.3% 3620 2039 3086 IZID GLASOVANJA PO VOLIŠČIH skupaj vsa 3 prenos nevel- velja- vpraš. veljav- A "A B B C C VE VO VOL oddane javne vne proti ne ZA PROTI ZA PROTI ZA PROTI 3 2 1 322 22 300 21 279 55 113 115 99 107 95 3 2 2 206 36 170 20 150 29 84 73 65 42 74 3 2 3 349 34 315 15 300 49 lil 100 89 142 76 3 2 4 225 29 196 18 178 29 100 61 83 82 66 3 2 5 387 50 337 26 311 48 135 153 78 107 110 3 2 6 383 34 349 29 320 54 181 121 152 115 158 3 2 7 617 96 521 37 484 70 249 246 125 161 211 3 2 8 369 46 323 42 281 35 168 .169 60 73 136 3 2 9 418 34 384 0 384 63 206 147 157 147 156 3 2 10 367 50 317 25 292 39 184 165 82 88 76 3 2 11 705 60 645 37 608 122 346 326 226 155 329 3 2 12 408 37 371 45 326 57 279 205 145 64 287 3 2 13 366 35 331 28 303 33 179 188 76 77 148 3 2 14 333 47 286 26 260 35 132 165 69 55 131 3 2 15 257 37 220 25 195 14 140 146 49 30 131 3 2 16 290 21 269 20 249 20 117 190 36 39 118 3 2 17 205 28 177 14 163 11 88 127 26 15 86 3 2 18 206 22 184 26 158 29 73 81 48 48 78 3 2 19 110 12 98 6 92 11 52 52 27 28 43 3 2 20 140 6 134 2 132 17 96 94 32 19 95 3 2 21 33 4 29 4 25 1 20 21 8 3 18 3 2 101 114 11 103 6 97 18. 47 42 33 37 35 3 2 102 242 22 220 20 200 22 147 106 90 71 109 3 2 103 114 8 106 1 105 16 63 52 37 36 56 3 2 104 118 9 109 4 . 105 5 41 70 11 30 34 3 2 105 137 12 125 10 115 13 59 62 30 39 47 3 2 106 158 19 139 2 137 22 84 63 52 51 62 3 2 107 190 14 176 - 8 168 18 108 119 38 31 100 3 2 999 47 3 44 3 41 10 18 22 16 9 21 Kadrovske zadeve in čestitke poslanki Tudi za spremembo volilne zakonodaje je »državna« volilna komisija skrbno štela in preverjala pravilnost dela volilnih odborov. Na 3. izredni seji Občinskega sveta Vrhnike, kije bila v ponedeljek, 9.12.1996, so svetniki odločali predvsem o kadrovskih zadevah. Že na začetku seje pa je predsednik sveta Brane Jereb v imenu vseh svetnikov čestital Heleni Hren Vcncelj za poslansko mesto v državnem svetu ter k izvolitvi za podpredsednico tega izvoljenega najvišjega državnega zakonodajnega telesa. Prof.dr. Helena Hren Vencelj se' je za čestitke zahvalila in poudarila, da bo neposredna vez med občinskim svetom in državnim zborom, ker bo vrhniške svetnike lahko sproti seznanjala s problematiko in odločitvami na višji ravni. Obenem pa je obljubila, da bo poskušala mnenja in odločitve svetnikov in občanov občine Vrhnika in tudi krajev i/, volilnega območja, kjer je kandidirala, čimbolje zastopati in njihivi voljo uvev-Ijavljati v državnem zboru. V nadaljevanju seje so se svetniki z javnim glasovanjem opredelili, da dajo pozitivno mnenje dosedanji ravnateljici osnovne šole Log-Dragomcr Ka-rolini Keglevič. Na razpis ravnatelja te šole sta se prijavili dve kandidatki Karolina Keglevič, dosedanja ravnateljica in Ivanka Žitnik iz Ljubljane. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je obe vlogi, ki sta vsebovali tudi viziji obeh kandidatk za prihodnje delo, pregledala in posredovala svetnikom, da se z javnim glasovanjem odločijo o eni kandidatki. Po razpravi, kjer so se svetniki bolj ogrevali za sedanjo ravnateljico, ki šolo dobro in vzorno vodi, so z javnim glasovanjem izvolili Karolino Keglevič. S tem so ji izrekli pozitivno mnenje k imenovanju za ravnateljico osnovne šole Log Dra-gomer. Naslednja točka dnevnega reda pa je bila imenovanje odgovornega urednika Našega časopisa. Na razpis komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, sta se javila dva kandidata, in to Boštjan Horvat iz Vrhnike, izvršni direktor in ured- Denar za šolo v naravi Vrhniški občinski svet je sprejel sklep o sofinanciranju šole v naravi. Osnovnim šolam za 4. razrede zagotavlja poletno šolo v naravi v trajanju 7 dni (prej 10), 5. razredom zimsko šolo v naravi v trajanju 5 dni. Za 3. in 4. razred zagotavljajo 7 dni poletne šole v naravi in za 5. in 6. razred 5 dni zimske šole v naravi. Ustanovi za delovno usposabljanje v Podlipi omogočajo 7 dni letne šole v naravi in 5 dni zimske šole v naravi, vrtcem letovanje v trajanju 7 dni in zimo-vanje v trajanju 5 dni. Pri sofinanciranju se upotevajo merila, kakršna ima ministrstvo za šolstvo inšport, se pravi 1000 na učenca na dan ter dodatni kriteriji 2000 SIT za učenca s šole s prilagojenih programom in 3000 tolarjev za otroke iz OVI Podlipa. Šole in vrtci morajo po . opravljeni šoli v naravi predlo- _ žiti obračunm. Tudi v proračunu za leto 1997 bodo zagotovili denar za šolo v naravi, dodatna sofinanciranja pa bodo obravnavali v občinskem svetu ob obravnavi proračuna za prihodnje leto. Vrhniški občinski svet je tudi soglašal z nadaljevanjem aktivnosti pri izgradnji kompostarne z opremo deponije, pri čemer nik tednika Panorama ter Tone Janežič, dosedanji v.d. odgovornega urednika Našega časopisa. Komisija je svoje delo temeljito opravila ter tudi oba kandidata povabila na razgovor, da sta predstavila svoja koncepta časopisa in odgovarjala na vprašanja. Vsa ta gradiva so svetniki tudi prejeli s predlogom komisije, da se svetniki s tajnim glasovanjem opredelijo pis ostane tak kot jc bil; - delo urednika jc bilo na eni izmed prejšnjih sej sveta pohvaljeno, zakaj sedaj urednika zamenjati. Po razpravi je sledilo tajno glasovanje, kije pokazalo, da se je 13 svetnikov odločilo za Toneta Janežiča, 4 za Boštjana Horvata. Sprejet je bil tudi sklep, da se Tone Janežič imenuje za odgovornega urednika Našega časopisa za mandatno obdobje 4 let, sklep pa stopi v veljavo, ko dajo soglasje tudi sveti soustanoviteljic občin Borovnica, Brezovica in Dobrova -Horjul - Polhov Gradec. Svetniki so s tajnim glasovanjem določili tudi člane komisije za izdajo Našega časopisa: Richard Beuermann, Leopold Predsednik Občinskega sveta Vrhnika, Brane Jereb, čestita dr. Heleni Hren Vencelj za izvolitev podpredsednice, kot je sama rekla prve ženske podpredsednice državnega zbora. o enem kandidatu. V zanimivi razpravi, kjer so sodelovali skoraj vsi prisotni svetniki, so bila izrečena številna mnenja in pripombe, ki jih lahko strnemo skupaj: - koncept časopisa, ki ga je pripravil Boštjan Horvat, je dober in sodoben, vendar je vprašljivo financiranje le-tega; - koncept Toneta Janežiča pa je bil sprejet pred meseci na seji tega občinskega sveta in drugih treh svetov in je njegov predlagatelj vztrajal pri njem; - stroški tiskanja Našega časopisa se dajo še zmanjšati; - potrebno je razširiti dopis-niško mrežo; - poslužiti se je potrebno domačih (vrhniških) strokovnjakov za tiskanje in druga tehnična opravila; - sedanja oblika in koncept nista bila sporna, zato naj časo- naj bi denar zagotovili iz proračuna in iz kredita Ekološkega razvojnega sklada v višini 14.500.000 tolarjev z odplačilno dobo 10 do 15 let. Glede financiranja krajevnih skupnosti pa so v občinskem svetu dejali, naj bi končno spremenili ali vsaj pregledali pravilnik, ki je nastal leta 1991 in je že zastarel. Potem bo mogoče določiti nova merila. Blaznik in Helena Hren Vencelj. Tem članom pa se bodo pridružili še po dva člana iz občin soustanoviteljic časopisa. Na koncu izredne seje pa je bilo svetnikom podano poročilo o izvedbi občinskega referenduma za uvedbo samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika. Obenem se je župan zahvalil vsem svetnikom za pomoč pri pripravi in izvedbi referenduma, predvsem pri pravilnem informiranju in prepričevanju krajanov in občanov, da je samoprispevek eden od možnih virov financiranja nove šole in novih igrišč. Na podlagi poročila o izidu referenduma so svetniki soglasno sprejeli tudi sklep o uvedbi samoprispevka za investicije v šolstvo za območje občine Vrhnika (sklep v celoti objavljamo). S.S. 4 Občinska sveta občin Brezovica (v četrtek, 12. decembra 1996) in Dobrova-Horjul- Polhov Gradec v ponedeljek, 16. decembra 1996) sta dala soglasje k imenovanju Toneta Janežiča za odgovornega urednika Našega časopisa, vse štiri občine pa imajo tudi že izvoljene člane skupne komisije za izdajanje občinskega glasila, ki bo skrbela za urejanje gmotnih in vsebinskih vprašanj. Borovniška občina ima na dnevnem redu to soglasje na seji v četrtek, 19. decembra. Vsem občankam in občanom Vrhnike želimo obilo zdravja, miru in zadovoljstva v letu 1997 OBČINSKA UPRAVA VRHNIKA Vsem občankam in občanom želimo SREČNO in USPEŠNO novo leto 1997. Ce bo to odvisno tudi od sodelavcev Upravne enote Vrhnika, vam zagotavljamo, da se bomo potrudili! UPRAVNA ENOTA VRHNIKA PREDSTAVLJAMO VAM AVTO CENTER d.d. Prodaja in servisiranje vseh RENAULTOVIH vozil na dobri poti Avto Center d.d. je s programom RENAULT - prodaja in servisiranje -začel v maju leta 1995 in že v prvih mesecih poslovanja dosegal dokaj dobre rezultate tako v prodaji novih vozil kakor tudi pri servisnih storitvah in prodaji rabljenih vozil. Ugodni rezultati v letu 1995 so bili osnova za dokaj velika pričakovanja v letu 1996. Tako je bil v mesecu februarju 1996 predstavljen novi Renaultov model MEGANE (ki je zamenjal zelo popularno »devetnajsti-co«). Avto Center je lahko takoj ponudil to novo vozilo tako za prodajo kakor tudi za testne vožnje, ki so imele velik odmev med možnimi kupci. Renault dobre prodajne rezultate. V letu 1996 bo tako prodanih okrog 240 novih in preko 100 rabljenih vozil. Hkrati s pridobivanjem kupcev novih in rabljenih vozil pa si je v tem času ACV pridobival tudi vedno več stalnih strank na področju servisnih storitev, saj ie število mesečnih vhodov in opravljenih storitev iz meseca v mesec naraščalo in že dosega optimalni obseg storitev. Servisne storitve opravljajo za celotni program vozil RENAULT, prav tako ACV še vedno servisira tudi vozila wart-burg, saj ima na tem področju dolgoletne izkušnje, po tej dejavnosti pa je servis znan tudi izven Slovenije (predvsem na Hrvaškem - Istra). Manjša po- Mehaniki za servisiranje Renaultovih vozil so se morali dodatno izobraževati tudi v REVOZU - Novo mesto, da lahko izpolnijo vsako željo svoje stranke. V moderni prodajalni AVTO CENTRA pa lahko dobite vse dokumente in navodila za nakup novega vozila tipa RENAULT. pravila sc po potrebi opravijo tudi ha drugih tipih vozil. ACV pa je v letu 1996 nabavil moderno opremo za vulkaniziranje, centriranje in menjavo gum, kar se prav tako lahko izvaja na vseh tipih vozil. V Avto Centru sprejemamo v delo tudi manjša in večja kleparska dela na vozilih renault, kijih za nas opravljajo s strani Rcvoza pooblaščeni izvajalci teh del (Avtohiša REAL,'...) Poleg tega pa so se zaposleni v ACV preko celega leta tudi stalno izobraževali (v povezavi z Avtohišo REAL in REVO-Zom iz Novega mesta) in s tem pridobivali na svoji strokovni usposobljenosti. Poleg tega pa je ACV uspel doseči ugodne rezultate tudi na področju svoje stranske dejavnosti, to je dejavnost EURO-IT LL - polnjenje gum s poliuretansko maso, saj smo v hudi konkurenci ob javnem razpisu za to dejavnost uspeli skleniti dolgoročno pogodbo / Ministrstvom za obrambo. Doseženi rezultati pa bi lahko bili še ugodnejši, vendar pa so pričakovane spremembe predpisov (znižanje carinskih dajatev za avtomobile v letu 1997) vplivale na zmanjšano prodajo v zadnjem četrtletju (kar je bilo vse opazno tudi iz števila reklam za vozila v vseh medijih in tudi številna /nižanja cen za vozila). Ob koncu pa je žal potrebno omeniti težave, kijih ima Avto Center zaradi nekaterih napačnih odločitev v preteklosti. Tako še ni povsem razjasnjen postopek lastninjenja (revizijske službe podjetju očitajo poskus »divje privatizacije« oz. ustanovitve »by-pass« podjetja), sodni postopki v teh zadevah pa so žal izredno počasni (deloma zaradi nepopolne dokumentacije). Poleg tega pa ima podjetje še nekaj (kar precej) neplačanih obveznosti iz obdobja 1992-1994, ko je bilo podjetje praktično pred stečajem. Kasneje pa je bil s pomočjo AHL speljan postopek prisilne poravnave, obveznosti iz tega postopka pa za padajo ravno v tem času. Vendar pa glede na dosežene tekoče poslovne rezultate v letu in pol poslovanja s programom RENAULT ni bojazni, da podjetje teh težav ne bi zmoglo. N.Č. \ V AVTO RENAULT CENTER, d.d. Želi vsem svojim strankam in vsem bralcem Našega časopisa vesele božične in novoletne praznike ter srečno vožnjo v letu 1997. AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061/755-730, 755-145 Karitas * Vse človeštvo čuti hudo nujo, da najde smisel in si postavi cilj v svetu, kije vedno bolj zapleten in v katerem je vedno težje biti srečen. Pri vsem, kar je velikega in pohvale vrednega na tem svetu, je živa in konkretna Karitas edino, kar ostane in sveti do večnosti. Janez Pavel II In kaj je Karitas? Ljubezen do bližnjega, ljubezen usmiljenega Samarijana. S to ljubeznijo skušamo v vrhniški župnijski Karitas sodelovati, skušamo vsaj malo pomagati. Veliko nas je združenih v tej želji. Vrata župnijske karitas so ob ponedeljkih in sredah oblegana od dobroto-jemalcev in dobrotodajalcev. Septembra letos je minilo pet let, kar to delamo. 27. oktobra pa pet let, kar smo uradno ustanovljeni. Majhna obletnica torej. Srčno upamo, daje naše delo blagoslovljeno. Vedno imamo kaj dati, vedno imamo s čim plačati. Velikokrat smo zvabili nasmešek na zaskrbljeni obraz. Dobri Vrhničani nam to omogočajo s svojimi darovi. Naj bo še naprej tako. Zahvaljujemo sc vsem ljudem, ki sodelujejo z nami, ki želijo, da bi bili vsi ljudje srečni. Bog vam daj srečo. Lepo praznujte božične praznike, v novem letu pa želimo vsem, da bi imeli delo, zdravje in veliko ljubezni, ki vse premaga in vse potrpi. Župnijska karitas Vrhnika f URNIK ODVOZA ODPADKOV MED DECEMBRSKIMI PRAZNIKI 25. december — sreda — odvoza ne bo 26. december — četrtek — odvoz po urniku za sredo 27. december — petek — odvoz po urniku za četrtek 28. december — sobota — odvoz po urniku za petek 1. januar — sreda — odvoza ne bo 2. januar — četrtek — odvoz po urniku za sredo 3. januar — petek — odvoz po urniku za četrtek 4. januar — sobota — odvoz po urniku za petek 16. januar — četrtek — odvoz novoletnih jelk KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA Srečno Novo 1997 leto! Spoštovani občani in občanke občine Vrhnika. Želimo vam, vsem vesele Božične praznike, ter srečno, zdravo in zadovoljno Novo 1997 leto, kakor tudi osebno srečo in skupnega zadovoljstva, med svojimi dragimi in drugimi poznanimi. Obenem se zahvaljujemo vsem, kateri so na kakršen koli način, katerih pa ni malo, pomagali društvu ustvariti ustvarjeno. Se enkrat vsem lepa hvala in res naj vam bo srečno in zdravo 1997 leto. Obenem pa v Novem ¡997 letu vabimo vse simpatizerje do gasilskih vrst, da se nam pridružijo in s tem zmanjšajo drugim težka morebitna dejanja v naših vrstah. Z gasilskim pozdravom! V službi ljudi - Na pomoč! Gasilci PGD Vrhnika MEGANE pa je že v prvem mesecu dosegel izredne prodajne rezultate in preko vsega leta ostal velika prodajna uspešnica. Ob koncu leta je RENAULT tudi že predstavil dva nova modela iz družine MEGANE in sicer: CLASSIC in SCENIC, za katera že vlada veliko zanimanje (vozila so seveda žc naprodaj tudi v ACV), RENAULT SCENIC pa so evropski novinarji že izbrali za avto leta 1997. Izredno široka paleta vozil in ugodna cenovna politika podjetja REVOZ (ugodni krediti, cene nekaterih vozil RENAULT so v letu 1996 tudi znižale), so vplivali na to, da je tudi Avto Center na Vrhniki dosegal zelo D Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer in Občina Brezovica vabita na BOŽIČNI KONCERT, ki bo 28. decembra 1996 ob 19. uri v gasilskem domu v Dragomerju. Za zabavo bosta poskrbela Joži Kališnik in Miha Dovžan. ® Mladinski Center Vrhnika (MCV) v teh dneh praznuje svoj drugi rojstni dan. Smo društvo, ki združuje vrhniško mladino v homogeno celoto neglede na starost, izobrazbo, spol itd... in ji omogoča koristno izrabo prostega časa v domači občini. Ob tej priložnosti ugotavljamo, da smo v dveh letih našega delovanja dosegli veliko načrtovanih ciljev, ne pa tudi vseh, ki smo si jih zastavili. Glavni razlog za naš delni neuspeh je dejstvo, da naše društvo še vedno nima primerno urejenih prostorov. Prostori, ki smo jih dobili v uporabo (na Tržaški 11), nujno potrebujejo sanacijo. Kot neprofitno društvo svojega stalnega vira dohodkov nimamo. Ker so stroški obnove prostorov za nas previsoki ob tej priložnosti... PROSIMO za pomoč vrhniške obrtnike in poslovneže, ki jim ni žal naložbe v mlade - Na mladih svet (Vrhnika) stoji!!! Prispevke lahko nakažete na žiro račun: 50100-620-133 05-1027115-637556 Za Vašo pomoč se Vam iskreno zahvaljujemo! MCV Vam želi vesel božič in srečno novo leto. iMIiTliiwInlil aiaSUigliMčEHjCEMgHžniHD Mladinski Center Vrhnika SLS S/oiviiska ljudska stranka SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Podružnica Vrhnika vabi na občni zbor ki bo na dan slovenske samostojnosti v četrtek, 26. decembra 1996, ob 10. uri v Domu Karla Gra-beljška na Vrhniki. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika podružnice in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročilo o delu 3. Ustanovitev zvez v okviru vrhniške podružnice SLS (gospodarsko-podjetniške, kmečke, zveze za celosten razvoj podeželja, ženske, delavske, upokojenske in mladih pri SLS) 4. Program dela za leto 1997 in sklepi. Vabljeni člani in vsi, ki se želite včlaniti v Slovensko ljudsko stranko. Vsem občanom želimo lepo doživetje veselega spročila miru, ki ga razodevajo božični prazniki, v novem letu pa obilo zdravja in medsebojnega razumevanja. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR VRHNIKA VOŠČILO DETE NAM JE ROJENO, SIN NAM JE DAN BOG Z VAMI VSE DNI, KADAR SE SMEJETE IN VSE NOČI, KADAR DVOMITE; VSE URE, KADAR DOŽIVLJATE PRIJATELJSTVO, IN VSE TRENUTKE, KADAR STE SAMI. Vse to želimo iz srca, vsem ljudem dobre volje, vsem bralcem Našega časopisa, bolnim, osamljenim, naši mladini.. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEM OKRA TI OBČINSKA ODBORA VRHNIKA in BOROVNICA OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA ŽELI VSEM OBČANOM, PA TUDI VSEM ZAČASNIM OBČANOM (BEGUNCEM) VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 1997. PRISRČNE ČESTITKE IN ZAHVALA PA VSEM POŽRTVOVALNIM KRVODAJALCEM, KI JIH PROSIMO ŠE ZA NADALJNJE ZVESTO SODELOVANJE. 00 RK VRHNIKA DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM LEPE IN SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VESELO IN ZDRAVO NOVO LETO 1997. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA OBVEŠČA VSE REDNE IN PODPORNE ČLANE, DA BO REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA 6. 2. 1997 — TADEBELI ČETRTEK — OB 16. URI V GOSTIŠČU MOČILNIK. VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU, PRIJETNO BO. DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Pomladne stranke so takole propagirale referendum za spremembo volitev ter tudi za novo šolo in nova igrišča. SDS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR VRHNIKA Vsem občanom čestitamo ob dnevu samostojnosti, želimo vesele božične praznike ter zdravo in uspešno novo leto 1997. Zahvala Prosite in boste dobili! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam ho odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme, in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu odpre. Ali pa: Kdo med vami bo dal svojemu sinu kamen, če ga prosi kruha kruha?. (MT 7,7-11). Iz leta v leto se ponavljajo isti dobrotniki - pomočniki Ml KI. A V/.K VANJA, zato SO tudi naše zahvale skoraj nespremenjene in zato smo tokrat povzeli navedek i/. Svetega pisma, ker rie najdemo več primernih besed v zahvalo za vse, kar bi želeli povedati v imenu obdarovancev iz DOMA POČITKA na Vrhniki ter v imenu učencev iz šole in učne delavnice s prilagojenim učnim programom iz PODLIPE. Zahvaljujemo se tudi v imenu MIKLAVŽA - JURI".TA SESKA z RADIA OGNJIŠČE s spremstvom angelov in peklenščkov ter v našem imenu - SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV z Vrhnike. KOLINSKA - LJUBLJANA JOŽE ADAMIČ, PEKARNA, Tičniea 11 in Stara e. Vrhnika SLAVKO GUTNIK, ASFALTIRANJE in ORADB. MEHANIZACIJA, e. na Mele 2, Log DANILO EORTUNA »EORTRADE« d. o. o. Horjul, Pod Hruševco, Vrhnika PAVEL VIDMAR, »MIZARSTVO«, Sinja Gorica, Vrhnika ANGELO PENKO, »ELEKTROMEHANIK A EL- PE, Usnjarska 2, Vrhnika ANTON BAŠKOVČ, >• PEKARNA«, Idrijska c.28, Vrhnika JANEZ KOGOVŠEK, »-MIZARSTVO« Velika Ligojna META NOVAK, »OSRAM« ES - Ob Zeleni Jami 7, Ljubljana ■■LOKA« Trg, podj. Školja Loka - Vrhnika »SONČNICA« SEMENARNA IN CVETLIČARNA, Stara e. Vrhnika »MIZARSTVO« NOVAKI, Log pri Brezovici »AVTOHIŠA« SELIŠKAR, MAŠA MOLEK, Verd, Vrhnika Grič, Vrhnika ANTON MER LAK, CITROEN SERVIS, Drenov Grič, Vrhnika MARJAN MASNEC, Tržaška c. 4, Vrhnika »MERCATOR«, Ulica 6. maja, Vrhnika Prodajalna »LONČEK«, Stara e. 10, Vrhnika Trgovina »TRGO - SODČEK«, Verd, Vrhnika Trgovina »MRGOLE«, Idrijska c. Vrhnika Prodaja sadja » 4 LETNI ČASI«, Vrhnika Prodajalna ženskega in moškega perila »INTIMA«, Loka, Vrhnika Prodajalna »SMER 21 - EORTUNA« Loka, Vrhnika Prodaja sadja in zelenjave ABAZA.I SAMI - Vrhnika Oder, osvetlitev in ozvočenje sta pripravila ANŽE STRŽINAR, trgovina »ANŽE«, Voljčeva 1.1, Vrhnika in FRANC JELOVŠEK »ELEKTROMEHANIKA«, Drenov Grič 152, Vrhnika Za varnost udeležencev miklavževanja je pred trgovskim centrom LOKA poskrbel .IOŽF LESKOVEC S PRIJATELJI, V gostišču MOČILNIK je Miklavža in njegovo ožje spremstvo pogostil JANKO MARINČIČ.' Da so pa ANGELCI kljub mrazu tako zbrano peli, je zaslužna zboro-vodkinja MOJCApBI.AK ob pomoči prijaznih peklenščkov. Vsa darila je imel Miklavž varno spravljena v župnijskem uradu na Vrhniki, kjer jih ima že vsa leta in se za to skrbo zahvaljujemo gospodu dekanu FLORUANU BOŽNAR.IU. Za večletno pomoč in sodelovanje smo hvaležni tudi ROŽMANCE-VIM (mizarstvo) na Robovi ulici. V njihovi hiši potekajo vse priprave na Miklavža. Tega dne se ustavijo vsi mizarski stroji, kajti delavnica in skoraj vsi prostori v hiši se spremenijo v garderobo, še prej pa v pakirnico darilnih zavitkov. NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO PRED TRGOVSKIM CENTROM, LOKA NA DAN PRED MILKAVŽEVEM VEČEROM. Vsem še enkrat hvala in lep pozdrav. zakaj tako? Novo vodstvo SDS na Vrhniki Prostovoljno dajanje krvi je v Sloveniji že globoko zakoreninjeno. Pred leti smo se s tem plemenitim dejanjem uvrščali v svetovno raven. Zalo naše bolnišnice in državljani, potrebni sveže krvi, niso pozna/i strahu, da bi ostali brc: tekočine, ki rešuje življenje. ■ Žal se v času. ki ga živimo, prej tako ugodne razmere na področju darovanja krvi močno slabšajo. Število krvodajalcev drastično upada in zagotavljanje krvi je že zelo vprašljivo. -Normalno je. da se ob vsakem preobratu naredi analiza — zakaj tako'.' S krajšimi pogovori še preostalih krvodajalcev, smo odkrili dokaj zanimive in krute ugotovitve. Ugotavljamo, da ukinitev dveh prostih dni ni odločilno vplivala na zmanjšano udeležbo, poglavitni vzrok za na zmanjšanje števila krvodajalcev je — glede na pogovore — treba prisoditi vodjem proizvodnje v podjetjih. Kaže, da so tako prepričani v svoje večno zdravje, da se »požvižgajo« na zdravje svojih podrejenih, ki so resda v večji nevarnosti za razne oblike bolezni in nesreč. Vemo, da sta v času in krizi, ki jo preživlja vrhniška industrija potrebna red in organiziranost. Vendar pa si z odločitvami, za katere se odločajo, delajo slab glas, kajti generacija, ki prihaja, obsoja oholost samodržcev. Iz napisanega sledi, da je bil zadnji odvzem krvi na Vrhniki porazen. Zahvaljujemo se vsem tistim darovalcem, ki so prišli na akcijo plemenitega dela in vojakom iz Ilirske Bistrice ter Vrhnike, ki so resnično rešili odvzemni dan —četrtek 28. II. 1996. Organizatorji in krvodajalci pa prosimo nenaklonjene strukture: spremenite svoj odnos do dela, ki krasi humanost krvodajalca in družbe. OO RK VRHNIKA Dne 11. decembra 1996je bila v prostorih SDS Vrhnika redna letna konferenca z volilno konferenco. Rasi našega članstva na Vrhniki in več uspešnih velikih in manjših akcij, so pokazale potrebo po drugačni, boljši organiziranosti OO SDS Vrhnika, po spremembah v predsedstvu ter po dopolnitvi odborov in komisij. G. AlojzSuhadolc, dosedanji predsednik stranke, je predlagal nove člane za organe stranke. Ob tem jc poudaril, da so ti kandidati ta mesta zaslužili z dosedanjo aktivnostjo, kar naj bi bil tudi poroštvo za uspešno delo v prihodnje. V predsedstvo so bili izvoljeni: Vczjak dr. Marjan - predsednik, podpredsedniki: Suhadolc ing. Alojz, Blaz-nik ing. Leopold, Drenik Jože, Cascrman Pavel - tajnik in čla- ni: Mesec ing. Tomaž, Mavsar Peter, Mišic Franc, Gruden Andraž, Popit Gabricla ter Do-brovoljc Janko. Dr. Vczjak kot novi predsednik seje v nagovoru zahvalili v imenu izvoljenih, podal nekaj smernic za nadaljnje delo ter posebni poudarek dosedanje nesebično delo g. Su-hadolca, kije dolga leta skrbel, da je odbor preživel, začel dobro delovati, se čistil in dosegel spoštovanja vreden rezultat na zadnjih volitvah. Za malo smo zgrešili veliki met - vstop našega poslanca v državni zbor, a pot vodi samo naprej. Sodelovanje pomladnih strank se v zadnjem času povečuje (skupna referendumska stojnica), tako da so obeti za prihodnost spodbudni. Gost srečanja prof. dr. Anton Jeglič je prenesel pozdrave pred- sednika SDS - g. Janeza Janše in njegove iskrene želje za uspešno delo novega vodstva. Uspešno delo OO SDS Vrhnika izražajo tudi rezultati referenduma o volilnih sistemih. Medtem, ko so sta predloga A in C n Vrhniki dobila ZA 12.1 oz. 24.3 ter PROTI 41.4 oz. 35.3 % vseh oddanih glasov, je za predlog B, to je predlog 43.710 državljanov in stranke SDS za VEČINSKI VOLILNI SISTEM, glasovalo ZA 44.5 ter PROTI 23.3 % vseh volilcev. Ta rezultat pomeni utrditev položaja SDS in pomladnih strank na Vrhniki. Vsem, ki ste glasovali za večinski volilni sistem, se ob tej priliki najlepše zahvaljujemo za izkazano podporo. OO SDS VRHNIKA Veteranke in veterani vojne za Slovenijo 1991 V imenu predsedstva OOZVVS Vrhnika - Borovnica, Želi vsem veteranom in veterankam vojne za Slovenijo 1991, ter vsem občanom Borovnice in Vrhnike vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1997. Predsednik OOZVVS Vrhnika - Borovnica Janez Čerin ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA PROGRAM PRIREDITEV v Cankarjevem domu na Vrhniki Sobota, 28.12. »VSAK DAN V MOJIH OČEH« - Kurdistan v fotografiji in otroški risbi, Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 16. ure, do 17. 1.1997, v avli Cankarjevega doma na Vrhniki. Sobota, 28.12. ob 19. uri, KONCERT - Ansambel PTUJSKIH PET, Vstopnina: 1.000 SIT, rezervacija in predprodaja vstopnic v agenciji PAV, tel. 755-380, Cankarjev trg 4. 1997 Sobota, 11.1. ob 17. uri in 20.uri, NOVOLETNI KONCERT. Komorni orkester Vrhnika, ZPZ Conduite in McPZ Mavrica, dirigent Marko Fabiani, zboro-vodkinja Darinka Fabiani, vstopnice 400 SIT in 700 SIT. rezervacije in predprodaje za oba koncerta na Vrhniki so v agenciji Pav, tel. 755-380 in agenciji Com-tar, tel.755-828. Sobota, 4.1. ob 19.30 uri v OŠ Borovnica, ponedeljek, 13.1. ob 19.30 uri v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, vstopnice 600 SIT in 800 SIT. Sreda, 22.1. ob 19. uri RAZSTAVA LIKOVNE SKUPINE ART1, katere članice so amaterske slikarke: Cica Kolar, Ncvcnka Ladič, Milica Rajačič, Jožica Scrafin, Nuša Vasiljevič in Mira Roje. Mentorica skupine je Mara Kraljeva, organizatorka pa Cica Kolar. Razstava bo odprta do 12.2. vsak dan od 8. do 18.ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Petek, 24.1. ob 19.30, KUD Podlipa - Smrečje, gledališka skupina, IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ, burka po č., priredil Karlo, režija Janez Cankar; komedija o zapletih, ki naredijo življenje žalostno, vedro in srečno, ec najdemo pravi izhod iz. pasti, ki jih nastavlja življenje, vstopnina 600 SIT, Kulturno umetniško društvo Podlipa - Smrečje in Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. Petek, 31.1. ob 19.uri, POGOVOR Z ROJAKI, Večer s pesnikom in prevajalcem Cirilom Brglezom; pogovor bo vodil Matija Ogrin, urednik revije Tretji dan, brez vstopnine. VESELE PRAZNIKE, ZDRA V O IN USPEŠNO LETO 1997 Zveza kulturml} organizacij Vrhnika Odmevnost Cankarja v Italiji V začetku oktobra letošnjega leta smo na Vrhniki gostili slaviste iz različnih krajev Slovenije. Zborovanje smo organizirali Zveza kulturnih organizacij Vrhnika v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije in aktivom slavistov iz osnovne šole na Vrhniki. Na tem srečanju so slavisti izvolili novega predsednika društva, znanega prevajalca in pisatelja prof. Zoltana Jana iz Nove Gorice. Povabili smo ga v goste in vabilu seje prijazno odzval, tako smo pripravili večer o prevodih Cankarjevih del v Italiji. Poleg prof. Zoltana Jana sta se srečanja z naslovom Odmevnost Cankarja v Italiji udeležili univ.prof. Marija Pirjevec, literarna zgodovinarka s tržaške univerze in prof. Diomira Fab-jan Baje, prevajalka iz Trsta. Skupaj so nam predstavili zgodovinsko in literarno ozadje nastajanja italijanskih prevodov od leta 1911, ko je izšel prvi prevod Hlapca Jerneja, prevajalca Golouha, do današnjih dni. Tako so v letih 1923-25, 1946 in 1970 nastali trije t.i. vrhovi prevajanja, v katerih so bila, poleg Hlapca Jerneja prevedena šc dela Podobe iz sanj, Hiša Marije pomočnice, Martin Kačur, Mojc življenje, Kralj na Bctajnovi... Založniki prevedenih del s biografijo Ivana Cankarja so bi- li v različnih pokrajinah Italije, v Rimu, v Neaplju, vTrstu. Njegova prisotnost pa ni ostala opažena le v knjižni obliki, pač pa tudi v gledališču, televiziji in radiu. Branost, popularizacija njegovih del jc bila, in je odvisna predvsem od italijanskih političnih razmer. Poleg vsebine teksta, ki je še vedno aktualna, smo na srečanju spoznali tudi nekaj težav oz. posebnosti pri prevajanju. Za prevajalca jc namreč težko enakovredno subtilno prevesti Cankarjeve slovenske, lirične stavke z edinstveno melodijo, v tuj jezik, šc posebno v italijanski jezik, ki sodi med romanske jezike, za katere jc značilno, da imajo mehke, melodične besede. Med katerimi pa bi zaman iskali besedo, s katero bi v prevodu zapisali hrepenenje, pristno slovensko čustvo, ki ga je moč slutiti v vseh Cankarjevih delih. To posebnost pri prevajanju so prevajalci prevedli italijanskemu bralcu s pomočjo različnih sinomimov in z opisi. Zanimivo predstavitev prevajalskega dela sta nam že v uvodu tega srečanja predstavila gostujoča igralca Iztok Valič iz gledališča Španski borci v Ljubljani in Metka Franko iz Primorskega gledališča v Novi Gorici z branjem odlomkov iz, dveh Cankarjevih del Hiša Marije Pomočnice in Podobe iz sanj v slovenskem in italijanskem jeziku.. Večer se je zaključil s pogovorom obiskovalcev zgosti, prevajalci iz Trsta in Nove Gorice. Knjižno kazalo - vrhniški spominek Na pobudo Občine Vrhnike je bila leta 1994 v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost, oddelka za oblikovanje, organizirana razstava izdelkov, vezana na Vrhniško okolje, kot turistični spominek. Iz vrste zanimivih izdelkov je še posebno izstopalo knjižno kazalo oblikovalke Ajde Vidic. Kasneje istega leta je bilo nagrajeno na razpisu za najboljši spominek Slovenije v Mariboru. Od takrat sta minili dve leti pogovorov, poti in dela. In danes jc naša zbirka obogatena z novim vrhniškim spominkom. Ob tej priložnosti smo sc 11. decembra v Cankarjevem domu srečali z oblikovalko Ajdo Vidic, absolventko oddelka za industrijsko oblikovanje, njenim mentorjem prof. Vladimir-jem Pczdirccm in gostom dr. Janezom Bogatajem. V svojih razmišljanjih so nam predstavili svoje poglede na domiselne izdelke / razstave leta 1994, pomen spominkarstva. Ajda Vidic pa je dodala šc nekaj besed o sami izpeljavi njene zamisli. Ob tej priložnosti Vam želimo posredovati tudi informacijo o možnostih nakupa iz pro- grama predmetov in knjižnih izdaj, ki so primerne za darila ob različnih priložnostih: knjige: NAUPORTUS, avtorice Jane Horvat, DOMINKO, predstavitev slikarja in njegovih del, LJUBLJANSKO BARJE, Iztok Gcistcr, Davorin Tome, VRHNIKA PREČUDEN KRAJ, kraji v občini Vrhnika na starih razglednicah, KRST PRI SAVICI, z likovno upodobitvijo Milogoja Domi-nka, SLOVENSKE VODE, Matevž Lenarčič, dr.Dušan Plut, POZDRAVLJENI, PREDNA-MC1, Ljubljana od prazgodovine do srednjega veka, PAVLIČEKS KRONE, nemški prevod Ivana Cankarja, glasbene kasete: Pesem je življenje, ženski pevski zbor CON-CINITE Vrhnika, Cukovi godci. Moški pevski zbor Liko, prospekt s turistično prilogo Vrhnike, knjižno kazalo, pehar suhih dobrot, razglednice, zloženka o naravnem spomeniku Mali plač, brošure, plaketa Ivana Cankarja, reliefna upodobitev Ivana Cankarja v okvirju, doprsni kip Ivana Cankarja,na podstavku ( 22 cm ), buteljka z motivom Ivana Cankarja. Akademska kiparka Alenka Vidrgar Vam po naročilu izdela darila, kot so bakreno vedrec z. bronastimi ročaji za hlajenje penečega vina, muc in petelin iz žgane gline za okrasitev strešnega slemena. Na predstavitvi turističnega spominka -knjižnega kazala, jc bil tudi večkratni gost in poznavalec starih vrhniških spominkov dr. Janez Bogataj ter avtorica spominka oblikovalka Ajda Vidic s svojim mentorjem, prof. Vladimirjem Pezdircem. Cankarjeva muzejska hiša na Klancu Letos je hišo obiskalo 6 674 ljudi, od tega 727 odraslih, 5 723 otrok in 224 turistov iz tujine. Večina od obiskovalcev so torej otroci iz različnih osnovnih šol po Sloveniji. Na svoji šolski ekskurziji združijo ogled rojstne hiše pisatelja Ivana Cankarja s sprehodom do Enajste šole pod mostom in na sv. Trojico ali pa sc odpravijo po literarni poti, ki vodi po Cankarjevih obeležjih skozi stari del Vrhnike do Močilnika. Od 1. novembra 1996 do 30.marca 1997 jc Cankarjeva rojstna hiša na Klancu za obiskovalce zaprta. V zadnjih dneh meseca oktobra so potekala na hiši sanacijsko obnovitvena dela, ki so bila izvedena na pobudo Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, s sredstvi Občine Vrhnika in Ministrstva za kulturo. Tako so bila opravljena najbolj potrebna vzdrževalna dela po letu 1975, ko je hiša dobila sedanjo podobo ureditve. Pripravila Ncvcnka Malavašič. PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA Mladinski odsek Alpinistični odsek Sekcija Veseli Triglavci zeli vsem svojim članom, vsem ljubiteljem gora in narave, pokroviteljem in vsem, ki sodelujejo z društvom vesele praznike in srečno Novo leto 1997! Prof. Marija Vidmarje zbrala 27 najlepših ljubezenskih pesmi za novo Cankarjevo knjigo »Pesmi«. LETO SPOMINA NA CANKARJA Cankarjeva erotična poezija v novi knjigi V letošnjem letu so bile številne zanimive kulturne prireditve ob 120. letnici rojstva Ivana Cankarja, enega največjih Slovencev in Vrhničana do sedaj. Ivana Cankarja smo poznali prav gotovo predvsem kot pisatelja in dramatika ter v enem obdobju tudi kot politika. Manj pa nam je znano, daje pisal tudi pesmi, in to ljubezenske. Prav te dni pa jc v počastitev 120. obletnice rojstva Ivana Cankarja izšla zbirka najlepših Cankrajevih ljubezenskih pesmi v knjigi založnika Bojana Novaka, lastnika Galerije 2 na Vrhniki. Svečana prireditev jc bila v kulturnem Domu Karla Gra-bcljška v ponedeljek 9. decembra 1996. Med uglednimi gosti so bili tudi člani diplomatskega zbora, župan Vrhnike, Matjaž Kmecl ter vsi avtorji in sodelavci nove knjige Cankarjevih erotičnih pesmi. Za bogat kulturni program je poskrbel klavirski trio glasbene šole Vrhnika Alenka in Maja Naveršnik ter Marta Kržič, plesalki Tanja Pezdir in Tina Eler-šek ter dramski igralec Borut Veselko, kije prebral nekaj najbolj zanimivih Cankarjevih ljubezenskih pesmi. Svečanemu avditoriju je spregovoril s pozdravnim nagovorom župan Vinko Tomšič. Nato je spregovorila prof. Marija Vidmar, o Cankarjevi pesniški poti ter o njegovih ljubezenskih pesmi. Te pesmi so bile zbrane v pesniški zbirki Erotika, ki pa v takratnem času niso bile najbolj naklonjene, saj je sama zbirka končala v ognju ljubljanske škofije. Ne glede na to pa so vsa Cankrajeva ljubezenska čustva ostala zapisana v slovenski književnosti. Da je prof. Marija Vidmar spregovorila o Cankarjevih ljubezenskih pesmih, ni bilo naključje, saj se je sama lotila pregleda in izbire teh pesmi. Zbrala je 27 najlepših pesmi in jih pripravila za to novo Cankarjevo knjigo »Pesmi«. Knjigo pa jc likovno opremila akademska slikarka Stanislava Knez - Milojkovič s svojimi akti in portreti v akvarelni tehniki. O njenem slikarskem okusu pa je spregovoril likovni kritik in umetnostni zgodovinar dr. Mirko Jutcršek, ki je med drugim povedal, da je slikarka končala študij slikarstva v Be-odgradu, umetniško pot pa nadaljevala sirom sveta in pred 11 leti jo je pot pripeljala v Sežano, kjer še sedaj plodno deluje. Najbolj značilna je njena nepozabna realna tehnika v akvarelu. Njeno slikarstvo pa je kot poezija, kot izraz trenutnega duševnega stanja, ki sliko naredi v hipu, ki ne dopušča nikakršnih popravkov in retuš. Vse to pa je vidno v likovni opremi nove knjige Pesmi. Na koncu je spregovoril še založnik in lastnik Galerije 2 Bojan Novak, ki seje zahvalil vsem pripravljalcem nove zbirke Cankarjevih ljubezenskih pesmi in poudaril, daje knjiga natisnjena v bibliofilski nakladi 250 oštevilčenih izvodov. Vse pa je povabil na ogled razstave akvarelov - aktov in portretov akademske slikarke Stanislave Knez - Milojkovič-, ki razstavlja v GALERIJI 2 na Stari cesti 41. S tem je bil zaključen še en bogat kulturni dogodek, ki je imel tudi velik medijski odmev ter ugledne goste. S.S. Slikarka Stanislava Knez - Milojkovič pa je likovno opremila knjigo s svojimi ljubezenskimi-akti v tehniki akvarel. Ugledni gostje so kar napolnili dvorano Doma Karla Grabeljška. KVALITETEN NASTOP KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA OB 5. OBLETNICI Vse drugo umrje, melodija ne Že v prejšnji številki Našega časopisa smo pisali o slavnostnem koncertu ob 5. obletnici delovanja Komornega orkestra Vrhnika. Koncert jc z zanimanjem spremljal tudi znani glasbenik Tomaž Habe, ki ima svoje korenine tudi na Vrhniki. Kot poznavalca glasbenega dogajanja na slovenski glasbeni sceni smo ga povprašali o kvaliteti nastopa Komornega orkestra Vrhnika. Rad seje odzval pova- zaradi bolezni solistke moralo odpasti osrednje na novo pripravljeno delo, Mozartov klavirski koncert. Kljub višji sili so izpeljali program z zamenjavo dveh del. Koncert so začela godala, od katerih je najbolj odvisna kvaliteta simfoničnega orkestra. Da je bilo vredno ure in ure vaditi violino ali violončelo, je dokazala izvedba Bachove Arije iz D-durovc orkestralne suite. bilu ter nam povedal naslednje zanimive misli o našem orkestru, kije na jubilejnem koncertu 13. novembra nastopil pred polno dvorano Doma Karla Grabeljška: »Med kulturnimi zvrstmi je v vrhniški občini najbolj vsestransko razvita glasbena dejavnost, ki je hkrati z množičnostjo dosegla tudi zavidljivo kakovostno raven. Petinštirideset članski orkester z dirigentom Markom Fa-bianijem je bil tik pred koncertom v težkem položaju, saj je KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO PODLIPA -SMREČJE Veseloigra nasmejala Podlipce Amaterski igralci Kulturnega umetniškega društva Podlipa -Smrečje so v soboto 30. novembra premierno predstavili veseloigro v treh dejanjih Izgubljeni in zopet najdeni mož. V nedeljo naslednji dan pa so veseloigro še enkrat ponovili. Tako si je v dveh dneh zanimivo predstavo ogledalo skoraj 350 gledalcev, kar pomeni, vsi ki živijo v Pod-lipi - Smrečje. Gledalci so z navdušenjem sprejeli nastop svojih komedijantov, ti pa so v igro vnesli vso svojo amatersko zagnanost in like predstavili v hudomušno-humoristični izvedbi. Režiser igre je neumorni Janez Cankar, ki zna le na svoj način pritegniti mlade igralce k delu in igranju tega ansambla. Do sedaj so naštudirali in odigrali že 7 iger, ki so zajele pred-.vsem veselo tematiko. Vse to so opravili v 8 letih svojega obstoja, kjer poleg igralske skupine združujejo še knjižnično dejavnost. Z novo igro pa bodo gostovali 24. januarja na Vrhniki ter nato tudi na Gorjanskem in Notranjskem. Pripravljajo pa tudi kulturno izmenjavo s sosednjo Avstrijo. Na predvečer Miklavža so pripravili že tradicionalni Miklavžev sprevod od vaške cerkve do gasilnega doma, ki je zbral skoraj vse krajane Podlipe in Smrečja. S.S. Dvorakov Slovenski ples št. 8 je že nekajkrat navdušil poslušalce, tako na republiški reviji Simfoničnih orkestrov v Krškem, na otvoritvi prostorov glasbene šole, kot na novoletnih koncertih. Da se jc skladba poslušalcem zelo priljubila, je dokazal dolgotrajni aplavz. Res pa je, daje dozorela tudi izvedba, ki že presega okvire ljubitelj-stva. V Saint-Saensovi skladbi seje z orkestrom solistično predstavila čelistka Alenka Naveršnik. Z lepim tonom je pričarala nežno drsenje laboda na jezerski gladini. Za polno zvočnost orkestra in solističnega klavirja v Sepeto-vi skladbi Pogled z. gradu jc bila Grabcljškova dvorana skoraj premajhna. Solistični part je tudi tokrat zaigrala domačinka Marta Kržič. V drugem delu koncerta smo slišali dve večstavčni deli. Tri odlomke iz baleta Labodje jezero Petra Iljiča Cajkovskega (Prizor labodov, Ples labodov in Valček) ter tri stavke iz Griegovc-ga Peer Gynta. Z lepim solom nam jc flavtistka pričarala vzhajajoče sonce in Gvntovo premišlja-nje o svojem svetu (Jutro), veselo in zapeljivo mazurko so zaigrala godala z dušilci (Ani-trin ples), koncert pa so zaključili s četrtim stavkom Griegove suite št. 1 op. 46 (V dvorani gorskega kralja). Živahno podobo poskakujočih škratov so orkestraši z vsem čarom in znanjem prelili v zvoke, ki so našli topel odmev v navdušenih poslušalcih. Navdušeni publiki so sc orkestraši oddolžili še z dvema dodatkoma. Upamo, da jc bil koncert ob 5. obletnici njihovega delovanja samo ena od postaj pri njihovem vzponu. Zavedati pa se moramo, da poti ne vodijo vedno samo navzgor, ampak se vedno znova vračajo nazaj. Ob zavzetosti in pomoči zvestih poslušalcev, kvalitetnega vodstva, ki ga v svojem dirigentu Marku Fabianiju orkester nedvomno ima, ob skrbi Glasbene šole Vrhnika za nove glasbenike, Zveze kulturnih organizacij Vrhnika ter podpore vseh krajanov Vrhnike z njihovim županom, lahko pričakujemo šc večje uspehe in boljše in bogatejše koncerte.« S. S. Na koncu predstave se je gledalcem predstavilo vseh deset igralcev: Simon Fortuna, Sabina Merlak, Marjanka Kuzmič, Primož Pečirev, Helena Fortuna, Janez Cankar, Dejan Jurca, Damjan Žakelj, Beno Trček in Grega Filipič, za odrom pa je ostalo še šest sodelavcev, brez 'katerih ni mogoče izvesti igre. STARA CESTA 4, 61360 VRHNIKA tel. 061-754 588 Prijazno vas vabimo na predavanje, ki bo v četrtek, 23. januarja 1997 ob 17.00 uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Predaval bo Matija Maležič - sajenje in obrezovanje sadnega drevja. Predavanje organizira trgovina Semenarna »Sončnica« v sodelovanju z Unichem iz Ljubljane. Vsem dosedanjim in bodočim strankam želimo srečno in zdravo novo leto 1997! RAZSTAVA V PTC LOKA Ruta, simbolni spominek Varovanci Varstveno delovnega centra iz Podlipe in učenci OS Ivana Cankarja smo pripravili razstavo »Motivi iz. vrhniškega kota kot navdih za posli-kavo oblačilnega predmeta — svilene rute«. Razstavo smo imeli v Poslovno trgovskem centru Loka na Vrhniki. Na ogled je bila od 21. novembra do 4. decembra 1996. Pokazali smo poslikane svilene rute, slikarske osnutke zanje, fotografsko predstavitev izdelkov in vi-deo posnetek poteka ustvarjalnega dela varovancev Varstveno delovnega centra. Razstavo je odprl g. Vinko Tomšič, župan Vrhnike, sodelovali so tudi učenci Glasbene šole Vrhnika. Razstavljali smo 14 poslikanih svilenih rut. Kot sem že omenila, smo sodelovali z učenci OŠ Ivana Cankarja in njihovim likovnim pedagogom in ustvarjalcem Dušanom Muccm,-ki jc iz. otrok znal izvabiti zelo kakovostne in privlačne izdelke. Osnutke so oblikovali pred dvema letoma učenci takratnega 6. c razreda pri rednem pouku likovne vzgoje. Rute so ustvarjali varovanci VDC, za izdelavo vsake smo porabili vsaj teden dni. Pred tem pa šc veliko ur vaje in truda, za spoznavanje materiala ter občutka za posli-kavo, saj je svila zelo občutljiv material. Naši varovanci so pokazali veliko oJpčutenja in spretnosti pri prenosu zahtevnih slikarskih predlog na svileno podlago. Za poslikavo smo usposobili nekaj varovank, saj to delo ne zmorejo opravljati vsi. V centru imamo 14 varovancev, ki prihajajo v center dnevno na zaposlitev. Varovanci VDC so duševno prizadeti, stari od 18 do 43 let. V glavnem sestavljamo polizdelke, kijih dobimo od obrtnikov, kot so sestavljanje svinčnikov, kock, lepljenje vrečk, izdelujemo pa tudi darilne predmete, kot so svilene rute, kravate, robčki; novoletne voščilnice... Material za izdelavo Ic-teh kupujemo sami z denarjem, ki ga zaslužimo s prodajo. Razstava je imela lep odziv, zato kaže, da bodo te svilene rute postale prototip za mikaven spominek kraja, ob tem pa omogočamo varovancem kvalitetno zaposlitev. Varstveno delovni center Vodja Maja Mancini Zahvala V začetku decembra je bilo na Vrhniki spet veselo. V dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je ga. Andreja Camernik s svojo skupino Mesečniki organizirala koncert Z glasbo v novo leto, pomagala pa sta ji tudi Mir jam in Janez Suhadolnik. Varovanci Varstveno delovnega centra Vrhnika-Pod-lipa bi se radi zahvalili organizatorjem za.izkazano pozornost. Koncert je imel namreč humanitarni značaj, saj so sredstva, ki so se natekla od sponzorjev, podarili našemu Varstveno delovnemu centru. Glavni sponzorje bil PTC Loka iz Vrhnike, na naš račun pa so sredstva nakazali tudi Avto eenter Vrhnika, Evex Vrhnika, Trgovina Tomy Vrhnika, Galles Borovnica, Občina Vrhnika, ga. Marija Nagode, Trgovina Deborah — v materialu. Vsem ostalim, ki so tudi kakor koli pomagali, daje koncert lepo uspel, in vsem nastopajočim pa gre še posebna zahvala. V imenu varovancev in zaposlenih vsem najlepša hvala in vesele božične praznike ter srečno novo leto. Vodja Varstveno delovnega centra Maja Mancini Polna dvorana je povedala, da smo Vrhničani vedno pripravljeni pomagati sočloveku, v tem primeru osebam varstveno delovnega centra v Podlipi. DOBRODELNI KONCERT ŠTEVILNIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV »Bilo je lepo« »Bilo je lepo!«, so v cn glas rekli vsi tisti, ki so si 4. decembra 1996 ogledali dobrodelni koncert z naslovom Z GLASBO V NOVO LETO. Koncert jc potekal v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička (dodati jc bilo treba celo nekaj pomožnih sedežev), česar smo bili veseli šc posebej vsi, ki smo prireditev pripravljali (Andreja Camernik z MESEČNIKI ter zvesta sode-, lavca Mirjam in Janez. Suhadolnik z Vrhnike). Zdi se, da bo koncert postal tradicionalen, saj smo ga letos pripravili že drugič in tokrat smo vsa zbrana sredstva namenili VARSTVENO DELOVNEMU CENTRU v Podlipi, VRHNIKA, za duševno prizadete otroke, ki deluje v bivši šoli v Podlipi. Zapeli in zaigrali so mnogi eminentni glasbeniki s celotne slovenske estradne scene: ansambel MESEČNIKI, IVAN HUDNIK, PEPEL IN KRI, POP DESIGN, ANIKA HORVAT, OLIVER ANTAUER, JOŽICA SVETE, ga. MARIJA AHAČIČ-POLLAK, ALEKSANDER JEŽ, ansambel PETRA FINKA, MARJAN ZGONC, duo BLACK-.IACK in HIP-HOP, DRUŽINSKI TRIO NOVINA, SMRKCI s pevko VIKTORIJO, mladi vr-hničan DEJAN MARINČIČ, za zdrav smeh pa je poskrbela humoristična skupina MODRA KRONIKA. Vsem nastopajočim se v imenu organizacijskega odbora še enkrat zahvaljujemo za njihov nastop in prispevek k naši humanitarni akciji. Seveda pa prireditev ne bi uspela brez vseh sponzorjev, ki so vsak na svoj način po svojih zmožnostih prispevali k naši akciji: AVTOCENTER Vrhnika, Turistična agencija COM-TAR, Cvetličarna KARMEN, Botique DEBORAH, Trgovina EVEX, Frizerski salon JANA, Gostišče MOČILNIK, Gostilna OBLAK, Gozdno gospodarstvo Vrhnika, Industrija usnja Vrhnika, Trgovina KARA, G-ALLES, Tiskarstvo Nagode Vinko, OBČINA VRHNIKA, Pi-zzerija BOTER, Podjetje POT, PTC LOKA (generalni sponzor), SMER 21 - Trgovina FORTUNA, Plakatiranje TAM-TAM,Taverna PAPALI-NA, Tiskarstvo PAJK, Trgovi-naTOMY, TV3, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA, PODVRATN1K KA-ROLINA s.p., Snemalni studio FOS, Varovanje MIKROM d.o.o., Pivovarna UNION in Komunalno podjetje Vrhnika. Prireditev Z GLASBO V NOVO LETO gotovo ni zadnja, ki smo jo pripravili, kajti razmišljamo že o novi prireditvi, ki se bo dogajala na Vrhniki, o čemer pa bom seveda sproti poročala. Andreja Camernik Nastopil je tudi Vrhničan Dejan Marinčič. Na koncu so vsi skupaj pomagali zapeti Ivanu Hudniku in Andreji Camernik. SPORED VRHNIŠKEGA KINA V JANUARJU 1997: 26. 12., četrtek, ob 20.00: TRAINSPOTTING — angleška drama '94 Režija: Danny BOYLE Vgl. vi.: Ewan McGREGOR, Ewen BREMNER, Jonny Lee MILLER, Kevin McKID, Robert CARLYLE Drama zadrogirancev. »Nočejo niti življenja niti službe niti kariere niti družine niti televizije niti avta niti CD-ja niti tapeciranega kavča niti zdravja... niti prihodnosti niti življenja. Tipi imajo jasno stališče: heroin jc boljši od seksa — in od življenja tudi (iz kataloga Film ART-festa -M. S. jr.) 29. 12., nedelja, ob 17.00 in 20.00: ALCATRAZ — amer, akcijski THE ROCK — Režija: Michael BAY V gl. vi.: Sean CONNERY, Nicholas CAGE, Ed HARRIS 4. 1. v organizaciji društva prijateljev mladine: DAN ODPRTIH VRAT: ob 10.00: SVET IGRAČ — Disneyeva risanka ob 15.00: PRAZNIČNI DAN — franc. — Tatijeva burleska ob 17.00: JUMANJI —amer. fanta- zijskopravljični Vse tri predstave brez vstopnic- — prost vstop! 5. L, nedelja, ob 17.00: ZMAJEVO SRCE — amer. fantazij-sko-pravljični. DRAGON HEART — Režija: Rob COHEN V gl. vi: David THEW1.1S, Pete POSTTELWH1TE 5. L, nedelja, ob 20.00: FARGO — amer. triler Režija: Jel COEN V gl. vi.: Frances McDORMAND, Steve BUSCF.MI, Peter STORM A-RE 12. L, nedelja, ob 17.00: NOTRl.DAMSKl ZVONAR — Dis neyeva risanka The HOUNCHBACK OB NOTRE DAME Režija: Gary TRONSDAl F, Kirk WISE Glasovi: Tom HULCE, Demi MOORE, Kevin KLEIN 12. L, nedelja, ob 20.00: VERIŽNA REAKCIJA — a nier, akcijski CHAIN REACTION — Režija: Andrew DAVIS V gl. vi.: Morgan FREEMAN, Keanu REEVES, Fred WARD 18. L, sobota, ob 18.00: OSTRŽEK — amer, lutkovni ADVENTURES OF PINOCHIO — Režija: Steve BARON V gl. vi.: Martin LANDAU, Genevieve BUJOLD, J. T. THOMAS 19. L, nedelja, ob 20.00: TRČENI PROFESOR — amer, kom. The NUTTY PROFESSOR — Režija: Tom SHADYACK V gl. vi.: Eddie MURPHY, Jada PINKETT, James COBURN 25. L, sobota, ob 18.00: POBEG IZ LOS ANGELESA -amer, futur. ESCAPE FROM L. A. — Režija: John CARPENTER V gl. vi.: Kurt RUSSELL, Stacy KEACH, Steve BUSCEMI • 26. L, nedelja, ob 20.00: TRENUTKI ODLOČITVE — amer, melodrama BEFORE AND AFTER — Režija: Barbet SHROEDER V gl. vi.: Meryl STREEP, Liam NEESOM, Edward FURLONG V januarju pripravljamo še pred-premiero filma ODKUPNINA (RANSOM) z Melom Gibsonom v gl. vi., NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Mesečniki z Andrejo na dobrodelnem koncertu na Vrhniki DRAGOMERČANKA (VRHNIČANKA) ANDREJA CAMERNIK IN NJENI MESEČNIKI Dobrodelni koncert so pripravili tudi Mesečniki, predvsem z neumorno Andrejo Camernik Ob tem pa naj povemo še to: izšla je zgoščenka ansambla MESEČNIKI, s preprostim naslovom MESEČNIKI, na kateri so zbrane vse lepe pesmi z obeh kaset NE RECI ZBOGOM MI in SANTA CALIFORNIJA. Ansambel Mesečniki deluje že pet polnih let. Delajo na obeh področjih: torej kot ansambel, ki zna zapeti in zaigrati tako zabavno kot tudi narodnozabav-' no. Trudijo sc, da jc nastop čimbolj vesel in optimističen, predvsem pa so vsi skupaj malo ZA I.IINČO, kar se glede na njihovo ime lahko privoščijo, (ha, ha, ha) Zgoščenka ansambla MESEČNIKI je izšla pri ZKP RTV IVAN MALAVAŠIČ Moja Domovina SLOVENIJA in jo vsi poslušalci že lahko kupijo v vseh glasbenih trgovinah. Njihove uspešnice sc vrtijo na vseh radijskih postajah in so prisotne tudi na mnogih glasbenih lestvicah. Tudi videospoti so vidni na mnogih TV postajah in mnogih gledanih oddajah, ki govorijo o glasbi. MESEČNIKI želijo torej vsem njihovim občudovalcem veliko prijetnega poslušanja glasbe, pripravljajo pa že nove pesmi, s katerimi bodo skušali razveseliti čim širši krog ljubiteljev njihovih pesmi. Na koncu vam pošiljajo ME-SEČN1ŠK1 pozdrav in priporočajo: bodimo ZA LUNCO vsi. Vsak človek ima svojo domovino, ne more bili drugače. Ima jo, četudi se morda najde kdo. ki jo taji in se ji odreka; kdo ve. morda zaradi tjenutnih koristi, ker je slabič, ali pa je njegovo srce bolno in ne razloči ljubezni od sovraštva, zvestobe od nezvestobe. Gorje pa takemu človeku, gorje, ki se ga niti sam najbrž prav ne zaveda. Kaj namreč pomaga človeku bogastvo, ki si ga je pridobil, ko je zanikal svoj izvor, ko je poteptal materino besedo in je spoznal soseda za tujca in tujce za soseda. Poznal sem človeka, ki je doma še znal slovensko, če pa je na cesti srečal človeka, za katerega je vedel, da je druge krvi, je pozabil na svoj jezik in na vse, kar ga je učila mati, in je s tujcem govoril v njegovem jeziku. Nekoč se je celo zgodilo, da je neki tujec znal slovensko in je mojemu znancu, ki se je trudil govoriti v njegovem jeziku, česar pa niti znal ni, tako kakor je treba, hotel pomagati in mu je odgovarjal slovensko. Toda namesto da bi mojega znanca srečala pametna misel in bi se zavedel, da je smešen celo v tujčevih očeh, je ra- NOTRANJSKI RADIO 91,1 IN 107 MhZ Dobrodelna akcija »300 glasbenih želja za Damjana« je še naprej lomil svojo govorico. Mimo je prišel nekdo, kije ljubil svoj narod. Ko je slišal njun pogovor, gaje hladno spreletelo; hitro seje oddaljil in spomnil seje na Cankarjeve hlapce. »Še vedno so med nami. čeprav jih ne bi bilo več treba!« Tedaj pa se je spomnil tudi na pesem: »Vsak naj propade, kdor rod svoj taji, šc zemlja ne bo pila njegove krvi...« Slišal sem njegovo šepetanje, slišal bolj v mislih kot pa z ušesi in bilo mi je hudo, kakor njemu. Onemu pa ni bilo hudo, onemu, kije v blato vrgel svoj jezik in ga teptal, neumnež. Se naprej je lomil svojo spakedranščino in se ni zavedal, kako majhen je postal v mojih očeh. Celo zasmilil se mi je in hudo mi je postalo zanj, zakaj spoznal sem, da se niti ne zaveda, da je še vedno hlapec, hlapec tudi sedaj, ko so hlapci postali sami svoji gospodarji! Ozrl sem se kvišku in glej. sonce je sijalo, sonce svobode in samostojnosti! Tedaj se mi je zasmilil še veliko bolj, ker sem spoznal, da ga on ne vidi. In če ga ne vidi sedaj, ga ne bo videl nikoli. Nikoli ne bo vedel, da se vsak človek rodi svoboden in si je pozneje kriv sam. če postane hlapec in se kot hlapec tudi loči s tega sveta. Notranjski radio Logatec, ki deluje na frekvencah 107 in 91, l MhZ, bo v nedeljo, 22. decembra 1996 med 20. in 23. uro pripravil dobrodelno akcijo »300 GLASBENIH ŽELJA ZA DAMJANA«. V omenjenem času (med 20. in 23. uro) boste lahko poklicali na telefonski številki Notranjskega radia 741-632 in 741-612 in naročili želje-ne glasbene želje. Vsaka glasbena želja bo ovrednotena s 1.500,00 SIT, znesek boste nakazali na žiro račun št. 50100-620-13 3-05-1025112-425907. Zbrana sredstva pa bodo namenjena v dobrodelne namene, za DAM- JANA. Damjan je invalid, ki je iz višine desetih metrov padel z zmajem. Ima zlomljeno peto in šesto vretence. Že deset let je priklenjen na invalidski voziček, star pa komaj 33 let. Tako bomo z izbrano glasbeno željo pomagali našemu Damjanu. Oddaja bo na Notranjskem radiu potekala v živo. Oddajo pripravlja in jo bo vodila Daša Košir. Gost oddaje pa bo gospod Franci Trste-njak (urednik radia Ognjišče), za vse poslušalce pa bo pripravljeno tudi presenečenje. Prisluhnite nam s srcem! Gospa Ana s svojimi verzi. Pohvale in MTW ■ i voščila Stari Vrhniki Prva pohvala velja našemu predsedniku g. Franciju Pct-kovšku, ki tako lepo skrbi za našo vas Staro Vrhniko in se nas, starejših vaščanov, spomni ob rojstnih dnevih in novoletnih praznikih. Potem velja pohvala gc. Petrovčičevi in ge. Potrcbu-ješevi, saj nas v imenu Kari-tasa vsako leto povabita na Miklavževo srečanje in obdarovanje. Pohvaliti motam tudi mladince, ki so se tako izkazali že pred leti pri obnovi cerkve. Poskrbeli so tudi, da se je obudil običaj miklavž.evanja po hišah in si oskrbeli lepe obleke, ki jih je sešila ga. Germana Ogrinova. Vsako leto se tudi postavijo z »naj« butaro na cvetno nedeljo. Pohvale so deležni tudi gasilci, ki so si z velikim trudom obnovili tako lep gasilski dom, da je v ponos Stari Vrhniki. Na koncu pa želim vsem vesele božične praznike in obilo uspehov v letu 1997. vse pa prav lepo pozdravlja vaščanka Marija Slabe, Dom upokojencev Vrhnika Iskrice v očeh V soboto, 20. novembra popoldne, so v Domu upokojencev na Vrhniki pripravili srečanje svojcev vseh oskrbovancev, ki so na stare dni našli gostoljubje pod to streho. Lepo jc slišati, ko ti povedo, da so zadovoljni s tem, kar jim nudijo v Domu, da je osebje prijazno in vladajo med njimi in oskrbovanci topli medčloveški odnosi; vse to pa starejšim, posebno šc bolehnim. zelo veliko pomeni. Ob vsakoletnem srečanju, ko si obiskovalci tudi lahko ogledajo vse prostore v Domu, jim pripravijo tudi čimbolj pester kulturni program. Letos so ga pripravili povsem z lastnimi močmi. Oskrbovanci in oskrbovanke imajo namreč svoj lastni pevski zbor Zarja. Odločili so se, da bodo prepevali lepe stare slovenske pesmi, ki ponekod, žal, tonejo v pozabo. V Domu pa so še vedno žive in mlade in ko za-donijo, se prižgo v očeh iskrice sreče in toplih spominov tako pevkam in pevcem kot tudi vsem tistim, ki napevom prisluhnejo. Ker pridno in redno vadijo, postajajo napevi vse lepši in ubranejši. Za omenjeno prireditev so pripravili osem pesmi, ki jih je zapel ves zbor, eno pesem pa sta zapeli dve pevki sami. Vsaka pesem je lepa, če jc lepo zapeta in srečni so bili, ker so jih poslušalci nagradili z glasnim aplavzom! Nekatere pesmi, pa še posebno sežejo v srce, da se orosijo oči in zastane dih. Ena takih je prav gotovo tudi pesem Kje jc moj mili dom, kije postala, seveda v družbi še mnogih drugih, železni repertoar njihovega zbora. Da pa se bodo s pesmijo lahko tudi predstavili, kjerkoli bodo pač nastopili, so pripravili tudi lastno pesem o Vrhniki, ki so jo ob tej priložnosti prvič javno predstavili. Pa niso lc peli, pripravili so tudi nekaj recitacij, saj jc v zboru tudi pesnica Ana, kije ob tej priložnosti prebrala nekaj svojih stihov. Izkazal se je tudi Adolf, recitator Gregorčičevih stihov, ki je kljub svojim sedc-minosemdesetim letom povedal Dom upokojencev Vrhnika letos ne bo pošiljal novoletnih voščilnic posamezno, pač pa bo sredstva namenil za izgradnjo nove šole na Vrhniki. ZAPOSLENI IN STANOVALCI DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA ŽELIMO VSEM VELIKO ZDRA V J A, ŽIVLJENJSKIH USPEHOV IN DOBRE VOLJE V LETU 1997. Pevski zbor Doma upokojencev Vrhnika »Zarja«. Duet — gospa Marija in gospa Štefka. Gospod Adolf med recitiranjem Gregorčičevih stihov. na pamet Gregorčičevo pesem, ki se jo je naučil še v svojih šolskih letih. Nekaj je pristno pri vseh srečanjih, kijih pripravijo v Domu — nekaj, kar je drugje težko zaslediti ali pa le silno redko. V zraku je namkreč čutiti neko blago in toplo hvaležnost oskrbovancev, saj sprejmejo vsako pesem in prijazno besedo kakor prijazno voščilo in darilo. In če tega morda kdo ne pove z besedo, ker mu je morda nerodno, toliko bolj zgovorno pripovedu- jejo oči. Iskric sreče in morda tudi ganjenja pač nihče ne more skriti ali zatajiti. In prav iskrice, lučke, ki zasi-jejo v njihovih očeh, so najlepše in najbolj bogato plačilo za vse tiste, ki se iskreno trudijo, da bi bili njihovi dnevi, kijih preživljajo v Domu, čim bogatejši in lepi! Resnica je namreč, da,'če sc nekomu posreči pripraviti sočloveku vsaj kanček veselja, je sam šc srečnejši od njega!!! Ivan Malavašič Pogled na delo občine v letu 1996 Uresničen načrt na področju kmetijstva Po analizi stanja v kmetijstvu smo v začetku leta skupaj s člani odbora in pomočjo kmetijske svetovalne službe pripravili program v interesu poseljenosti podeželja. Za reševanje teh problemov smo v proračunu namenili 10.600.000,00 SIT, k čemur prištejemo še sredstva, pridobljena iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (crpov program) ter Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj (demografsko ogrožena območja). Skupaj znaša vložek v razvoj podeželja približno 20.000,000,00 SIT. V posebno zadovoljstvo nam je 30% povečanje števila pripustov krav in telic, kar je temeljni pogoj za pridobivanje republiških subvencij. Nekaj pomoči je bilo pri nakupu kmetijskih zemljišč, s sredstvi iz. naslova spremembe namembnosti smo v okviru možnosti urejali zemljišča. V tem letu nas je obiskal minister g. dr. Jože Osterc s sodelavci ter predstavnik Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali ostati v takih odnosih z novo republiško vlado. S skromnimi zneski smo pomagali pri izobraževanju in delovanju društev s podeželja. Našteli smo samo nekaj najosnovnejših dejavnosti našega dela, ne smemo pa pozabiti, da je k našemu delu veliko prispeval g. župan z občinsko upravo in svetniki z razumevanjem in podporo pri potrditvi proračuna. Pojdimo skupaj Evropi naproti. Družbene dejavnosti — največji porabnik proračunskih sredstev Na področju družbenih dejavnosti letošnje leto ne bo zapisano kot izjemno glede ugodnejših pogojev za njihovo delovanje ali uspešnega odpravljanja težav in odprtih vprašanj iz preteklega leta. Merila za financiranje zagotovljene porabe, ki določajo obseg pravic in ki smo jih prejeli šele v juniju, so povzročila kar nekaj presenečenj. Že tedaj smo ocenili, da jc proračunska poraba podcenjena v višini približno 15.000.000,00 SIT. Medtem ko je Ministrstvo za šolstvo in šport upravičeno zmanjšalo obseg financiranja vzgoje in izobraževanja na račun prevzetih dodatnih finančnih obveznosti, pa nam je za financiranje športa namenilo manj kot polovico, toliko kot v letu 1995. Podobno seje zgodilo z otroškim varstvom. Čeprav smo ministrstvo pravočasno seznanili o izgradnji in delovanju otroškega vrtca v Sentjoštu, kar bi moral biti utemeljen razlog za povečan obseg dodeljenih finančnih sredstev, smo bili po merilih zagotovljene porabe upravičeni do samo 94% lanske porabe. Ministrstvo za zdravstvo tudi letos ni zagotovilo za financiranje občinskih nalog na področju osnovnega zdravstva niti tolarja. Tako ostaja problem vzdrževanja prostorov zdravstvenih postaj in plačevanja najemnin za te prostore še naprej nerešen. Tudi za financiranje nalog na področju turizma in malega gospodarstva še vedno ni meril, ki bi sistemsko zagotavljala trajen in primeren obseg sredstev. Kakor je znano, je občinski svet kljub temu namenil spodbujanju turizma 1.500.000,00 SIT, spodbujanju malega gospodarstva pa 6.000.000,00 SIT. Uresničitev zastavljenih nalog poteka brez zastojev. Doslej je bilo odobrenih žc šest kreditnih vlog, pri katerih občina subvencionira del obrestne mere, prihajajo pa še nove prošnje. Zaradi navedenih napak in napačnih izračunov ministrstev smo odločno protestirali. Bili so narejeni popravki, ki so upoštevali naše zahteve na področju športa v celoti, pri otroškem varstvu smo delno, pri zdravstvu pa v letu 1996 še ni upati na spremembe. Na spremenjen izračun za otroško varstvo smo sc ponovno pritožili. Sodimo, da je naš zahtevek toliko utemeljen in upravičen, da nam bodo dodeljena manjkajoča sredstva, ki za vse leto znašajo kar 11.000.000,000 SIT. Najbrž je največ zanimanja pa tudi posameznih protestov deležna spremenjena regulativa na področju otroškega varstva. V teh mesecih smo po novih merilih izračunavali višino prispevkov staršev za plačilo vrtca. Prispevki staršev so se v primerjavi z. dosedanjo prakso v povprečju povečali, čeprav občina tudi poslej subvencionira cene programov od 15% do 85%. Posamezne pritožbe se nanašajo predvsem na določilo, po katerem so dolžni starši, ki opravljajo zasebno dejavnost ali pa imajo premoženje, plačati najmanj 60% cene ne glede na dejanske dohodke družine. S pritožbami bomo seznanili tudi pristojno ministrstvo. Za področje kulture in socialnega varstva lahko rečemo, da ni bilo nepričakovanih zapletov in težav. Poraba je bila usklajena z zagotovljenimi sredstvi. To seveda ne pomeni, da so bile vse potrebe in želje uresničene. Pomeni le, daje bilo veliko storjenega in da so zlasti nekateri posamezniki še posebej zaslužni, da jc temu tako. Med večje uspehe velja ob tej priložnosti navesti odprtje vrtca v Sentjoštu, kije sprejel 25 otrok, in večja obnovitvena dela pri osnovnih šolah — športno igrišče, streha... Zahtevne in obsežne naloge na področju družbenih dejavnosti so bile in bodo tudi v prihodnje uspešno opravljene, saj pristojni odbori za družbene dejavnosti ter za gospodarstvo in turizem dobro sodelujejo z društvi in z občinsko upravo. Bolj izčrpno poročilo, podprto tudi s številkami, bo pripravljeno kmalu po Novem letu, ko bodo znani tudi končni podatki. Delo na področju komunale Izteka se drugo leto delovanja naše občine in s tem tudi odbora za komunalo. V letu 1995 seje odbor srečeval z zelo različnimi problemi, ki jih jc skupaj z občinsko upravo reševal, nekatere bolj, druge manj uspešno. Letošnje leto smo začeli že nekako bolj utečeno, čeprav je bilo šc kar nekaj nerešenih problemov. Prioriteta jc bila vsekakor izboljšati vzdrževanje lokalnih in komunalnih cest na območju občine in zdravstvenega nadzora nad pitno vodo. Uspelo nam jc povečati kakovost vzdrževanja cest. Vedeti pa je treba, da smo omejeni z denarjem. Velik problem je bilo pridobiti primernega izvajalca za zdravstveni nadzor nad kakovostjo pitne vode. Daleč najboljšo ponudbo je dal Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, s katerim je bila pozneje sklenjena pogodba in to delo tudi dobro opravlja. Ustavilo pa seje pri naložbah v komunalno infrastrukturo. Odbor je pripravil dokaj skromen načrt vlaganj za leto 1996. Vendar je tudi ta obstal, saj jc bilo pri sprejetju proračuna namenjenih samo 18.545.000,00 SIT. Odbor je bil zelo nezadovoljen s tako skromnimi sredstvi, saj jc bil načrt kar nekaj večji, čeprav še vedno skromen. V oktobru pa seje vendar pri rebalansu proračuna našlo še nekaj denarja, tako je v letošnjem ' letu namenjenega za naložbe skupaj 80.532.000,00 SIT. Ker je denar prišel tako pozno, bomo kar nekaj naložb prenesli na spomladanske mesece leta 1997. Denar pa je bil porabljen za: ureditev hudournikov 6.180.000,00 SIT, obnovo in rekonstrukcijo cest 62.372.000,00 SIT, obnovo mostov 900.000,00 SIT, dokončanje objektov za ATC 6.460.000,00 SIT, izgradnjo novega vodovoda 2.400.000,00 SIT in izdelavo projektne dokumentacije 500.000,00 SIT. Kot ste lahko razbrali, le ni tako slabo, kot jc kazalo na prvi pogled. Vem, da niste vsi zadovoljni, vendar če bo tudi v prihodnje na voljo toliko denarja, se bo lahko komunalna infrastruktura šc precej izboljšala. PRIPRAVILI: Anton Gerjolj Jože Brezovec Franci Sctinkar Pogledi župana Ko govorimo o delovanju občine v letu 1996, moramo hkrati ugotoviti, da se izteka tudi polovica mandata županu in občinskemu svetu. Priznati moramo, da se na prehojeno polovico poti oziram s ponosom in da z optimizmom gledam v bližnjo prihodnost. Seveda ta misel ne pomeni mojega naivnega prepričanja, da jc bilo opravljeno vse, kar je bilo mogoče oziroma, da nc bi bilo mogoče marsikaj opraviti bolje. Gre preprosto za to, daje bilo z upoštevanjem vseh okoliščin, ki največkrat niso v korist občine, vendarle marsikaj narejenega. To jc na žalost bližje resnici za tiste dele občine, ki so bili v tem času deležni sprememb na bolje, medtem ko bodo drugi deli občine prišli na vrsto šele v naslednjem obdobju. Žal drugače ni mogoče. Ker so poročila o delu na posameznih področjih predstavili pooblaščeni posamezniki, bomo pozornost usmerili na nekatere nedokončane projekte, ki pa so zelo pomembni za nadaljnji razvoj občine. Eden takih je telefonija. Ker sem že večkrat ob različnih priložnostih pojasnjeval načrte občine za razvoj tega pomembnega področja, jc glede na žc opravljeno delo spodbudna odločitev, da bo Telekom šc letos začel polagati optični kabel. Finančna konstrukcija za dokončno uresničitev projekta jc pripravljena. Čc bodo zainteresirani občani pripravljeni ustrezno sofinancirati izgradnjo omrežja, bodo telefoni zazvonili že konec prihodnjega leta. Na področju cestnih povezav si bomo prihodnje leto posebno prizadevali za rekonstrukcijo občinske ceste Dobrova —Horjul. Glede na razpoložljiva proračunska sredstva in glede na številne druge potrebe bo to izjemno zahteven in velik zalogaj. Pričakujemo novo zakonodajo o cestah, ki bi omogočila to cesto uvrstiti med državne ceste. V nasprotnem primeru bomo morali zagotoviti sredstva iz občinskega proračuna. Pri uresničitvi te naloge pričakujem vsestransko pomoč s strani občinskega sveta pa tudi s strani občanov. Ostalo je še veliko odprtih vprašanj, ki jih bomo s skupnimi močmi in v skladu z možnostmi reševali v naslednjem obdobju. Ko ocenjujem letošnje leto, ne morem prezreti dobrega dela društev in njihovih povezovalnih organizacij na vseh ravneh in področjih. Posebej je treba omeniti angažiranost in dobro medsebojno sodelovanje krajevnih skupnosti in šol. Vse to brez dvoma veliko prispeva k doseganju skupnih ciljev. Prihaja čas božičnih in novoletnih praznikov, ki naj ga vsakdo preživi v krogu najdražjih, odmaknjeno od vsakodnevnih težav in v pozabljenju morebitnih zamer. Čas je namenjen veselim pričakovanjem in izrekanju dobrih Želja. Vimenu občinske uprave in v svojem imenu vam želim veliko uspehov, zdravja in medsebojnega razumevanja v novem 1997. letu. Zupan Leopold Oblak Občina Dobrova - Horjul- Polhov Gradec vošči vsem občankam in občanom, kmetovalcem in delovnim organizacijam, podjetnikom, obrtnikom in ustanovam vesel božič in srečno novo leto — leto uspehov, kijih prinaša življenje v medsebojnem sožitju, razumevanju in miru Svet občine predsednik Župan Anton Gerjolj Leopold Oblak Izšla je monografija župnije Polhov Gradec Ravno v nedeljo, na krščanski praznik Brezmadežnega spočetja, je luč sveta zagledala knjiga z naslovom Župnija Polhov Gradec. Predstavitev in s tem tudi simbolični krst je doživela po nedeljski maši, kjer soji bili za botra številni Polhograjci. V nagovoru je župnik in soav-tor knjige, Danijel Kaštrun, najprej pozdravil kolega soav-torja, dr. profesorja Marijana Slabcta, župana gospoda Leopolda Oblaka ter vse sodelavce, ki so pomagali pri izidu tega pomembnega dela. Najprej je predstavil svoj prispevek h knjigi, ki je nastajala z zbiranjem gradiva skoraj četrt stoletja. Prvi del, ki nosi naslov Iz spomina raste danes, obsega predvsem zapis o krajih in zaselkih, ki spadajo v polhograjsko župnijo. Iz spomina so obujene zapuščene stavbe in osamljene cerkve. V drugem delu pa župnik Kaštrun predstavi vse duhovnike in cerkvene sodelavec župnije, opiše versko življenje in obelodani še kroniko, ki jo je vodil od druge svetovne vojne naprej. Že sam lično izdelan ovitek bralca še posebno pa poznavalca in prebivalca polhograjskc doline pritegne k listanju tega zelo obširnega zapisa o kulturi, zgodovini, arheoloških značilnostih ter pomembnih osebnostih Polhovega Gradca. V tej številki vam predstavljamo oba pisca, kot sta opisana v knjigi: MARIJAN SLABE je bil rojen v Radovljici 17. marca 1932. Po mali maturi jc bil najprej nekaj let tovarniški delavec, kasneje je končal srednjo šolo in diplomiral na Oddelku za arheologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tu jc tudi doktoriral iz. arheoloških znanosti in bil izbran za znanstvenega svetnika. Po diplomi je služboval kot vzgojitelj in profesor, dokler ni zasedel mesta arheološkega kon-servatorja na ljubljanskem regionalnem zavodu za spomeniško varstvo. Pozneje jc postal direktor Zavoda SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Danes jc svetovalec da prestavljen v kazenski bataljon v Prizrcn s podaljšanim vojaškim rokom od 12 na 21 mesecev. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1962 v Ljubljani. V svojem duhovniškem življenju se je posebej trudil in usposabljal na pastoralnem, zlasti na katehetskem področju, kot kaplan v Trebnjem in na Vrhniki, kot župnik na Mirni na Dolenjskem, Trnovem v Ljubljani in sedaj v Polhovem Gradcu. Ves ostali čas se je v vseh župnijah posvečal še vzdrževanju in obnavljanju župnišč in cerkva, ohranjanju kulturne dediščine. Meta Kastelic Sledeči članek spada na strani občine vlade Republike Slovenije, na Akademiji za likovno umetnost pa predava predmet Varstvo kulturne dediščine. Objavil jc več samostojnih del, razprav, člankov in drugega gradiva z arheološkoznanstveno, zgodovinsko in splošnokulturno vsebino. Posebej jc treba omeniti njegova dela, ki se dotikajo Črnega Vrha, Dvora in okoliških krajev. DANIJEL KAŠTRUN je bil rojen v Preddvoru na Gorenjskem 12. aprila 1934. Po osnovni šoli v Preddvoru v vojnem in povojnem času je napravil nižjo Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. in višjo gimnazijo v Kranju. Doživljal je politične šikane in ovire. Že malo starejši je študiral po lastnem nagibu. Sredstva za šolanje si je vsa leta služil z nabiranjem in kuhanjem smole. Zaradi tega ni bilo veliko časa za študij. K maturi iz političnih razlogov ni bil prepuščen, dokler se ni pogojno vpisal za 14 dni na fizioterapijo v Ljubljani. Po opravljeni maturi ob koncu oktobra 1956 seje že čez nekaj časa vpjsal v ljubljansko bogoslovje. Žc spomladi 1957 je bil vpoklican k vojakom in, ker se ni vdal pritiskom, je bil iz Ohri- M ETRE L, merilna in regulacijska oprema, d.d., Horjul 188 objavlja delovno mesto 1. TEHNOLOGA Pogoj: .visoka ali višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri, zaželene so delovne izkušnje s področja montažne elektro tehnologije. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite kadrovskemu oddelku Metrel, d.d., 1354 Horjul, v osmih dneh po objavi. Direktor Anton Demšar, dipl. inž. Horjul dobil urejeno smučišče Na zasneženem pobočju Mrzle doline na južni strani Horjula za smučarje že nekaj dni deluje vlečnica. Postavila jo je smučarska sekcija Športnega društva Horjul, kije letos iz mrzlodolin-škc brežine napravila povsem Celotna ureditev smučišča (s teptalnim strojem vred) jc smučarsko sekcijo ŠD Horjul stala približno dva milijona tolarjev. Projekt jc podprlo kar 15 sponzorjev, nekaj pa so prispevali tudi drugi posamezniki s posoji- li, ki jih bodo dobili vrnjena v obliki smučarskih kart, ki naj bi stale (za en dan) tisoč tolarjev. Kot je povedal prizadevni predsednik sekcije Ludvik Pra-protnik,je krajevna osnovna šola zainteresirana, da bi na smučišču pripravljali športne dneve in smučarske tečaje, nekateri pa sc navdušujejo celo za ustanovitev smučarskega kluba. Ta naj bi skrbel za nemoteno obratovanje smučišča in organiziral tekmovanja. Seveda pa Ludvik Praprotnik ni mogel tudi mimo zahvale vsem, ki so doslej pomagali pri delu: »Zahvaljujemo se vsem sponzorjem in drugim krajanom, ki so z delom in denarnimi prispevki pomagali pri izgradnji smučišča.« Branko Vrhovec Pot navzgor je zdaj lažja. Teptalni stroj sproti utrjuje smučarsko progo. Za horjulske Dinamite ni zimskega počitka Igralci dvoriščnega hokeja pozimi ne bodo počivali. Starejši člani bodo enkrat tedensko trenirali na ledu v dvorani Slavije v Ljubljani, medtem ko bodo najmlajši imeli kondicijske priprave kar v šolski telovadnici. Na fotografiji: najmlajši horjulski igralci hokeja na ro-Icrjih s svojim trenerjem Urošem Zdešarjem po treningu na igrišču osnovne šole Horjul. Polžki na sprehodu - Enega izmed redkih lepih novembrskih sončnih dni so izkoristili »polžki« iz vrtca v Horjulu in pod skrbnim vodstvom svojih vzgojiteljic Marinke Ratagelj in Zdenke Filipič držeč se za vrv pogumno zakorakali v daljni in širni svet okoli vrtca. (F.R.) Krajevna skupnost Horjul vošči vesele božične praznike in srečno novo leto ter se hkrati zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uresničevanju zastavljenih ciljev. Krajevna skupnost Horjul Malčkom v vrtcu Brezje ni dolgčas Pod okrilje otroškega vrtca na Dobrovi sodi tudi enota Brezje. Ta ima trenutno v varstvu 19 otrok, od katerih jih 5 hodi žc v malo šolo. Največ malčkov je iz Brezij, nekaj pa tudi iz bližnje Podolnice. Eh fantek jc celo iz Horjula. Vrtec ima le eno samo vzgojiteljico in eno varuhinjo, ki pa skrbita, da se otroci počutijo kar najbolje. »Zdaj se pripravljamo na novoletno praznovanje. Okrašu-jemo igralnico, začeli pa bomo izdelovati tudi vizitke,« pravi vzgojiteljica Irena Tomšič in pohvali tudi starše otrok, ki pomagajo vrtcu. »Jeseni smo uredili igrišče skupaj s starši. Imamo pa tudi skupne delavnice, kjer delajo družno otroci in starši.« Otrokom v vrtcu v Brezjah tudi sicer ne more biti dolgčas. Ogledali so si že več lutkovnih igric v Ljubljani, hodijo na izlete v naravo, jeseni pa so med drugim tudi nabirali kostanj in iz gozdnih sadežev izdelovali najrazličnejše izdelke. Seveda pa so imeli tudi likovno delavnico. In kaj sc obeta malčkom vrtca v naslednjih zimskih tednih? Marca se bodo skupaj z otroki iz matičnega vrtca na Dobrovi odpravili na zimovanje v Kranjsko Goro. B. V. urejeno smučišče za rekreativne namene. Se prej je sekcija priskrbela rabljen teptalni stroj (dobili so ga s Kanina za 9.000 mark), ki. pa so ga morali temeljito obnoviti. Stroju so postavili primerno »garažo«, kjer je obenem tudi komandni pult za vlečnico (tudi vlečnica jc bila rabljena in nepopolna in jo jc bilo treba obnoviti in dopolniti; kupili so jo v Italiji). Smučarska sekcija Športnega društva Horjul sama ne bi veliko napravila, če ne bi priskočili na pomoč krajani in sponzorji. Žc na začetku leta so pripravili posebno anketo med 120 družinami v kraju, ali čutijo potrebo po izgradnji smučišča, ali sojo pripravljeni tudi finančno podpreti pa tudi, če so pripravljeni priskočiti na pomoč s prostovoljnim delom. Odmev je bil karseda ugoden: kar 119 družin je odgovorilo pozitivino. Februarja so že zbrali vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč in strokovna mnenja občinskih služb za izgradnjo smučišča. POUČNA ETNOGRAFSKA DOMU HORJUL PRIREDITEV V PROSVETNEM »Ko stara slika oživi« Prosvetni dom v Horjulu je bil žc drugič prizorišče obujanja starih kmečkih običajev; tokrat šeg in navad, ki so spremljale pridelavcV in predelavo lanu. Učenci OŠ Horjul, ki so prireditev pripravili skupaj s Prosvetnim društvom Horjul, pa so predstavili tudi stara ljudska oblačila, pesmi in plese. Mentorica Ida Intihar, ki je pripravila tudi besedilo in scenarij,je poskrbela, da je prireditev potekala kar najbolj povezano in da jc predstavljala zaključeno celoto. Tako sta si mlada Luka Čcpon in Bcfgdan Marolt žc na samem začetku nadela s4arc platnene kmečke hlače, klobuk in »fertah« invse skupaj sproti živo opisovala; predstavila sta nekaj starih pripomočkov za predelavo lanu, ki so bih razstavljeni pred odrom in ugotavljala, kako bo kmalu vse to skrepenelo v pozabo. Naposled pa sta na odru postavila ogromen lesen okvir za sliki', v katerega so se kot »živa slika« postavili nastopajoči. 4* Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. 1. RS št. 12/96) in 17. člena statuta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec (Ur. 1. RS št. 42/95) je občinski svet občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na 15. redni seji 26. 11. 1996 sprejel sklep o določitvi cen programov v vrtcih na območju občine. Cene programov predšolske vzgoje za otroka mesečno znašajo: — za 1. starostno skupino 42.750,00 SIT — za 2. starostno skupino 31.856,00 SIT — za skrajšan program — do 4. ure z malico — do 4. ure z malico in kosilom 45% od cene programa 60% od cene programa Stroški živil znašajo 217 SIT na dan oziroma 4.778 SIT na mesec. V primeru poprejšnje najavljene odsotnosti otroka staršem povrnemo sorazmerne stroške živil. Sprejete cene veljajo od 1.9. naprej. Predsednik sveta občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Anton Gerjolj, l.r. Brhka šolska dekleta so predstavila pravcato modno revijo kmečkih ženskih oblačil nekdanjih dni: lahka poletna oblačila tam iz štiridesetih in šetdesetih let, nekdanja spodnja krila in perilo, alpski stil ženske noše iz 19. stoletja, kmečka oblačila iz začetka tega stoletja, narodno nošo iz prejšnjega stoletja, pa seveda bogato vezeno nošo na pečo, ki so si jo lahko privoščile le premožne poročene ženske. Moški stari »gvant« so predstavili fantje, oboji pa so sproti nadrobno pojasnjevali, kako so se oblačila s časom razvijala in kako seje tudi kmet začel zgledovati po mestni in trški modi. Polna dvorana Prosvetnega doma pa je zaploskala tudi mladini plesalcem in godcem: folklorni skupini iz 1. in 2. razreda in folklorni skupini OŠ Horjul, klarinetistu Gašperju Pintarju in harmonikarjem Luki Ccponu, Andreju Kogovšku in Andreju Lebnu. Vrhunec prireditve pa je vendarle predstavljal nekdanji delovni običaj: teritev lanu. Na oder so prinesli trlice in mlade terice so trle, včasih kar po taktih pesmi, ki so jih prepevale zraven. »Lan mora biti ravno prav suh, da terice niso sitne,« so zraven moževali fantje, naposled, nekoč je bil to večer, pa so marljive predice sedle k »li-kofu«, kjer so se jim ob domačih dobrotah in dobri kapljici spet oglasila orna grla. Spet so prišli fantje in skupaj so zapeli staro Prišli so štirje Judje, nato pa so sc, tako kot nekoč v pristnem kmečkem okolju, zavrteli v ritmu viž godcev. Branko Vrhovec Malčki iz vrtca Brezje med obiskom Miklavža. Skupinska slika v živo. Lan je treba najprej otreti. Toda biti mora ravno prav suh, sicer so terice »sitne«. Stara ženska kmečka oblačila za vsak dan. V Uradnem listu RS je bila objavljena uredba, pomembna za kmete in kmetijske organizacije Kratek povzetek: V Uradnem listu Rs št. 68, z. dne 29. 11. 1996 je bila objavljena UREDBA O VNOSU SNOVI IN RASTLINSKIH HRANIL V TLA. Ta uredba določa med drugim tudi mejne vrednosti letnega vnosa snovi in rastlinskih hranil v tla ali na tla, stopnje zmanjševanja vnosa ter druge ukrepe glede vnosa in velja za vse vrste tal na območju Republike Slovenije. Za lažje razumevanje navajam nekaj poenostavljeno razloženih pojmov: VNOS SNOVI je izpuščanje, dodajanje oziroma odlaganje nevarnih snovi (naprimer blato čistilnih naprav, komposta ali mulja iz rečnih strug, odpadne vode gospodinjstva...) ali rastlinskih hranil (vse vrste gnojil). POVZROČITELJ OBREMENITVE je vsaka oseba, ki vnaša v tla nevarne snovi zaradi rabe in izkoriščenja tal pri vnosu blaga, komposta ali mulja in pri namakanju. Povzročitelj obremenitve je tudi vsaka oseba, ki pri gnojenju vnaša rastlinska hranila v količinah, ki presegajo mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil. MEJNE VREDNOSTI letnega vnosa nevarnih snovi v tla so količine letnega vnosa, pri katerih so učinki za človekovo zdravje še sprejemljivi. GNOJNICA je mešanica seča domačih živali in vode. GNOJEVKA so iztrebi domačih živali (seč in blato) brez štetje, z dodatkom vode. GVŽ = število glav domače živali. Ena GVZ je 500 kg žive teže živali. 4. člen te Uredbe je še posebno zanimiv in pomemben za kmetovalec, saj govori o letnem vnosu rastlinskih hranil pri gnojenju z živinskimi gnojili, ki ne sme presegati mejnih vrednosti za rastlinska hranila, kot so navedena v preglednici. Rastlinsko hranilo......... Mejna vrednost letnega vnosa dušik (N) 210 kg/ha fosfor (P205) 120 kg/ha kalij (K20) 300 kg/ha Ob upoštevanju mejnih vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil je upravičena reja 3 GVZ goveda / ha oziroma 2 GVZ prašičev ali perutnine/ha. Šc posebno pa so v 5. členu navedene mejne vrednosti letnega vnosa /S3dušika na območjih varstvenega pasu za zajem vode, ločeno po kulturah. Te mejne vrednosti so bistveno manjše, kot je navedeno v preglednici. Kmetje in kmetijske organizacije pri gnojenju zemljišč, ki jih imajo v lasti ali le uporabi ob gnojenju površin, ne smejo presegati določenih mejnih vrednosti. V 8. členu je navedeno, da je vnos hranil v tla prepovedan pri gnojenju z gnojevko ali gnojnico: — na tleh, nasičenih z vodo, prekritih s snežno odejo, na velikih strminah, kjer gnojevka odteka po površini, na zamrznjenih tleh ter na vodnih zemljiščih; — na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje od 15. novembra do 15. februarja; — na stavbnih zemljiščih. Na nerodovitnih zemljiščih pa je vnos hranil prepovedan. Podrobnejša razlaga Ukrepa je v omenjeni številki Uradnega lista. Naj na koncu napišem le šc, da bo nadzor nad uresničevanjem določb te uredbe opravljal inšpektorat, pristojen za kmetijstvo, ter inšpektorji, pristojni za varstvo okolja in zdravstveno varstvo prebivalstva. V Uradnem listu jc navedena tudi višina denarnih kazni za kršitelje teh določb. Kmetijska svetovalna služba bo ob izvajanju programa izobraževanja za kmete v svoja predavanja vključila tudi omenjeno problematiko s poudarkom na gnojenju kmetijskih površin glede na potrebe posameznih kultur ob upoštevanju Uredbe. Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka ... in še nekaj o konjereji Konj človeku ž.c dolga tisočletja služi tako v kmetijstvu, transportu, obrambi (vojska, policija) kot tudi športu. Vloga konjereje seje nekoliko spremenila s časom in potrebami kmeta oziroma rejca. Mehanizacija jc postala nepogrešljiva in je izrinila konja, kije v preteklosti tako zvesto služil kmetu. Z razvojem turizma na kmetijah pa se konjereja počasi zopet vrača na podeželje. Predvsem med mladimi je v zadnjem času zaznati zanimanje za rejo konj. Konje delimo na toplokrvne in hladnokrvne; delitev temelji na temperamentu in plemenitosti konja. Hladnokrvne pasme konj so primerne za težja dela, predvsem težje vožnje in rejo za meso (noričan, slovenski hladnokrvni konj). Toplokrvne pasme konj pa strokovnjaki označujejo kot konje za tek (lipicanec). Na našem območju se na kmetijah najpogosteje pojavlja od hladnokrvnih pasem noričan in slovenski hladnokrvni konja, precej pa je razširjen mali konj pasme haflinger, katerega zaščitni znak sta bela griva in rep ter barva lisjaka. Čeprav je s podeželja že skoraj izginila slika konj, vpreženega v plug, ki ga drži krepak orač, med ljudmi kroži skoraj resnična zgodba: Kmet z vpreženim konjem orje njivo. Ko pride do konca brazde, se konj ustavi, kmet stopi k njemu, ga brez besed obrne, nastavi novo brazdo in orje naprej. Postopek se ponavlja brez ene same izrečene besede. Mimoidoči nekaj časa opazuje dogajanje, nakar le vpraša kmeta: »Zakaj si ne olajšaš dela in zavpi-ješ konju: Hi-hot!, Bistahar! ali kaj podobnega, tako kot drugi kmetje?« »Ne!« mu odvrne kmet, »ne bom, ker meje konj pred petimi leti brcnil, pa od takrat ne govoriva več!« Da med rejci in njihovimi živalmi ne bo tako hudih zamer, je pomembno, da rejec pri vzreji teh plemenitih živali uporabi vse svoje znanje in ga po potrebi tudi dopolnjuje. Zato ne zamudite predavanja, kije namenjeno vsem rejcem in ljubiteljem konj. Kmetijska svetovalna služba jc pripravila predavanje na temo: ODKRIVANJE POJATEV IN PRIPUST KOBIL Predaval bo mag. Zlatko Jenko, dr. vet. med., in sicer v Notranjih Goricah v prostorih Krajevne skupnosti. Predavanje bo v ponedeljek, 23. 12. 1996, ob 11. uri. Kmetijska svetovalna služba: Enota Dobrova — Nada Gabrenja Enota Podpcč — Anton Zavodnik Evgen Simonišek in njegova živalca. Z zajci ni Med razstavljala na razstavah malih živali, ki jih pripravlja Društvo gojiteljev pasem-skih malih živali Vrhnika, seje pojavilo novo ime: Evgen Simonišek. 18-letni fant z Vrz-denca pri Horjulu, ki obiskuje četrti letnik agroživilske šole, ima v svoji »zbirki« kar šest kuncev francoskih ovnačev, poleg njih pa še golobe bcloglav-čkc, florentinec in pismonošc. Najlepše primerke kuncev razstavlja na društvednih razstavah, kunec z manj lepimi ušesi ali grdo dlako pa redi za meso. Z enakim namenom izloči tudi odvečne samec. »Z zajci ni dobička. Je samo veselje. Talepše' vsako leto dam na razstavo. Lani smo pripravili svojo društveno razstavo na Bregu pri Borovnici, razstavljali pa smo tudi v Logatcu. Tam sem dobil pokal za kunca pasme ovnač madagaskar,« je povedal mladi Evgen Simonišek, ki ima doma tudi kozo in udomačeno vrano. In kako je mladi Vrzdcnčan zašel med rejec? »Že od nekdaj imam rad živali. In tako sem hotel imeti tudi pasemske zajce, pa sem se včlanil v Društvo gojiteljev pasem-skih malih živali na Vrhniki.« • B. V. Kulturno-prlreditvenl center In okrepčevalnica «Dil POMENEK S PREDSEDNIKOM KMETIJSKE ZADRUGE DOLOMITI DOBROVA ALBINOM OVNOM »Člani KZ se premalo zavedajo, da je zadruga njihova« Po dobrih dveh letih delovanja se Kmetijska zadruga Dolomiti Dobrova počasi le uveljavlja med območnimi kmeti. Ta hip ima zadruga okoli 120 članov in vsaj še toliko poslovnih partnerjev; dejansko, kot pravi njen predsednik Albin Oven, je težko reči, s koliko ljudmi zadruga sploh sodeluje. Zadruga ima tri trgovine s kmetijskim repromaterialom in gradbenim materialom in en diskont z. živili v Polhovem Gradcu. »Zdaj se promet v trgovinah počasi normalizira. Na začetku (leta 1994) je imela zadruga še veliko težav z likvidnostjo zavoljo slabe dediščine, ki jo je prevzela od KGZ Ljubljana. Veliko dobaviteljem trgovskega blaga KGZ Ljubljana namreč ni plačala, ker je zašla v finančne težave. Preprosto se ni prilagajala razmeram, v katerih so se znašle zadruge z liberalizacijo tržišča. Naša zadruga pa ima šc veliko problemov tudi z lastništvom poslovnih prostorov. Niti na eni lokaciji to še nimamo urejeno,« pravi predsednik KZ Dolomiti Dobrova Albin Oven. Mleko od 120 kmetov Zadruga ta čas odkupuje mleko od okoli 120 kmetov. Cena mleka sc, kot pravi predsednik, ni spremenila že od konca leta 1994. "Zdaj so jo le dvignili za štiri odstotke, kar pa je bore malo v primerjavi z inflacijo in z vse višjimi proizvodnimi stroški. Podobno je tudi pri pitancih. Tudi tu se odkupna cena že dolgo ni popravila. »V spomladanskih mesecih je zavoljo bolezni norih krav prišlo do popolne zaustavitve odkupa mesa. Država je sicer intervenirala in nekaj mesa odkupila za blagovne rezerve. Za letošnjo zimo je odkup govejega mesa zagotovljen. Toda klavnice so slabi plačniki. Imajo dolge roke plačila. Po drugi strani pa sc srečujemo z. nelojalno konkurenco zasebnih mesarjev, ki odkupujejo samo boljše vrste mesa, plačujejo pa ga v nasprotju z. zakonom v gotovini,« je še dejal Albin Oven. Letos je tudi KZ Dolomiti Dobrova za kmete na svojem področju uveljavila sredstva iz naslova finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva. VABILO NA RAZSTAVO Odbor za zgodovino in kulturo pri Gasilskem društvu Dobrova vas tudi letos vabi na razstavo BILO JE NEKOČ, ki bo v dvorani gasilskega doma na Dobrovi. Nanizajmo samo nekaj utrinkov z razstave, na kateri bo več kot 250 slik o raznih dogodkih iz preteklosti našega kraja in okolice: ,. — ob stoletnici GD Dobrova, — predstavitev sosednjih društev, — delo Aktiva kmečkih žena, — osnutek dobrovskega grba, arhitekt Jože Plečnik, pater dr. Gvido Rant, — skladatelj in glasbeni pedagog Emil Adamič, — glavar Dežele Kranjske dr. Jožef Poklukar, — cerkev in božja pot na Dobrovi, — prva pošta na Dobrovi, — Kinološko društvo Ljubljana, — star denar, staro orodje in razni predmeti. Razstava bo odprta od ponedeljka, 23., do nedelje, 29. decembra 1996, razen na božič, in sicer ob delavnikih od 15, do 19. ure, v soboto, nedeljo in na praznik pa od 9. do 19. ure. VABLJENI »Več proizvajalcev mleka, še zlasti na bolj odročnih krajih, so zaradi te intervencije, pa tudi zato, ker pri proizvodnji mleka niso dosegali ustrezne kakovosti, preusmerili v proizvodnjo mesa z vzrejo pitancev. Ti so lahko uveljavili regres za krave dojilje. Regres je dobilo 862 krav v skupnem znesku 14.971.000 tolarjev. Pridelovalci mleka z območij z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo pa so dobili izravnavo stroškov pridelave. Toda teh je veliko manj kot pridelovalcev mesa. Naša zadruga je posredovala pri vseh regresih, ki jih je namenila občina za razvoj kmetijstva. Gre za regres za semena in za nadomestila za stroške prevoza mleka, ki ga zaračunavajo Ljubljanske mlekarne.« «0 pomenu kmetijske zadruge v zdajšnjem času in njenih perspektivah pa jc njen predsednik Albin Oven dejal: Velika finančna bremena »Člani zadruge sc premalo zavedajo, daje zadruga njihova in daje ne gre jemati kot nujno zlo. Od njih jc odvisno, kako bo zadruga delovala. Res pa jc, da je v zdajšnjih ekonomskih razmerah zelo težko; vsakdo išče zanj trenutno najboljšo možnost. Nekateri kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani, hočejo zdaj to zavarovanje odjaviti, ker jim je postalo preveliko finančno breme. Gre zla- Albin Oven sti za kmete s področij, kjer so obdelovalni pogoji težji, in država, če bo hotela, da bodo ta področja ostala naseljena, jim bo morala pomagati, ne pa, da jih enači z drugimi kmeti.« Branko Vrhovec KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »DOLOMITI« DOBROVA vam želi lepo doživete božične praznike. Leto 1997 naj prinese veliko zdravja, razumevanja, ljubezni, za nekaj smeha in dobre volje pa bomo poskrbeli mi. Dvorana na Dobrovi v novih oblačilih V preteklem letu sc jc z izvolitvijo novega upravnega odbora KUD Dolomiti iz Dobrove pričelo obdobje boljše organiziranosti. Ne le znotraj društva, temveč tudi na zunaj, v povezovanju z ostalimi društvi. Med nalogami, ki si jih je zadal upravni odbor, je najpomembnejša obnova in ureditev prostorov, ki so namenjeni delovanju društva. V prvem planu smo predvideli obnovo odra v dvorani. V to seje vključilo podaljšanje odra in njegovo v les oblečeno podobo, ki sedaj že služi svojemu namenu in prijetnemu počutju nastopajočih in gledalcev. Poleg odra se je prenovila še garderobna in folklorna soba. Naša želja je še zamenjava dotrajane peči, scenskih zaves in glavnega zastora, ki je še od samega začetka. Zavedamo se da je pred nami še veliko trdega dela. A če bodo še naprej tako homogeno delovali predvsem trije členi v verigi prenove, člani društva s svojo pomočjo v obliki vloženega dela, izvajalci s svojo strokovnostjo, sponzorji in obiskovalci naših predstav ter nenazadnje občina, ni strahu do zastavljenega cilja ne bi dosegli. Ob koncu leta bi se tako rad v prvi vrsti zahvalil sočlanom društva za vložen trud, tako pri vajah kot pri delu v dvorani, vsem obiskovalcem naših predstav za vzpodbude ter sponzorjem za pomoč. Vsem hvala in srečno, zdravo ter uspešno novo leto! Matjaž Dolinar ASFALT SPOMLADI? —Rekonstrukcija ceste Stranska vas pri Dobrovi — občinska meja kljub neugodnim vremenskim razmeram počasi le prehaja v sklepno fazo. Nova trasa (na delu ceste) je pripravljena, na asfalt pa bo najbrž treba počakati do pomladi. (B. V.) Seje občinskega sveta občine Dobrova Horjul Polhov Gradec se je zadnji ponedeljek udeležil tudi poslanec Marjan Podobnik. Glede na to, daje bil izvoljen tudi v tem volilnem okraju, je obljubil, da bo vsaj enkrat na leto prišel pogledat, kako delajo in živijo. DVAINDVAJSET LET NEPREKINJENEGA DELOVANJA Potujoče knjižnice za okolico Ljubljane V torek, H.oktobra 1974 ob 14. uri je ljubljanska Potujoča knjižnica prvič krenila na pot. Tisti dan je obiskala dva kraja: Iško vas in Tomišelj. Oba kraja obiskujemo še sedaj'. Na ta dogodek so sc ljubljanski knjižničarji pripravljali že več kot leto dni prej. Po dogovoru s petimi nekdanjimi ljubljanskimi občinami (Lj.-Mostc-Polje, Lj.-Šiška, Lj.- Bežigrad, Lj.-Vič-Rudnik in Lj.-Center) in po predhodni natančni analizi potreb mestnega zaledja, kje naj bodo postajaftšča bibliobusa, jc ljubljansko Potujočo knjižnico septembra 1973. leta, usta- PRESERJE Torek, 3. in 17. December 1996 Torek, 7. in 21. Januar 1997 Torek, 4. in 18. Februar Torek, 4. in 18. Marec Torek, 1. in 15. April Torek, 13. in 27. Maj Torek, 10. in 24. Junij Torek, 26. Avgust Torek, 9. in 23. September Torek, 7. in 21. Oktober Torek, 4. in 18. November Torek, 2., 16. December Knjižnica je odprta: od 15.00— 16.00 ure JEZERO Ptek, 6. December 1996 Petek, 10. Januar 1997 Petek, 7. Februar Petek, 7. Marec Petek, 4. in 25. April Petek, 30. Maj Petek, 27. Junij Petek, 12. September Petek, 10. Oktober Petek, 7. November Petek, 5. December Knjižnica je odprta: od 15.15 — 16.15 VRZDENEC—BREZJE Četrtek, 28. November 1996 TOREK, 24. December 1996 Četrtek, 23. Januar 1997 Četrtek, 20. Februar Četrtek, 20. Marec Četrtek, 17. April Četrtek, 15. Maj Četrtek, 12. Junij Četrtek, 11. September Četrtek, 9. Oktober Četrtek, 6. November Četrtek, 4. December Knjižnica je odprta: VRZDENEC: od 15.30 do 17.30 BREZJE: od 17.45 do 18.45 DVOR-SMOLNIK Sreda, 11. December 1996 Sreda, 8. Januar 1997 Sreda, 5. Februar Sreda, 5. Marec Sreda, 2. April in TOREK, 29. April Torek, 28. Maj PONEDELJEK, 30. Junij Sreda, 27. Avgust Sreda, 24. September Sreda, 22. Oktober Sreda, 19. November/FF Sreda, 17. December Knjižnica je odprta: DVOR: od 15.30 do 17.00 ure SMOLNIK: 17.30 do 18.30 novilo mesto Ljubljana. Enotna Ljubljanska kulturna skupnost je od celotnega denarja, namenjenega vsem kulturnim ustanovam v mestu, oddvojila nekaj odstotkov sredstev in najprej zaposlila bibliotekarko, ki Potujočo knjižnico vodi šc sedaj, stekla pa je tudi izdelava vozila-bibliobusa. V začetku 1974. leta sta z delom pričela tudi dva knjižničarja, nazadnje tudi voznik. Sedež Potujoče knjižnice je bil 9 let pri Delavski knjižnici v Ljubljani, po 1982. letu, ko so se tri knjižnice Občine Ljubljana-Center (Delavska, Mestna in Pionirska knjižnica) združile v enotno Knjižnico Otona Zupančiča, je Potujoča knjižnica postala njena četrta enota. V taki organizacijski shemi deluje še danes. V dvaindvajsetih letih smo: - obiskovali 39 krajev, 2 zapora in en dom za upokojence, - knjižnica je bila za bralce odprta 9.412 ur, - vpisali smo 8.216 članov, ki so nas - obiskali 224.832 krat in si -izposodili 1.147.471 enot vsega gradiva, od tega 93,7% knjig in 6,3% enot neknjiž-nega gradiva (avdio in video kasete, CD plošče). Pred pričetkom obiskovanja postajališč jc bilo hkrati potrebno vzpostaviti stike s krajevnimi skupnostmi, pripraviti gradivo za izposojo (okoli 3000 knjig), izoblikovati natančen urnik delovanja in strokovno sodelovati pri izdelavi vozila. Po enoletnih pripravah smo bibliobus končno le napolnili z najzanimivejšimi deli za otroke, mladino in za odrasle. V vozilu smo bralcem lahko ponudili preko 4000 skrbno izbranih knjig različnih zvrsti. Ko seje torej avtobus davnega 14. oktobra 1974. leta v kraju prvič ustavil in se spremenil v knjižnico, so si radovedni in kasneje navdušeni obiskovalci vseh starosti, čeprav na tako majhnem prostoru, lahko ogledovali in izbirali med najnovejšimi, najlepšimi in najbolj pestrimi knjigami, ki jih jc bilo takrat dobiti. Navdušeni smo bili vsi, brez izjeme: obiskovalci in knjižničarji! Tako kot takrat se tudi danes trudimo, daje potujoča knjižnica vedno tudi razstava knjig. Tudi zato je bil odziv prebivalstva od začetka v vseh postajališčih zelo velik: prišlo jc staro in mlado, v vsakem kraju smo že prvič vpisali najmanj po 3o krajanov, vsak od njih si je že kar takoj izposodil v povprečju po 10 knjig različnih zvrsti, slikanic, priročnikov, romanov. Kmalu se je izkazalo, da so prebivalci izbranih krajev na obrobju Ljubljane zares potrebovali svojo knjižnico, in da je bila vključitev vanjo za mnoge pomemben dogodek. Tudi danes je odziv bralcev šc vedno velik: v Potujočo knjižni- co so včlanjeni skoraj vsi osnovnošolci v kraju, premnogi srednješolci in številni odrasli, tisti pa, ki nas obiskujejo poredko-ma ali pa sploh ne, vedo, kje najti knjigo, ko jo bodo potrebovali. Če bi takrat pa tudi sedaj hoteli obiskovati vse, ki živijo daleč od mesta in bi želeli brati, bi za okolico Ljubljane potrebovali najmanj še en bibliobus. Prva leta smo obiskovali 31 krajev, sčasoma pa smo na prošnjo krajanov vključevali v naš vozni red še nove. Tako danes obiskujemo 40 krajev, dva zapora in en dom za upokojence. Večino krajev (33) obiskujemo na 4 tedne, nekatere (7) na 14 dni in le redke (3) lahko obiskujemo vsak teden. Prcdlogoy s terena za obiskovanje novih krajev nam ne manjka, vendarle pa jih zaradi popolnoma izpolnjenega urnika, žal, ne moremo več vključiti med naša postajališča. Knjižnica jc odprta takrat, ko so ljudje doma: čez teden popoldne, vsako četrto soboto in nedeljo pa v pet postajališč prihajamo dopoldne . Vsa leta poslujemo brez vpisnine ali članarine, knjige izposojamo ves čas brezplačno. Leta 1988. smo v izposojo uvedli neknjižno gradivo: najprej slušne (avdio) kasete s pravljicami in glasbo za otroke pa tudi z različnimi glasbenimi zvrstmi za mladino in odrasle. Tudi to gradivo izposojamo ves čas brezplačno. Od 1989. leta dalje smo našo izbiro šc bolj popestrili, najprej z vidco kasetami, od 1994. leta pa izposojamo tudi CD plošče. Za uporabo teh dveh medijev so bralci sprva prispevali minimalno izposojnino, od 1.1.1996. leta dalje pa imajo na voljo prav vse gradivo brez izjeme brezplačno. Ob tem nas mnogi bralci iz-prašujejo, kdo nas vendarle plačuje, da si v bibliobusu za najmanj štiri tedne lahko zastonj izposodijo zares pestro knjižno in neknjižno gradivo, in kako to, da premoremo tudi preneka-tero drago in zahtevno tujo in domačo knjigo, pa leksikone in priročnike in še marsikaj? Odgovor na to vprašanje je bil dolga leta kratek in preprost:« Plačuje nas Ljubljanska kulturna skupnost!«. Po prenovitvi lokalne samouprave pa se bo način našega financiranja moral spremeniti. Čeprav je od tedaj preteklo že nekaj časa, jc za delovanje Potujoče knjižnice dosedaj vsa sredstva prispevala Mestna občina Ljubljana. Od 1997. leta dalje pa se bo treba tudi s strani krajanov občin, kamor zahajamo, za financiranje in torej za obstoj in ohranitev delovanja Potujoče knjižnice posebej odločati. Delovanja bibliobusa izven njenega teritorija Mestna občina Ljubljana v bodoče ne bo več plačevala v celoti, saj na njenem območju obiskujemo lc 9 naselij in en dom za upokojence. Ostali 34 kraji, ki so sodili nekdaj v okvir petih velikih ljubljanskih občin, pa spadajo po novem v osem novih, ki so: Brezovica, Dobrova-Horjul-Polhov gradeč. Dol, Ig, Medvode, Škofljica, Velike Lašče in Vodice. Tam sc bodo krajani morali v prihodnje odločiti, ali šc želijo obiske bibliobusa. Če bodo presodili, da bi bilo Potujočo knjižnico pri njih škoda ukiniti, bo to pomenilo tudi pristanek za delno pokrivanje stroškov njenega delovanja iz sredstev dotične občine, ki jih od države namensko prejema za kulturo. Ljubljanska Potujoča knjižnica, in s tem posredno tudi vseslovenske potujoče knjižnice ( saj v Sloveniji deluje devet bi-bliobusov), so bile na različne načine prisotne tudi v tujini: - maja 1994. smo se udeležili velikega srečanja evropskih potujočih knjižnic na Danskem. - maja 1995. smo na letnem srečanju britanskih bibliobus-nih delavcev predstavili slovenske bibliobusc celo z referatom. Anglija velja za domovino potujočega knjižničarstva, saj so kraje s knjigami že v prejšnjem stoletju oskrbovali z. vozovi. Tam zdaj kroži preko 800 najsodobnejših bibliobusov. Na tem festivalu, ki je tudi tekmovalnega značaja, smo jih videli preko 100. S prikazom našega dela smo vzbudili veliko pozornost, zato jc o naših potujočih knjižnicah pohvalno poročal tudi angleški strokovni tisk. Zmagovalna ekipa srečanja, potujoča knjižnica iz Aylesburyja iž bližine Londona, se je želela z ljubljanskim bibliobusom celo pobratiti. - avgusta 1995. leta je bila po dolgem času konferenca svetovnega združenja knjižničarjev (IFLA) organizirana v Evropi, v Turčiji. - maja letos so se, na naš predlog, skupaj z našo predstavnico, velikega letnega srečanja britanskih potujočih knjižnic udeležili tudi vodilni predstavniki tovarne AS-Domžale kot kvalitetni in edini proizvajalci bibliobusov v Sloveniji. Glede na to, da so po tehnični in po strokovni plati angleški bibliobusi v evropskem merilu (pa tudi širše) najboljši, je bil ta obisk v Londonu tudi za slovensko proizvodnjo teh unikatnih vozil izrednega pomena. Vse poti, ki so nas vodile na tuje, vsi stiki, ki se tkejo med nami in tujimi kolegi, vsa spoznanja in izkušnje, ki smo jih tako pridobili, nas utrjujejo v prepričanju, da svoje delo opravljamo enako dobro, kot kolegi v tujini, prav tako pa nam dajejo tudi potrebno širino, da lahko v naše delo vnašamo še marsikaj novega. Najpomembnejše pa je ob vsem povedanem prepričanje, da smo na pravi poti, ko knjigo približujemo tistim krajanom, ki živijo daleč od mesta, in, ki bi knjižnico zato težko ali pa sploh ne bi obiskovali. Napisala: Nika Pugclj, • vodja ljubljanske Potujoče knjižnice, enote Knjižnice Otona Zupančiča. VESELJE OTROK OB POUČNI IGRICI IN MIKLAVŽEVEM PRIHODU Miklavž na Dobrovi Na predvečer goda sv. Nikolaja ali otrokom bolj poznanega dobrotnika Miklavža je Krajevna skupnost Dobrova s pomočjo sponzorjev priredila prisrčno Miklavževanje za otroke v dvorani na Dobrovi. Na tradicionalnem Miklaže-vanju se vsako leto zbere več otrok in njihovih staršev. V četrtek, 5. decembra, ob 17.30 jc bilo sedežev premalo za vse, polnih pričakovanj in radovednosti, kako bo prišel Miklavž s spremstvom svojih dobrih angelov. V topli dvorani, kije dobila nov, lesen in nekoliko večji oder, so si otroci in njihovi spremljevalci najprej ogledali kratko, preprosto in veselo igrico z. nekaj petja in govorjenja pod naslovom Oh, ti darovi, ki jo je spisal Franc Juvan. Otroci so pozorno zrli na oder in spoznali zanimivo in poučno zgodbo. Pridna Urška jc v svoji sobi pisala pismo Miklavžu. Pridir-jal je nagajivi Janez, zalotil Urško pri pisanju in se spomnil, da bi sc splačalo potruditi za Mi- klavževe darove. Počasi in premišljeno sc je lotil pisanja in si zaželel računalnik, smučke... ter oddal pismo v nabiralnik. Utrujeni poštarje proti koncu svoje poti v torbi zasledil pisma, naslovljena na Miklavža. Odločil se je, da le-ta pusti pred cerkvijo, pismo brez naslova pa jc odložil kar na poti. Angelčki so pred cerkvijo našli pisma, jih odnesli v nebesa in pripravili darove. Hudobni parkelj pa je našel Janezovo pismo, ki ni imelo naslova in se skupaj šc z drugimi parkeljni »potrudil« za Janeza. Za razbite šipe, ukradene čokolade in laganje je zaslužil parkeljnovo nagrado. Dan pred Miklavževim prihodom so parkeljni prestrašenemu Janezu izročili darilo. Janez je bil razočaran nad neuporabno smučko, računalom na krogljice... Zaradi nehvaležnosti so parkeljni Janeza zgrabili in se umaknili angelčkom, ki so pripravili pot Miklavžu. Zanimivo igrico so zopet pripravili člani folklorne skupine Dolomiti. Z veliko volje in truda so veselo prepevali in doživeto odigrali igrico, za katero so pripravili tudi sceno, kostume, glasbeno spremljavo, ozvočenje, svetlobne efekte idr. Otroci so se veselo odzvali Miklavžu in v dvorani je bučno odmevala pesem: Miklavž, imamo te radi. Veselje je bilo gledati te zadovoljne obraze otrok. Preko 180 otrok je bolj ali manj korajžno seglo v roke Miklavžu in z njegovim darom veselo odhajalo domov. M&R Za slovensko pomlad - Ta plakat SDS je še dolgo časa visel v Horjulu in mimoidoče opozarjal, da bodo morda sklenili koalicijo s kakšno pozno jesensko ali zgodnjo-zimsko stranko in na ta način prišli do novega mandatarja in do nove vlade. Pač, v politiki je vse mogoče. (F.B.) S.ùMMWHh.. Miklavžev pohod po Horjulu -Tudi letos je na Miklavžev večer krenil Miklavž v spremstvu parkljev in angelov po Horjulu. Ustavil seje v številnih domovih, kjer so pridni in pogumni otroci /molili kakšno molitev ali povedali pesmico in prejeli darila. Poredneži in bojazljivci so se poskrili po kotih in šele zjutraj prejeli Miklavževa darila. (F.B.) PREDAVANJE ODKRIVANJE POJATEV IN PRIPUST KOBIL Predavanje bo v ponedeljek, 23.12.1996, ob 11. uri v prostorih KS Notranje Gorice. Predaval bo mag. dr. vet. Zlatko Jenko! Vljudno vabljeni! Kmetijska svetovalka: inž. kmet. Nada Gabrenja VAŠKI ODBOR BREG-PAKO BREG 26, 1353 BOROVNICA Šola v naravi in nekateri drugi problemi Preden so občinski svetniki v Borovnici ta teden razpravljali o izdatkih za potrebe šole v naravi, so na borovniški šoli sklicali okroglo mizo na to temo. Prišli so člani sveta staršev, člani sveta šole, predstavniki šole, občinske uprave in sedem občinskih svetnikov, kajti vabili so vse. Okrogle mize seje udeležil tudi borovniški župan. Dosežke šole v naravi oziroma treh šol v naravi so predstavile voditeljice: letno šolo Mar-janca Brenčič Jenko, zimsko šolo Angela Tortič in šolo za življenje Zdenka Frljak. Mudi se predvsem z zimsko šolo v naravi, ki naj bo konec januarja, finančne rešitve zanjo pa še ni. Na to pripombo je občinska svetnica Maja Makovec Brenčič povedala, da je odbor za družbene dejavnosti predlog obravnaval in kar se tega odbora tiče, tudi sprejel, čakajo pa še na odločitev v občinskem svetu. Ravnateljica Daniela Hanžel je na to dejala, da sodelovanje med šolo in občino poteka z razumevanjem za potrebe šole, vendar je bil namen sestanka, da naj ' tem stvarem prisluhnejo ljudje, ki odločajo o denarju. Občinski svetnik Bojan Čebela, sam član šolskega sveta, je dejal, da bi se morala borovniška šola primerjati s šolami v krajih, kjer je približno enaka struktura in ne toliko z osrednjimi šolami. Potem je bilo slišati, da je za tri šole v naravi iz občinskega denarja namenjenih 2.200.000 tolarjev. Zaželeno bi pa bilo, ko bi vedeli, koliko je takih otrok, ki bi zaradi gmotnih razmer v šolo v naravi ne mogli iti. Starši naj bi za poletno šolo prispevali okrog 23.000 tolarjev, za zimsko 18.000. Za naketere je tudi to veliko breme. Razmisliti bi bilo treba, da bi zaradi tega izdatka ne smeli delati razlike med otroki, da bi sc namreč lahko vsi naučili plavati in tudi smučati, kar je šoli doslej uspevalo. Tudi z drugačnimi problemi se ubada šola. Za bralno značko je namenjenih 500.000 tolarjev, predvsem za nakup knjig. Doslej je šola prejela od občine 250.000 tolarjev. Ugotovili so, da je bila Borovnica po številu prebranih knjig med najboljšimi šolami, prenoviti bo treba šolsko knjižnico, nakupiti nove knjige, saj so nekatere stare tudi 30 let, nekatere zato tudi že iz bralne mode. Otroci si želijo sodobnejših del. Hazim Frljak, kise jc okrogle mize udeležil kot predstavnik športne zveze, je dejal, da bi naposled morali ukrepati in otrokom tudi med počitnicami omogočiti koristno zaposlitev. Če hočeš otroka kam vključiti, ga moraš nujno odpeljati iz kraja. Ugotovljeno je bilo, daje v kraju veliko mladih, ki veliko zna- 4 Emak d. o. o., Dol 19 pri Borovnici vam želi vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. DRUŠTVO ZA EKOLOGIJO iN VARSTVO OKOLJA BOROVNICA Dol pri Borovnici 112, 1353 Borovnica Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica je na občnem zboru dne ll. 12. 1996 ustanovilo sedemnajst ustanoviteljev. Predvideno do konca leta bodo opravljene še ostale formalnosti za registracijo društva pri upravni enoti na Vrhniki. Na območnem zboru so bile opravljene tudi volitve v organe društva. Izvršni odbor: 1. Andrej Hrovatin, dipl. ing. el. 2. Elena Jenček, oec. 3. Marjan Kržič, ing. kmet. 4. Nevenka Stevanovski, dipl. org. 5. Marcel Turk, dipl. ing. str. Nadzorni odbor: 1. Slavko Gabrovšek, dipl. ing. arh. 2. Anton Gerdina . 3. Albina Molk Častno razsodišče: 1. Iva Brancelj 2. Kruno Stevanovski, dipl. ing. arh. 3. Janko Šivic, dipl. ing. kmet. Tajnica društva: Blagajnica društva: član član podpredsednik predsednica član predsednik član član član predsednik član Irena Asanovič Andreja Smrtnik Za pridobivanje finančnih sredstev bo zadolžena Lucija Mozetič, dipl. oec, za lepo slovensko besedo pa bo poskrbela Joža Žerjav, učiteljica slovenskega jezika. Področje vključevanja civilne družbe v izvajanje zakonodaje bo pokrival dr. Bojko Bučar. Društvo bo ustanavljalo tudi razne komisije, ki bodo upravljale naloge iz različnih, vsebinsko zaokroženih področij. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica planira v letu 1997 med drugim izdelati več ekoloških študij, za širšo javnost organizirati predavanja, delavnice in okrogle mize s področja ekologije in varstva okolja ter pridobivati nove člane. V Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica se lahko včlani vsaka fizična oseba ne glede na starost in kraj bivanja, pa tudi tujci. Članarina za leto 1997 bo 2000 SIT. Pisno vlogo naslovite na naslov: Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica Dol pri Borovnici 112,1353 Borovnica Z vsem vas bomo seznanili v osmih dneh po prejemu vaše pošte. Veseli bomo tudi vseh vaših sugestij in vašega sodelovanja. Pisne predloge nam lahko pošljete tudi nepodpisani, če želite ostati anonimni. Le z združenimi močmi bomo lahko sooblikovali okolju prijazne programe in zagotovili čisto in zdravo okolje in življenje. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica jo, v te dejavnosti pa se ne vključujejo, ker jim domačij kraj premalo ponudi. Milena Skulj, predsednica sveta šole, je dejala, da bi bilo v Borovnici koristno ustanoviti Društvo prijateljev mladine, ki bi omogočalo otrokom razvedrilo in možnost vključevanja v različne dejavnosti. Problem je nastal tudi s prevozi otrok v šolo: varnih poti nimajo niti otroci, ki bivajo v Borovnici, še manj tisti, ki se vozijo iz okoliških krajev. Zdaj so ukinili šc avtobus, ki je vozil v Brezovico. Opozorili so, daje ministrstvo za šolstvo in šport izdalo okrožnico, po kateri morajo biti otroci na poti v šolo zavarovani tako, da jih v šolo peljejo, tudi če je razdalja manjša od prej določenih štirih kilometrov. Društvo podeželskih žena v Borovnici Drugi torek v decembru je bilo v Borovnici ustanovljeno društvo podeželskih žena. Na ustanovnem zboru je bilo 36 članic, ki so za društvo izbrale ime Ajda Borovnica in izvolile upravni odbor. Vodi ga Marija Suhadolnik iz Borovnice, tajnica je Bernarda Žitko(Borovni-ca), blagajničarka Andreja Korošec (Brezovica)^ članice UO pa so šc Nada Šivic (Pako), Štefka Mišic (Brezovica), Nada Pctrovčič (Niževec) in Pcpca Škrbec (Borovnica). Strokovna pomoč je svetovalka Mojca Dolenc. V nadzorni odbor so bile izvoljene Nika Ccrk (Borovnica), Emi Brancelj (Breg), Mar-jetka Stražišar (Brezovica), v disciplinski komisiji so Mina Turšič (Brezovica), Tina Žitko (Borovnica) in Geni Kržič (Pako). V programu imajo za začetek še nekaj tečajev kuhanja: slano pecivo, krompirjeve jedi, zelenjavno mesne enolončnice, gra-tinirane jedi v pečici, vlaganje, shranjevanje in zmrzovanje živil. Nameravajo tudi izlet s KZ, potem pa še en jesenski izlet. Plačevale bodo po 500 sit članarine na leto. Na ustanovnem zboru je bil tudi borovniški župan Andrej Ocepek, ki je članice društva seznanil z nekaterimi večjimi prireditvami v letu 1997 in jih povabil k sodelovanju. Članice društva zdaj vabijo vse žene in dekleta iz borovniške občine, da se jim pridružijo, vsem pa želijo vesele božične praznike in srečno novo leto. Led bo, ko bo hladno Zadnjič smo javno povprašali, kako bo letos z ledom na borovniškem drsališču za šolo. Ploščad so letos že začeli polivati z vodo, potem je bila odjuga in z ledom ni bilo .nič. Trdijo, da niso vrgli puške v koruzo in da bodo poskušali, ko bo bolj hladno. Je pa res, da nad ničlo voda ne zmrzuje, pa tudi pri spreminjajočih se temperaturah je težko narediti dober led za drsanje. KLEMEN SIVIC Prvak v logiki V Našem časopisu je bil Klemen Šivic že večkrat omenjen, najpogosteje med šahisti iz borovniškega kluba, med katerimi je eden izmed boljših. Obiskuje sedmi razred borovniške osnovne šole, bolj malo brca žogo, samo na domačem dvorišču, zato pa si toliko bolj razmiguje možganske sive celice. Že od petega razreda vidno napreduje na tekmovanjih iz logike in letos le v Borovnico z državnega tekmovanja prinesel zlato. Letošnje tekmovanje, ki jc sledilo najprej šolskemu in nato regijskemu, kjer so izbirali najboljše je bilo v učilnicah Fakultete za elektrotehniko. Tam so jim najprej povedali pravila, nato so jim dali naloge, ki so jih morali rešiti v poldrugi uri. Nato je sledilo obdobje napetega pričakovanja, kako je šlo. Zadnjega in najboljšega med vrstniki so razglasili Klemna Šivica. Lani mu jc tudi skoraj uspelo v razvedrilni matematiki. Nikakor ni bil zadnji ali med zadnjimi, samo čisto prvi ni bil. S Klemnom je tako, da hoče - če se zadeve resno loti - biti najboljši in mu tudi uvrstitve med prvih pet ne pomenijo veliko, če ni prvi. Kako je začel z logiko. Najprej je prof. Gabrovškova v petem razredu zbrala nekaj fantov in deklet in jih preskusila. Niso se slabo odrezali. V naslednjem letu jih je imel Matjaž Ocepek, tudi pod njegovim mentorstvom niso bili med najslabšimi ne v regiji in ne v državi. Letos je bila mentorica Sonja Pristavec. Kot pravi Klemen, imajo na šoli krožek, v katerem se dobivajo in gredo potem tekmovat. Kakšne naloge so to? Različne. V glavnem gre za to, da dobiš nepopolne podatke, potem pa na podlagi sklepanja ugotoviš, kaj seje zgodilo in kaj sodi v določen red. Lani so se šli na primer ladjice potapljat, kar je videti otroška igra, vendar je lahko tudi zelo zahtevna. Klemen Šivic je tudi šahist. Zdaj obiskuje šahovsko šolo in pravi, da se v njej - ko jo imajo na Vrhniki - lahko veliko in hitro naučijo. Za zlato medaljo s tekmovanja mu je borovniški župan naročil torto v obliki črke L. Nekaj jo je razdelil doma, kos jo je nesel poskusit na občino in en kos na šolo. Najbrž pa bo treba kdaj tudi pomisliti, da tudi v Borovnici živijo brihtne glave, ki so na zunaj take kot vse druge, vendar jih zanima še marsikaj - tudi logika. Na sliki je Klemen Šivic ob županovi torti, preden sojo raz-rezali. Vaški odbor seje do 15. 12. 1996 sestal enajstkrat. Obravnaval jc: — postopke sprejemanja osnutka ureditvenega načrta, — presojo vplivov na okolje za Fenolit, ki jo je izdelal Zavod RS za varstvo pri delu v novembru 1996, — ureditveni načrt za območje tovarne Fenolit Borovnica, ki gaje izdelal Primis v juniju 1996. Navajamo nekatere naše ugotovitve. V skladu s 37. členom statuta občine Borovnica župan predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS št. 18-931/84), v nadaljevanju zakon, točno določa, daje potrebno izdelati program priprav. Program priprav za prostorski izvedbeni akt podrobno določi: vsebino in obseg potrebnih strokovnih podlag (34. člen zakona); kdo so soglasodajalci (35. člen zakona); način pridobitve strokovnih rešitev (36. člen zakona); javno razgrnitev (37. člen zakona). Fenolit se nahaja v širšem vodovarstvenem pasu, kaj pravi ustrezna zakonodaja?! Nekatere pripombe na poročilo o vplivih na okolje Tovarne Fenolit: Že v uvodnem delu (str. 6/15) nas jc pavšalna ocena števila prebivalstva opozorila na dejstvo, da tudi v nadaljevanju ne bo možno računati na resničnost in točnost navedenih podatkov. Borovnica ima cca 3500 prebivalcev. To pomeni kar 42% napako pri citiranju podatkov, poročilo navaja »nekaj več kot 2000 prebivalcev«. Iz poročila jc razvidno, da trenutna proizvodnja ni nevarna okolju oz. so vse meritve pokazale, da ni nevarnosti. Podatki niso navedeni oziroma ni rezultatov analize, obstajajo pa domneve, da lahko pride do onesnaženja. Na podlagi česa so te domneve? Citat: Varstvo pri delu in varstvo okolja (str. 9/15) Podjetje je od katastrofalnega onesnaženja Borovniščice v osemdesetih letih sistem za varstvo okolja znotraj tovarne že precej izboljšalo. Stanje se je predvsem izboljšalo s postavitvijo čistilne naprave, vendar je tovarna še vedno velika potencialna nevarnost za okolje. Pod rezervoarji za nevarne snovi ni nepropustnih lovilnih skled, površine, na katerih se manipulira s surovinami, niso vse nepropustno obdelane. Konec citata. »Čistilna naprava nima nobenih dovoljenj«, je izjava, ki jo je dal direktor Slavko Žibret, in je zapisana v zapisniku sestanka z dne 25. 9. 1996. Izpostavljena je velika potencialna nevarnost za okolje, vendar prej v posameznih segmentih poročilo ne govori o tem, večinoma so meritve oz. rezultati brez. posebnosti. Poročilo je polno koritradiktornosti, gre za veliko neskladje podatkov in netočno informiranje. Zakon v 29. členu v tretjem odstavku določa: »sc v prostorskem izvedbenem načrtu določijo prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev ter na njihovi osnovi razčlenijo in prikažejo: — vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji, — rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje — rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja. ,Tudi po tem zakonu je potrebno izdelati vplive na okolje. Le-ti bi morali biti izdelani na osnovi tehnološkega procesa. Vplivi na okolje in tehnološki proces narekujejo, kako morajo biti zgrajeni objekti, kakšne naprave itd. so potrebne, daje proizvodnja okolju in ljudem nenevarna. Presoja vplivov na okolje je bila izdelana po tem, ko je Primis izdelal Osnutek ureditvenega načrta. Torej je jasno, da Primis ni imel na razpolago podatkov, kakšni so potrebni elementi varovanja okolja, zato osnutek tega ne more vsebovati. Ureditveni načrt med drugim ne obravnava čistilne naprave, ne obravnava hermetizacijc pri cisternah s surovinami in pretakališča, ne obravnava mlinov sintetičnih smol itd. Načrtuje pa sc nov bioreaktor s kar 280 m3, novi mlini za plastiko, novo cisternsko skladišče in nov prizidek k upravni stavbi (tloris je večji kot je sedanja stavba, koliko pa ima nadstropij, je skrivnost) itd. Vaški odbor Breg-Pako se sprašuje: Laboratorij je večji in boljši, kot ga ima Inštitut Jožef Štefan! Kaj se bo torej v Fenolitu razvijalo in proizvajalo? Kaj je s čistilno napravo? Koliko jih je? Kaj je bioreaktor z 280 m3? Ruši se devet objektov in planirajo se novi objekti! Kaj je sanacija? Kaj je legalizacija in kaj se legalizira? To je le nekaj vprašanj izmed mnogih. Tak osnutek ne more biti predmet javne obravnave. Javno apeliramo na go. Vero Hrovatin, dipl. oec, ki na občini Borovnica vodi aktivnosti z ureditvenim načrtom, da nas bo na skupni sestanek povabila pravočasno, ne pa le en dan pred sklicem le-tega, kot je bila praksa do sedaj. Člani vaškega odbora smo zaposleni in moramo dobiti dopust, da se lahko udeležimo sestankov v dopoldanskem času. Vaški odbor bo vse pripombe posredoval ustreznim organom in institucijam, prav tako pa bo poklical na materialno in kazensko odgovornost udeležence pri pripravi in izdelavi ureditvenega načrta. Vaški odbor Turistično društvo Borovnica vošči vsem svojim članom kot tudi vsem prebivalcem borovniške občine vesel božič in srečno novo leto. GASILSKO DRUŠTVO BREG ŽELI VSEM SVOJIM ČLANOM, PODPORNIM ČLANOM IN KRAJANOM BOROVNICE ZDRA V O IN USPEŠNO NOVO LETO 1997 TER SE JIM ZAHVALJUJE ZA ZAUPANJE IN PODPORO. Borovniška poštarja Japončki Borovniška poštarja: Primož Berus je na levi, Ciril Peršin pa na desni. Namizni tenis v Borovnici je ponovno zaživel V začetku novega šolskega leta 1996/97 smo pričeli z organizirano vadbo pionirjev in pionirk v domu TVD Partizan v Borovnici. Na začetku je bilo prisotnih na redni vadbi okoli 15 igralcev in igralk, sedaj pa se jih vadbe udeležuje okoli 12. Njihov mentor — vaditelj je Lado Gerdina, ki skuša svoje izkušnje prenašati na mlade igralce. Treningi potekajo dvakrat tedensko (torek, petek) od 16.30 do 18.00 ure. V tem času na Fakulteti za šport v Ljubljani poteka seminar za trenerje namiznega teni- sa, katerega se udeležujeta tudi Vili Jereb in Boštjan Vovk. Po novem letu bosta pričela tudi z redno vadbo mladih igralcev in igralk. Aktivni so tudi starejši re-kreativci, ki nastopajo v IV. namiznoteniški ligi. Treninge in tekme imajo ob torkih in četrtkih od 19. — 22. ure v Gasilskem domu na Bregu. Treningov tekem se redno udeležuje okoli 10 igralcev iz Brega, Borovnice in Vrhnike. Vabimo vse, ki jih ta šport zanima, da se nam pridružijo. Ciril Peršin razvaža pošto po Borovnici in okolici že 22 let, začel je, ko je bil poštni urad še zgoraj v vasi v stari pošti. Primož. Berus je »mlajši« poštar po stažu in seje na pošto za pismo-nošo preselil nedaleč od prejšnjega delovnega mesta v Liku. Te dni imata čez glavo dela, dobila ga bosta še precej več, kot sta ga ponavadi imela pred novim letom, ker bosta raznašala tudi davčne izkaznice, s katerimi nas letos osrečuje država in morajo biti raznesene do 1. januarja. Dolgo časa sta se vozila samo na mopedu, v zadnjem času je mopedist samo eden od pismo-noš, drugi pa je že nekakšen poštni gospod, ker se vozi z avtom. Ampak je tako, da si z mopedom bolj okreten. Pravita tudi, daje letni čas, v katerem smo, pač tak, da gor plačajo predvsem poštarji in prašiči. Bog ne daj, da bi delali kakšno primerjavo, ampak res je, daje zima za poštarje čas, ki sc ga najbolj bojijo, še posebej mraza in snega. Pri takem vremenu staknejo vse poklicne bolezni, ki jih je mogoče stakniti, zlasti revmo. Kako je zdaj s pošto, ko je Internet, modemi na računalnikih in telefoni, ko so tekoči računi, bančne kartice in podobne pridobitve nove dobe, ko ni treba povsod pošiljati pisemskih pošiljk. Pravita, da je dela vsaj desetkrat toliko, kot gaje bilo še pred desetimi leti, ko je bila tudi za pismonoše, ki so bili tedaj do-stavljači, nekoliko tudi zaradi dobrega zaslužka zlata doba. Zdaj sc norme stalno povečujejo, vse več je priporočenih pošiljk, ki jih ni mogoče kar preprosto vreči v predal, ampak je treba do naslovnika, ki mora potrdilo o pošiljki podpisati. To pa je zelo zamudno. V zadnjem času se povečuje tudi število propagandnih pošiljk, saj tu pošta, ne pa poštarji, nekoliko zasluži za zraven. K sreči so vsaj za časopise v strnjenih naseljih vpeljali raznašalce, kar nekoliko olajša poštarjevo torbo. Kakšen je pismonošev delov-nik? V službo pride že okoli pol šeste ure zjutraj, kajti tedaj pripeljejo pošiljke s kombiji in treba jih je razvrstiti, da potem raznos poteka hitreje. Za svoje področje to naredi vsak pismonoša sam. Potem se odpravi na pot, eden z mopedom drugi z avtomobilom. Prej jc bilo določeno, da pred osmo uro ne sme nikamor, zdaj se lahko odpravi takoj, ko uredi pošiljke. Z brzojavkami pa je takole: raznaša jih tisti od pismonoš, kije dežurni. To pa je vsak teden eden. Včasih se zgodi, da mora še enkrat na pot do tiste hiše, ki jo je malo prej obiskal. Cc je blizu pošte, še kar gre, če pa je na koncu širšega okoliša, tudi gre, ker se mora iti. Kaj je glavna nevarnost za pismonoše? Oba trdita, da so to psi, ki imajo posebno piko ravno na poštarje, ki so v uniformah. Včasih skoraj ni mogoče do hiše, kamor bi bilo treba prinesti pošiljko. Oba pismonoša pravita: pse vsaj dopoldne, če pričakujete pismo, nekam zaprite ali na kratko priklenite. Se je kar nekajkrat zgodilo, da je gospodar poštarja, ki ga je pes že vlekel za hlače in mu z zobmi paral uniformo, prepričeval, kako prijazen pes je to, ki nikomur nič ne naredi. Kako ljudje sprejemajo pošiljke? V glavnem tako, da so - kadar je pošiljka denarna - kar hitro pri poštnih vratih, kadar pa ni taka, se pa nekoliko bolj obirajo. Skratka, nekaj težav smo našteli. Ciril Peršin je sinonim za borovniškega poštarja,*Primož. Berus pa, ki ga'Borovnicam poznajo kot poštarja, je obenem tudi drugi tenorist pri Fantih z vseh vetrov. Kar pomeni, da razdaja dobro voljo, tudi kadar teče po njčm dež, ko ga bičajo vetrovi, vsaj tako ljudje mislijo. Že mora biti tako. Vsak dan prevozita po 18 kilometrov, najmanj. Lahko pa tudi precej več. V Borovnici in širše se zdi, da v zadnjih mesecih, tednih ali dnevih potekajo prave diverzantske operacije, ki imajo za namen popolnoma onesposobiti sovražnikove komunikacije, v najboljšem primeru vsaj ovirali pretok ljudi in materiala, narediti čimveč škode različnim objektom in napravam, pod zaveso noči uničiti tisto, kar bi lahko koristilo sovražniku, čeprav pri tem tudi sami trpimo škodo itd. itd. Tisti, ki sicer ne poznajo življenja v Borovnici in nekaterih navad tega prebivalstva, bi po teh zunanjih znamenjih, ki jih pokaže jutranja zora ali ustavljen vlak, sodili, da se nekje na Planini ali na nasprotni strani na Trebelniku skrivajo ljudje, za katere se ni končala niti druga svetovna, kaj šele desetdnevna vojna za Slovenijo. Kajti vsake toliko časa v svet po svetovnih agencijah še prihajajo novice, da se je kje v malajski džungli in na japonskih otokih pojavilJaponček, ki so ga odkrili, kako beži pred tujci, se izogiba najbližnjim sosedom in se dela, kot da je v ilegali in se skriva, da ga ne bi prijavili kot dezerterja. Pomislite, to se dogaja enainpetdeset let po tistem, kar so Američani na japonsko otočje odvrgli dve atomski bombi in s tem prisili imperij vzhajajočega sonca, da seje brezpogojno vdal in postal svetovna gospodarska velesila. Poglejte torej, kaj so ti borovniški japončki naredili za stvar: najprej so vdrli v samo borovniško središče kot partizani v Lož leta 1941 in demoliralikinodvorano, da je vprašanje, ali jo bo še kdo obnavljal ali raje podrl. Potem so nekaj časa gor plačevale rožice, ki jih je marljivi vrtnar podnevi sadil noč pa jemala. Potem je bila nekajkrat razbita največja šolska šipa. Že tako ali tako šola precej izgublja prigorkoti, potem pa kadar pritisne mraz, spustijo takole ledeni piš kar naravnost v šolske prostore. Bravo, diverzanti. Pridni prostovoljci so naredili bando in za bando naravno drsališče. Subverzivni elementi, o katerih vemo, da se vojna zanje še ni končala, so ta led razbijali kot sveti Matija, in kopali izpod njega, kar je bilo pod njim, da se borovniško ljudstvo ja ne bi drsalo in nadrsalo. Zadnje tedne krožijo nove zgodbe o njihovih uspehih. Na primer tale: iz drvečega vlaka je znani neznanec na progi od Ljubljane do Borovnice vrgel v nasproti vozeči brzovlak gasilni aparat. Kako je lahko to naredil, se še ne ve, verjetno takole ilegalno preveč gleda filme o rambotih in drugih junakih vojaških operacij, nemara pa je iz časov nemega filma, ko so kazali ameriške pionirje, kako osvajajo divji zahod in gradijo železnico ter jo branijo pred Indijanci. Nemara, pravim. Kajti danes tega, da bi se lovil po strehah vagonov, ne dela nihče več. Vlaki vozijo prehitro. Omenjeni ostrostrelec je razbil sprednjo šipo lokomotive na brzovlak u, strojevodja je imel to srečo, da je gasilni aparat zadel v kovinsko prečko, sicer bi bil mrtev. Pred dnevi je neznanec razbil luči na železniškem semaforju borovniške postaje, ki kaže, ali ima vlak prosto, ali pa se mora ustaviti. Tudi luči, ki so jih na vztrajno prigovarjanje občinski oblasti naposled le uredili v podhodu, ki skrajša pešpot z borovniške železniške postaje k hišam Pod goro, so zdržale komaj dober teden. Luči so razbite, napeljava potrgana. Diverzija je bila res temeljita. Pod zaščito noči so delali tudi tisti, ki so poskušali preprečiti asfaltiranje ceste v Pekel. Rezali so kable in hidravlično napeljavo na valjarjih. Za zdaj so se umaknili na varno. Ne nazadnje so jo slabo odnesle tudi stojnice turističnega društva v soboto 14. decembra, ki so bile posojene za sejem športne opreme; tega je sicer preprečil dež. ampak stojnice niso zdržale tam čisto cele niti eno noč. Dve sta poškodovani, dve sta obstali. Preveč mikavni objekti, da se jih kdo ne bi lotil, takole po diverzantsko. Lahko bi še naštevali, ampak naj to zadošča, ker se iz opisanega lepo vidi. da v Borovnici poteka nevidna fronta in da ima ta svoje junake. Japončki. pridite vendar iz gozda. Borovnica ima veliko koristnega dela za vas in za vašo energijo, saj je vojne že zdavnaj konec. Očetje bi vam to že zdavnaj lahko povedali. TONE JA NEŽIČ Zimska nedelja v Peklu Še danes nekateri stari ljudje pomnijo drobce pripovedi, da je Borovnico in njeno okolico v davnih časih zajelo strašansko neurje, kije več dni divjalo z orkansko močjo. Najhuje je bilo nad zaselkom Otave v hribih nad Borovnico. Orjaška ujma je vas odplavila in popolnoma uničila. Mogočna voda je pred seboj rušila plazovje in skalovje ter si vtira-la in v pobesnelosti odpirala nove poti. Tako je nastala nova soteska z imenom Pekel in z njo tudi čudoviti slapovi s strugo, ki se zdaj vije proti sotočju. Po kdo ve kakšnem čudežu je tedaj v dolini ostala neprizadeta samo vas Zabočevo. Legenda tudi pripoveduje, da je ob tem dogodku podivjal strašni Lintvern, katerega je ukrotila sv. Marjeta, ga okovala v verige in kraj obvarovala pred katastrofo. Od tod tudi, pravijo, izvira ime svetnice Marjete, ki ščiti sedanjo borovniško faro. Megleno in mrzlo vreme mi ni obetalo lepega nedeljskega izleta, ko sem se sam na referendumsko nedeljsko jutro odpravil v Pekel. Misel, da me tam zgoraj nad petim slapom morda nagradi sonce in mi omogoči kakšen lep posnetek, me je navdala, da sem pozabil na mačkavost kot posledico minule noči, ko smo pozno v jutro nazdravljali prijatelju Andreju. Pri prehodu čez prvo brv še v dolini me je presenetila senca, kije švignila v vodi iz plitvine v tolmun. Morda je bila potočni-ca ali pa šarenka, ki je še kot mladica ušla spodaj pri gostilničarjevi mreži. Po redkih sledeh v snegu je bilo slutiti, da v mrzlih dnevih ni prav velikega romanja na slapove, zmrznjene sledi pa so mi dale misliti, da bova v soteski sarria. Steza, ki vodi na prvi slap, je lepo prehodna in kljub zmrznjenemu snegu ne drsi preveč, da se človek kakor jaz, ne preveč vešč hribolazništva, ne bi podal naprej na pot. Nekoliko narasla voda, v zadnjih dneh izpostavljena nizkim temperaturam, je po obrobju potoka pričela ledi t i, zato ni bilo pravega šumenja, ki ga povzročajo vodni curki. Ob prihodu na prvi slap se v belem ozadju prikaže čudovita naravna skulptura zelenkastega ledu, ki je zakrila deročo vodo izpod nje. Veličasten prizor sem večkrat fotografiral, vendar si zaradi slabe svetlobe že v naprej nisem obetal dobrega posnetka. Ob nadaljevanju poti se mi je sprva zazdelo, da je pričelo snežiti, pa se je izka- zalo, da ne bo s pričakovanim soncem nič, saj od zgoraj prihaja odjuga. Čakajoč enega od prijateljev, ki mi je prejšnji večer zagotovil družbo, sem se odločil, da pot nadaljujem hitreje, če pa zaspanec prisopiha kasneje za menoj, pa tudi prav, saj je te poti tako vešč, da ji je kos tudi miže. Večkrat sem že prehodil peklenske slapove poleti, pozimi pa sem bil prvič v soteski, za katero moram priznati, da je v tem letnem času zaradi zmrzali še lepša. Ob zgornjem slapu se nisem tako dolgo zadrževal, saj me je radovednost gnala k naslednjemu, po mojem najlepšemu od vseh. Bližajoče šumenje, ki ga je povzročal padajoč curek, je napovedovalo nepričakovani prizor. Z ledom obdano korito v dolžini dvajsetih metrov je razbijalo in usmerjalo drobne kapljice vode, ki so se zmrznjene oprijemale okolišnjega drevesnega vejevja, da je popolnoma zaledenelo. Kotanja, obdana z ledom, je bila odprta le toliko, da je voda v padcu prodirala skozi sredino zaledenele skorje. Človek ob pogledu na ledene gmote in spekter čudovitih barv, ki niso bele niti modre, prej zelene, morda odvisne od kota, s katerega jih opazuješ, skoraj pozabi, da stoji ves moker pod mrzlim pišem slapa. Vlaga je na tem mestu tako močna, da mi je kapljalo od fotografskega aparata. Po stopnicah navzgor, ki so trdne in po zaslugah borovniških volonterjev dobro zavarovane, nadaljujem pot preko Hudičevega zoba do zadnjega in najvišjega od peklenskih slapov. Presunjcnemu in od vzpona zadihanemu se mi sproži misel o katastrofalni povodnji, kije po izročilu legende pustošila v teh logih. Pogled na viseče skalne gmote nad sotesko vzbuja v človeku strah, da je bila naravna sila kos takšnemu peklenskemu oblikovanju narave. Za Hudičevim zobom ni bilo videti nobenih sledi, ker se je pred nekaj dnevi po visoki nabrežini odtrgal manjši plaz snega in zakrit stezo, ki vodi do končnega cilja. Sneg je bil zaradi plazu ponekod debelejši od metra, zato sem se po strmem pobočju le s težavo prebil do skalnatega useka z markacijo. Po strmem vzponu sledi nekoliko daljša pot, ki se odmakne od potoka. Opaziti je bilo veliko sledi divjadi, ki v večini uporablja lažje prehodne markirane poti, kar neveščemu hribolazeu, kakršen sem jaz, služi v veliko pomoč. Pri tem sem si zamislil srečanje z medvedom, ki je tukaj reden gost, in svoje morebitno rekordno hitro sestopanje iz soteske. Šumenje vode oznani bližino petega slapa in kmalu ugotovim, da stojim tik nad njim. »Zakaj nad njim,« se sprašujem, »saj pot vodi pod in ne nad slap?« Kriva je bila verjetno divjad in moja prevelika pozornost v iskanju sledi kakšnje večje mrcine, ki v tem letnem času, pravijo, mirno spi v svojem brlogu. Po isti poti se vrnem in se na mestu, kjer me je zaneslo, spustim do vode. Zadnji slap je bolj položen in širok od ostalih, pa vendar po lepoti ne zaostaja. Okrnjen je le v zgornjem delu, kjer so projektanti in izvajalci vodovoda za bližnje zaselke posegli v prostor, ki bi moral že zdavnaj biti proglašen za zaščiteni naravni park. Ob pogledu na betonske pregrade sem se odločal o svoji vrnitvi, po isti poti ali pa proti Pokojišču čez Menišijo. Odločil sem se za prvo in je nisem obžaloval, saj se je pri bolj previdnem sestopu izkazalo, daje bila tista postrv v plitvini pri prvem slapu res potočnica. Ko se po treh urah hoje spustiš do vznožja soteske, te občutki silijo k razmišljanju, ali Pekel razviti in tržiti ali ne. Ko pomisliš na parkirne prostore, ki bi spominjali na piransk o izkušnjo, na podpovprečne gostinske ponudbe, ki bi imele namen parirati obstoječemu gostišču s svetovnimi referencami, na urbanistični kaos bruno kioskov in na še drugačne iznajdbe sodobnih turističnih društev, si moraš priznati, da se je danes pri meni, Borovničanu, Pekel iztržil, kajti zajel sem ga takšnega, kakršen je: divji, naraven, sprostitve možen in neokrnjen od real demokratične turistične miselnosti, ki pozablja, da je varstvo naravne dediščine zavezujoče tudi za zanamce. Bojan Čebela Srečanje veteranov in gasilk v Borovnici Gasilska zveza Vrhnika nadaljuje lepo tradicijo in vsako leto organizira srečanje ženskih desetin in veteranov. 16. novembra je bilo to srečanje v Borovnici, kjer je kot gostitelj bilo Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica. Pred začetkom kulturnega programa smo z minuto molka počastili spomin vseh umrlih gasilk in gasilcev, predvsem pa nedavno preminulega Franca Oblaka — ustanovnega člana PGD Drenov Grič — Lesno Brdo in Janeza Kušarja — dolgoletnega predsednika PGD Dra-gomer — Lukovica. Vse nrisotne je v imenu gosti- telja pozdravil Ciril Kos s temi besedami: »Drage veteranke, veterani, gasilke, gasilci, spoštovani gostje! Srečen je človek, ki se zave smisla svojega življenja. Pa ne samo v razmišljanju, prisoten mora biti v osebnem življenju, življenju z okoljem, naravo in ljudmi. Zagotovo se ne zavedamo dovolj učinka društvenega življenja na posameznika, ki v njem uspešno deluje, čeprav nas prav ta, vedno znova in znova vabi v njegov objem. V njem najdemo enega od tehtnih raz- Srečno in uspeha polno novo leto 1997 ter vesele praznike Želi Športna zveza Borovnica vsem športnikom in občanom! logov trdoživosti prostovoljnega druženja slovenskih gasilcev. Čeprav smo ljudje polni različnih pogledov, razmišljanj in interesov, nam povezovanje v različne organizacije ni tuje. Prav nasprotno. To je edini način, da posameznik uresniči in zadovolji svoje interese v tej družbi. To velja tako za tistega, ki ga v združevanje vodi stanovska pripadnost, pa tudi za tistega, ki se za to odloča na podlagi vsebine delovanja društva. V gasilskem društvu prihaja do izraza humanost in pripravljenost članov pomagati vsem, ki so v stiski, jih prizadene požar ali druga nesreča. In to vi, tukaj prisotni, uspešno opravljate. Tudi mi, mlajši, ki smo se vseh gasilskih veščin naučili od vas, si bomo prizadevali nadaljevati vašo pot in vas radi povprašali za dober nasvet.« Nato jc prav vzpodbudne besede izrekel predsednik GZ Vrhnika Ivan Turk. Operativno delo v tem letuje predstavil poveljnik GZ Vrhnika Pavle Biz-jan. Da se nam ni treba bati prihodnosti, so dokazali pionirji PGD Borovnica, ki so za to priložnost pripravili v recitaciji predstavitev svoje desetine. Prav delo z mladimi je naložba za v bodočnost. Za to predstavitev so od vseh prisotnih prejeli dolg aplavz. Nato nam je še pionirka Saša Mevec predstavila svojo gasilsko prihodnost s pesmijo Gasilka. Tudi prisotni veterani so nam povedali veliko zanimivih dogodkov iz svojega gasilskega življenja. Da je to srečanje potekalo v tako prijetnem vzdušju, velja zahvala domačemu pevskemu zboru STINGLC, kakor tudi recitatorki in povezovalki programa Katji Kos. Vsi prisotni so si po končanem programu ob kozarčku imeli veliko povedati. Izrazili so željo, da si žele podobnega srečanja tudi v prihodnjem letu. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA Ciril Kos VABILO V soboto, 28. 12. 96, vas člani občinskega odbora SKD Borovnica vljudno vabimo v župnijsko cerkev Sv. Marjete v Borovnici k sveti maši ob 18. uri in na božični koncert ob 18.45. Znani moški kvintet Vajevci, člani najboljše vokalne skupine, nam bodo z bogatim koncertnim sporedom približali s pevskim vezilom lepoto božične pesmi. ČEBELARSKO DRUŠTVO BOROVNICA )v ■A) ŽELI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIČ, SREČNO IN MEDENO V NOVEM LETU 1997. t2j """" • Hitropotezni turnir v šahu Šahovski klub Borovnica organizira tradicionalni novoletni turnir v hitropoteznem šahu. Ta bo v nedeljo, 29. decembra 1996 v dvorani gasilskega doma Brcg-Pako pri Borovnici. Prijavnimi jc 800 SIT, za vse udeležence so pripravljene praktične nagrade in tradicionalni pasulj. Vse informacije na tel. 747044 (g. Zakrajšek). Štinglci nastopijo na Bregu Borovniški moški pevski zbor Štinglc, ki je 14. decembra nastopil na Rakitni, bo spored pesmi ponovil na koncertu v nedeljo, 22. decembra 1996 ob 15. uri, ki bo v dvorani gasilskega doma na Bregu. Vabljeni! VSEM KRAJANOM BOROVNIŠKE KOTLINE ŽELIMO BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN VELIKO SREČE, USPEHA, PREDVSEM PA ZDRAVJA V PRIHAJAJO ČEM LE TU. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOROVNICA SHEN QI združuje tradicijo vzhoda in zahoda, ni nova religija, ni alternativa, je čista energija in moč vesolja, Vaša pot do zdravja, sreče, ljubezni, modrosti in miru. SHEN Qi Vam odkriva sposobnosti in je tisto, kar boste prepoznali in odkrili kakor del sebe. ® SHEN QP KOT DARILO VAM POKLANJAMO BREZPLAČNE TRETMAJE OD 23. 12. DO 29.12.1996 MED 19.30 in 20.30 URO V DVORANI »PAVZA«, Trg Karla Grabeljška 3, NA VRHNIKI! Tel.: 061/746-505. Vsem našim obiskovalcem, bralkam in bralcem Našega časopisa želimo zdravo in srečno NOVO LETO 1997! Namiznoteniški turnir Namiznoteniški klub Borovnica organizira tradicionalni novoletni turnir, ki bo 26. in 27. decembra 1996 v dvorani gasilskega doma na Bregu. Prijavni-na je 1000 SIT. O načinu tekmovanja se bomo dogovorili na začetku glede na število in kategorije prijavljenih. Obenem želimo vsem krajanom in ljubiteljem športa vesel božič ter srečno in uspešno novo leto. Tradicionalni pohod na Pokojišče Turistično društvo Borovnica organizira na Štefanovo (26. decembra 1996) zdaj že tradicionalni pohod na Pokojišče. Startali naj bi okrog 8. ure v Borovnici pri odcepu ceste za Pokojišče, vrnili pa bi se čez Lašče do kmečkega turizma Bizjak, kjer naj bi bila topla pijača, od tam pa razhod. Vse podrobnosti bodo prihodnji teden pravočasno na plakatih. Gasilsko društvo Brezovica pri Borovnici Želi vsem svojim članom in podpornikom , ter prijateljem vesel božič in srečno novo leto. SEJEM SODOBNA ELEKTRONIKA 1996 Predstavil se je tudi Elles Tudi letos je bil borovniški Elles med udeleženci strokovnega sejma sodobna ELEKTRONIKA'1996 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Sejem si je v tednu dni ogledalo okoli 35000 obiskovalcev iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Italije, Hrvaške, BIH in SR Jugoslavije. Prisotnih je bilo 540 podjetij, neposredno je bilo 51 tujih raz-stavljalcev, največ iz Avstrije (22), Hrvšake (8), Nemčije (8), Švice (4), Italije (3), Velike Britanije (2) po 1 pa iz Nizozemske, Češke, Madžarske in Finske. V razstavnem programu je bilo največ kojnponent (29%), avtomatizacije (18%), telekomunikacij (18%)m, opreme za proizvodnjo (7%), merilne elektronike (5%), radio fuzije (5%) in audio video elektronike (2%). ELLES se je sejma udeležil s svojim standardnim programom in z. nekaj novostmi, kjer namerava svojo aktivnost pri trženju na domačem trgu tudi povečati, ugotovili so, daje prisotna zelo močna tuja konkurenca z ugodnimi cenami, predvsem italijanskih in avstrijskih proizvajalcev, kateri proizvajajo velike količine izdelkov s sorazmerno nizkimi cenami. Slovenski proizvajalci so delovali precej razdrobljeno in nepovezano, nekateri večji pa se sejma niso niti aktivno udeležili (Elektromaterial Lendava, TEM Čatež ipd.). Prisotnih je bilo tudi precej direktnih in posrednih zastopnikov tujih firm, kar še dodatno poslabšuje našo predstavitev. (nč) Ellesov razstavni pano na sejmu v Ljubljani LEPA, UREJENA, TURISTU PRIJAZNA .... VRHNIKA V treh kategorijah Vrhnika med prvimi tremi Preko celega leta 1996 je potekala že 28. tradicionalna akcija Turistične zveze Slovenije, ocenjevanje slovenskih krajev, turističnih središč in vseh naših zdravilišč. Akcija Turistične zveze Slovenije je potekala pod pokroviteljstvom Ministrstva za litev prvih treh priznanj v vseh kategorijah je bila v soboto 7. decembra v Slovenskih Konjicah. Slovesne prireditve se je udeležila tudi delegacija občine Vrhnika: župan Vinko Tomšič, predsednik TD Tomaž Grom in predstavnici komisije za oce- Priznanje, ki gaje prejela samopostrežna trgovina Mercator Vrhnika, na Ljubljanski cesti 1, visi v trgovini, na katerega so prav gotovo ponosni vsi zaposleni. Notranjost urejene samopostrežne trgovine. okolje in prostor RS, z že tradicionalnim naslovom: »Moja dežela - lepa, urejena in čista:« Vključenih v ocenjevanje pa sta bili preko dve tretjini vseh slovenskih krajev, kar nedvoumno kaže, da želimo Slovenci živeti v urejenem, čistem in lepem okolju, v katerem bomo gostoljubno sprejemali obiskovalce - turiste. Kraji so bili razdeljeni v osem kategorij: večja mesta, srednja in manjša, izrazito turistični kraji, turistični kraji, kraji s prehodnim turizmom, izletniški kraji, hribovski kraji ter drugi kraji. Poleg tega pa so bila ocenjena tudi večja in manjša zdravilišča ter osnovne in srednje šole. Kot novost letošnjega ocenjevanja pa je Turistična zveza Slovenije vključila tudi ocenjevanje podjetij in organizacij, bencinskih servisov, pošt, železniških postaj, mejne prehode, planinske postojanke, kopa-' lišča, gasilske domove, policijske postaje, vojašnice, kmetije in trgovine. Spomnimo se še lanske akcije in podelitve priznanj v Portorožu, kjer je Vrhnika med manjšimi kraji sprejela drugo priznanje ter osnovna šola Ivana Cankarja prvo mesto v kategoriji osnovnih šol. Letošnja pode- njevanje pri Turističnem društvu Blagajana - Vrhnika. Vsi štirje so bili prav gotovo ponosni, saj je bila Vrhnika imenovana kar trikrat, to se pravi, da se jc v treh kategorijah uvrstila med prve tri. Pri ocenjevanju srednjih in manjših krajev je Vrhnika zavzela tretje mesto. Zopet seje izkazala tudi osnovna šola Ivana Cankarja in zavzela drugo mesto. Presenečenje pa je bilo prvo mesto samopostrežne trgovine Preskrba Mercator - Vrhnika na Ljubljanski 1 ali kot lahko rečemo trgovina na Sodniškem trgu, v kategoriji vseh Mcrcatorjevih trgovin v Sloveniji. Samopostrežna trgovina Mercator je prvo mesto popolnoma zaslužila, saj so jo ocenili kot eno najbolj opremljenih trgovin, urejenih, z prijaznimi prodajalkami in prodajalci, dobro in kakovostno zalo-ženostjo, gostoljubnostjo in pripravljenostjo ustreči vsaki želji kupca. Ob vseh teh rezultatih, ki so plod strokovnih ocenjevanji in analiz, pa se nam postavlja vprašanje, ali znamo Vrhničani res ceniti take rezultate. Ali se resnično zavedamo, kaj imamo okoli sebe? Ali nam morajo to dopovedovati drugi? Res je, da nimamo še vse urejeno kot bi že- leli, vendar pa se jc stanje resnično popravilo in izboljšalo tudi v pogledu turistične ponudbe mesta in občine. Tako da počasi, vendar pa vztrajno Vrhnika postaja lepa, urejena in turistu prijazna. Zato moramo poskrbeti prav vsi občani našega mesta in okoliških krajev, da znamo prisluhniti in poskrbeti, daje naše bivalno okolje čisto in urejeno. V vse to pa peljejo številne očiščevalne akcije občine in Komunalnega podjetja, številne akcije ocenjevanja, urejanja in tudi organizacija prireditev Turističnega društva Vrhnika in ostalih dejavnikov v naši občini. Turistično društvo Vrhnika bo tudi v letu 1997 izvedlo na območju Vrhnike akcije različnih ocenjevanj, kot to opravlja že nekaj let. O tem pa vas bomo sproti obveščali ter preko Našega časopisa tudi pomagali pri še lepši in urejeni Vrhniki. S.S. Miklavžev sejem in Miklavž na Vrhniki Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika jc tudi letos organiziralo Miklavžev sejem, kije trajal tri dni, od 2. do 4. decembra. Vendar pa je bilo letošnje zanimanje manjše kot prejšnja leta, zato vrhniški turisti že razmišljajo o novih organizacijskih prijemih za organizacijo raznih sejmov na Stari cesti. Šc največ obiskovalcev je bilo zadnji dan sejma v sredo, 4. decembra, ko je prišel Miklavž s svojim številnim spremstvom. Napotil seje iz cerkve sv. Lenarta po Stari cesti ter se nato po isti poti vrnil na parkirni prostor pred PTC LOKA, kjer jc obdaroval otroke. Seveda so bili Miklavža najbolj veseli otroci, ki so komaj pričakovali svoja darila. Letošnjega Miklavža so omogočili OO SKD Vrhnika, Župnijski urad Vrhnika, PTC LOKA in Turistično društvo Vrhnika. S. S. 6. NOTRANJSKA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI Razstavljenih preko 500 živali Otroci so si z zanimanjem ogledali pernate živali. Društvo gojiteljev malih pa-semskih živali iz Vrhnike je v dneh od 6. do 8. decembra v dvorani SD Partizan Vrhnika pripravilo 6. notranjsko razstavo malih pasemskih živali. Razstavljenih je bilo 270 kuncev, 200 golobov in 28 družin okrasnih in vodnih perutnin. Svoje lepe živali pa so razstavljali goji-telji iz občin Logatec, Cerknica, Borovnica, Brezovica, Dobrova — Horjul — Polhov Gradec in Vrhnika. Otvoritev razstave je bila v petek, 6. decembra, v prisotnosti župana Vrhnike ter nekaj članov domačega društva. Vsem je spregovoril predsednik društva organizatorja iz Vrhnike Ivan Šraj, ki je predstavil pomen razstave in druženja gojiteljev iz Notranjske ter na koncu poudaril, da ravno letos vrhniško društvo praznuje 60. letnico obstoja. Nato so si vsi skupaj ogledali zanimivo razstavo vseh razstavljenih živali. Med tem časom pa so neumorno delovale ocenjevalne komisije iz sodniškega zbora Zveze društev gojiteljev malih živali Slovenije. Tako da so lahko zadnji dan razstave podelili številna priznanja za družine kolekcij in šampione pasem. Prvi dan so si razstavo ogledali predvsem učenci nižjih razredov, ostale dneve pa je bilo zanimanje manjše kot so pričakovali organizatorji razstave. Ne glede na to pa je razstava ušpcla^najlepše živali so prejele naziv SAMPION, gojitelji notranjske regije pa so si še enkrat lahko izmenjali bogate izkušnje iz reje malih pasemskih živali. Ob tem napisanem dogodku pa se organizatorji, društvo I / razstavljene kunce, golobe in ostale DGMPZ Vrhnika, zahvaljuje vsem sponzorjem, županu Vinku Tomšiču in vsem ostalim, ki so finančno in kakor koli drugače pripomogli za uspešno postavitev razstave. S. S, Že večkrat smo opozarjali, da na trgu za vrhniškim sodiščem, ki ga že nekako imenujemo Sodniški trg, ni dovoljeno parkirati osebnih in ostalih vozil. Dovoljen je bil samo dovoz dostavnim vozilom za trgovino Mercator. Postavljeni so bili stebrički in prometni znak, vendar so vse to brezobzirni vozniki podrli in si ustvarili pot do »črnega« parkirnega prostora. Lepa ploščad je kmalu pričela dobivati oljne in naftne madeže. Prav sedaj pa so namestili na vhodu na trg avtomatsko verigo z dvema stebroma, ki dopušča prehod samo dostavnim vozilom. Za dvigovanje verige so tako odgovorni v obeh trgovinah železnini in mesariji (Mercatorja). Zato dragi vrhniški vozniki pazite na verigo, da je ne boste pretrgali in si uničili tudi svojega vozila. Naj bo trg za sodiščem namenjen le pešcem in sprehajalcem ter seveda tudi raznim priredit vam. ki bodo preko celega leta. S.S. OKROGLA MIZA V VRTCU DRAGOMER Otrok potrebuje našo bližino 20. novembra 1996 ob 18. uri je bila v vrtcu Dragomer okrogla miza na temo: VZGOJITELJ OTROK STARŠI Potekala je pod vodstvom Dragice Slana in Helene Toma-žin in ob prisotnosti vodstvenega kadra (Matilde Hafner — ravnateljice zavoda in Darinke Pintar — pedag. vodje enote), vzgojnega kadra in staršev, ki so bili udeleženi iz vseh skupin. Temo smo razdelili na 6 segmentov in tako spregovorili: o kulturi pogovarjanja in obnašanja, o reševanju konfliktov, o vprašanjih sprejemanja značaja otrok, o stiskah, izmenjali smo si izkušnje na področju igre ter se zamislili nad vlogo otroka v družbi, o spoštovanju drugih ter preprostih pravilih varnosti. Miza je bila psihološko obarvana, ves pristop je potekal v smislu zavedanja nekih smernic, ki bi se jih ozaveščal vsak posameznik pri svojem delu in odnosu do otrok. Pogovarjali smo se o sposobnostih spora- zumevanja z drugimi, o sprejemanju reakcij, mišljenju drugih in dopuščanju svobode osebnosti vsakemu posamezniku. Vsi se zavedamo, da temelje vzgoje posredujemo otroku, ki nas opazuje in kot take jih bo prevzel in posredoval v širšo okolico ter na taki podlagi gradil odnose prihodnosti. POMOČNIK VZGOJITELJA V današnjem svetu naglice otrok najbolj pogreša našo bližino. Naše naročje je najboljša dota, ki mu jo lahko damo. Domačnost, razumevanje, občutek topline je tisto, ob čemer bo začutil notranji vir moči. Čutil bo, da ima zavetje pristnosti, kamrico — svoje srce, kamor se lahko zateče vsak trenutek stiske, kar pa bo razvil le pod okriljem družine. Pohvala velja staršem, ki so kar najbolj aktivno sodelovali. Izmenjali smo si mnenja, posredovali izkušnje, reševali probleme, predloge za izboljšanje in pohvale. Predvsem pa jc bilo čutiti zaupanje. Ni lepšega občut- ka, ki nam ga lahko posredujejo starši, ki otroke izročajo v naše varstvo vsako jutro, kot občutek, da bo otrok ob nas doživel v vrtcu kaj lepega. Starši pogrešajo takih pogovorov, zato sva s Heleno pripravljeni poskrbeti za taka srečanja kot točko stalnico v našem programu sodelovanja s starši. Živimo v vasi, ki jo lahko občutimo kot prijetno kulturno okolje. Še enkrat hvala staršem, ki so nam tisti večer to dali čutiti. Ves prostor je bil opremljen s fotografijami in plakati z otroško vsebino ter izreki, ki so popestrili prostor in segli tudi v dušo. Končali smo ob svečkah in prebranem besedilu o ljudeh, ki smo lahko drug drugemu dar, ne glede na »vsebino«, če le zaupamo vanjo. Helena Tomažin i in Dragi Slana DECEMBER 1996 NAŠ ČASOPIS 17 NOVOLETNI SEJEM Z OBISKOM DEDKA MRAZA 28. IN 29. DECEMBRA OD 10. DO 21. URE NA TRGU ZA SODIŠČEM POLEG BOGATE PONUDBE NA STOJNICAH JE DEDEK MRAZ PRIPRAVIL ZA OTROKE OBA DNEVA OB 17. URI PREDSTAVO »POVHKOVA PRVA ZIMA« VABLJENI VSI! VELIKI IN MALI! NA TRG ZA SODIŠČEM, 28. IN 29. DECEMBRA OB 17. URI TD »BLAGAJANA« VRHNIKA NOVOLETNA KRIŽANKA V pričakovanju Novega leta na prostem Med Vrhničani seje že prijelo tradicionalno pričakovanje Novega leta na prostem. Z idejo in izvedbo je pričelo Turistično društvo Vrhnika, ki upa, da bo to postalo tradicionalno, da sc krajani zberejo na zadnji dan starega leta na sodniškem trgu in pričakujejo prvi dan v novem letu na prostem. Letošnjo gostinsko ponudbo bo v pričakovanju Novega leta pripravila gostilna Cankarjev hram, ki bo poskrbela tudi za različno hrano in raznovrstno pijačo. Za dobro voljo bo poskrbljeno z živo muziko, do zgodnjih jutranjih ur. Lastnik gostilne Cankarjev hram, ki izhaja iz Zi-rov, se jc kar dobro znašel v vsakodnevnem življenju na Vrhniki in jc vedno pripravljen organizirati in podpreti razne prireditve. Je tudi sponzor Novoletne križanke, kjer so gesla namenjena prav zunanjemu pričakovanju Novega leta. Pripravil je šest nagrad za prvih šest pravilno rešenih križank. 1. nagrada: večerja in pijača za 4 osebe 2. nagrada: večerja in pijača za 2 osebi 3. nagrada: večerja za 2 osebi 4. nagrada: pizza Cankar 5. nagrada: pizza Cankar 6. nagrada: pizza Cankar Rešene križanke pošljite do 20. januarja 1997 na naslov: Uredništvo Naš časopis, Tržaška 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici, s pripisom KRIŽANKA. Pri reševanju vam želimo veliko uspeha in vas obenem vabimo na pričakovanje Hovega leta na sodniškem trgu, kjer bo poskrbljeno z živo plesno muziko, jedačo in pijačo. Malo po novem letu bo tudi tradicionalni ognjemet v organizaciji Turističnega društva Vrhnika. Na zunanje novoletno rajanje pa vas vabi kolektiv gostilne Cankarjev hram. S.S. Izžrebali nagrade križanke Cankarjev hram Najprej se opravičujemo vsem reševalcem nagradne križanke Cankarjev hram, ker za prejšnjo številko nismo žrebali nagrad in objavili treh srečnikov izmed pravilno rešenih križank. Glede na vse volitve in referendume smo morali tudi izdajo Našega časopisa prilagoditi tem dogodkom. Vendar pa nagrade niso »ušle« in zato v tej številki objavljamo prve tri pravilno rešene križanke: 1. nagrada: večerja in pijača za 4 osebe: Matejka Doles, Pikovnik I, 1380 Cerknica 2. nagrada: večerja in pijača za 2 osebi: Vera Dolenc, Mokrice 6, 1360 Vrhnika 3. nagrada: večerja za 2 osebi: Slava Mlakar, Kopališka 15, 1360 Vrhnika Nagrade vsi nagrajenci dobijo v gostilni Cankarjev hram na Vrhniki, Ljubljanska 1, kjer vas bodo gostoljubno postregli. Želimo vam dober tek! S.S. S hvaležnostjo in novim povabilom k sodelovanju OBČINSKI SVET BREZOVICE O PONUJENEM PROJEKTU Kamnolom najprej sanirati Spoštovani. Z velikim veseljem in hvaležnostjo se spominjam naše skupaj prehojene in preživete poti življenja skozi Gospodovo leto 1996, saj je tudi to zaznamovano z Vašo veliko dobroto in razumevanjem, s katerim ste, spoštovane občanke in občani, izkazovali svojo pripadnost občini in njenim sestavnim delom. S tovrstnim sožitjem smo si pomagali ustvariti mnoge nove skupne dobrine tako na materialnem, kot tudi na duhovnem področju. Prav duhovno področje je bilo v preteklosti zapostavljeno, sedaj pa je to nov izziv za prihajajoče leto 1997, v katerem si želim, da bi vsi zaživeli vsem koristno samostojnost osebna in v vseh skupnostih. Osvobodimo se torej starih predsodkov in načinov razmišljanja in dela ter pogumno sprejmimo realnost spreminjajočih se časov, katera zahteva tudi od nas neprestana prizadevanja za boljše medsebojne odnose. Vzemimo besede voščil zares in se po njih skozi celo leto tudi ravnajmo. Le tako bo lahko drug drugemu zaželeno res zaživelo in se razraščalo v naših srcih ter povezovalo vse ljudi v skupnostih v eno vsem prijazno družino. Opisano pričakovanje je moja največja želja vsem Vam, drage bralke in bralci Našega časopisa. Ne čakajmo na druge, pač pa bodimo spmipobudniki dobrega in tudi na ta način zatirajmo zlo, katero nas vztrajno spremlja in se bo seveda tudi v prihodnje tudi samo razraščalo med nami podobno kot plevel na njivi. Posebno se zahvaljujem za vse dobro sodelavcem Našega časopisa, za vsa prizadevanja in razumevanja pri posredovanju napisanega v obliki prijetnega časopisa vsem gospodinjstvom v štirih občinah. Pa obilo zdravja, notranjega miru ter poguma in veselja pri prenašanju vsakdanjih bremen, želim prav vsem brez izjeme! V želji po trajnem prijateljstvu in skupnem odkrivanju naših korenin in vedno novih vsem koristnih poti. Vas lepo pozdravlja Drago Stanovnik Pisali smo že o tem, naj bi v preserskem kamnolomu, odkoder so črpali peščene agregate za avtocesto Ljubljana - Vrhnika, uredili reciklažo starih avtomobilov. Projekt pripravljata Emo-naprojekt in Marking iz. Ljubljane, o njem so razpravljali na različnih ravneh, nazadnje v brezovškem občinskem odboru za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem, ki je projekt podprl, občinskemu svetu pa predlagal, naj Emonaprojek-tu omogoči, da nadaljuje oziroma začne pridobivati dokumentacijo za lokacijsko dovoljenje. Omenjena reciklaža avtomobilov ne bi bila namenjena le območju Slovenije, temveč bi zaradi železnice, ki je v bližini, in je za izpeljavo projekta nuj- ZUPANOVA BESEDA: POVABILA V MESECU DRUŽINSKEGA PRIČAKOVANJA Naše življenje naj bi vedno temeljilo na logičnem razmišljanju, upoštevanju naravnih zakonitosti in ob čim manjšem pačenju vrednot (sebi v prid in drugim v škodo, seveda!). Le na ta način je mogoče najti odgovore na vedno nova življenjska vprašanja in živeti samostojno v razumsko logičnem svetu, ne pa pod vplivom tujih teorij. Napisano ni nič novega, saj so nas tako učili že v šoli, vendar s prevelikim poudarkom materialnega, seveda na škodo duhovnega. Trdim, da je vzrok za današnji krizo družbe tudi v neravnovesju med duhovno in telesno(materialno) vzgojo, ki še vedno marsikje temelji na starih ideoloških programih, namesto da bi jo prenesli na zgoraj omenjene temelje. Dobro nam je takrat, ko upoštevamo naravne zakonitosti. Takrat plavamo z naravnim tokom življenja in uspevamo ob pomoči okolja. V materialnem smislu se prilagajamo podnebju in si lajšamo življenje z najrazličnejšimi iznajdbami in pripomočki. Poleti smo na plaži v kopalkah in pozimi na smučišču v toplih oblačilih, mnogi se vozimo z avtomobilom in vsi jemo z jedilnim priborom. Povabim Vas, da skupaj ocenimo, kaj je torej važnejše: Ali jedilni pribor ali hrana katero uživamo z njim? S povsem isto logiko in zakonitostmi se neprestano srečujemo tudi na duhovnem področju. V decembru, mesecu družinskega pričakovanja, se še posebej srečujemo s priborom za pričara nje novega za-četka^Gospodovega leta. S tovrstnim priborom že kar nekako tako pretiravamo, da ob tem pozabljamo na rojstvo trajne in večne Ljubezni, katere usoda je ta, da je zlorabljena in zasmehovana iz. preprostega razloga, saj od nas zahteva, tako kot vsako delo naš napor in našo žrtev, da bi jo dosegli. V svoji kratkovidnosti se želimo temu izogniti in priti do cilja na račun drugih in prav tuje vzrok gorja med ljudmi. Nov začetek je nova priložnost, da tudi mi zaživimo tako, da bo to koristilo bližnjim in skupnosti, torej tako, kot si v tem času iskreno želimo med seboj. Naj voščila trajno zaživijo v naših glavah in srcih ter se krepijo vseh 365 dni, do novega 1998. leta in še naprej! Vsa ta zunanja znamenja pričakovanja novega so brez pomena in duhovno strupena, če so le egoistična in se mi sami ne odločimo vstopiti v območje medsebojnega sodelovanja in tam vztrajati v sprejemanju vseh drugačnosti, ki nas obdajajo doma v šoli, službi in povsod drugod. Tovrstna povabila se ponujajo ljudem skoraj 2000 let in naši predniki so se ob njih krepili in se ohranjali že 1250 let. Le zadnjih 50. let seje spet hotelo to bistvo zatreti in nadomestiti z ideologijo, tako, da se je izročilo Ljubezni ohranilo po domovih in cerkvah. Naš poklic pa ni v preteklosti, pač pa je usmerjen v našo skupno prihodnost, katero neprestano sooblikujemo vsi skupaj in prav pri tem si želim tudi v prihodnje vedno več sodelavcev, saj se nam po prvih letih sodeč obetajo še lepi časi. In zakaj nebi bili pri soobliko-vanju zraven tudi Vi? ZAHVALE Vsem predsednicam, predsednikom, članicam in članom, odborov in komisij., občinskega in krajevnih svetov za sodelovanje v skupno korist. Vsem zunanjim sodelavkam in sodelavcem za strokovno pomoč in sodelovanje na vseh nivojih. Gostilničarju g. Janezu Kirnu za pomoč pri izgradnji javne razsvetljave od Kamnika proti Prevalju. Mojim sodelavcem: g. Janezu Reparju, g. Janezu Mikoliču, g. Stanetu Petriču (CPL), g. Branetu Rakovcu, g. Marjanu Grebencu, g. Boštjanu Zajcu, g. Markotu Susmanu (KPL), g. Gutniku, g. Janezu Trobcu, g. Debevcu in vsem ostalim za dobro sodelovanje na komunalnem področju. Predsedniku odbora za izgradnjo varne Tržaške ceste g. Antonu šebeniku in ostalim članom za vsa prizadevanja na omenjenem področju ter g. Edvardu Velkavrhu za pomoč pri pridobivanju vsega potrebnega za prizidek k OS Brezovica. Tik gred izidom časopisa pa so me spet prijetno presenetila dekleta iz OS Preserje z novimi popisi hišnih imen na Rakitni in v Kamniku pod Krimom. V imenu županstva se vsem lepo zahvaljujem tudi za ta prispevek v našo zakladnico kulturne dediščine. NOVO SKUPNO DELO Vabim vas, da mi sporočite na občino svoje predloge za napise na obvestilnih tablah v večjih križiščih. Naprimer pred križiščem Tržaške s Podpeško: Borovnica, Ig, Cerknica, Rakitna, Podpeč, Jezero, Ponikve, Planinca, Krim, Sv. Ana, Žalostna gora, Notranje Gorice - središče barja, Vnanje Gorice - Ašičeva učna botanična pot, Galerija Pri Poku (morda vse večje gostilne...) Drago Stanovnik Rebalans proračuna Na zadnji seji brezovškega občinskega sveta je župan Drago Stanovnik predlagal, naj bi 31. marec prihodnjega leta razglasili za datum privzema občinskega grba in razvitja občinske zastave. Občinskega praznika za zdaj še ni, zato poziva vse, naj predlagajo ustrezno rešitev. Občinski svet je sprejel tudi rebalans občinskega proračuna v višini 8 odstotkov nad vrednostjo letos sprejetega proračuna. Potrdili so tudi priporočila in usmeritve za proračun 1997, ki jih je pripravila občinska finančna služba. Številke bodo pripravljene na izhodiščih izračuna zagotovljene porabe, povečano za 9 odstotkov, kar je ocenjena rast cen na drobno. V proračun bo treba zajeti dve in- vesticiji: prizidek k OŠ Brezovica in pločnik ob Tržaški cesti. Med drugim jc s tem v zvezi občinski svet podprl predlog gradbenega odbora za izboljšanje varnostnih razmer ob Tržaški cesti, naj bi ljudje tudi sami nekaj prispevali za pločnik. Občinske svet je sprejel tudi program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine ter dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev (program objavljamo posebej). Sklenili so kupiti tri posipalec za javno komunalno podjetje. Prav tako so sklenili, daje treba še letos realizirati kupoprodajno pogodbo o nakupu Hoje v Podpcči. na, v na novo urejeni kamnolom lahko vozili tudi stare avtomobile iz Hrvaške, Madžarske in dela Italija. Po železnici naj bi prihajalo 90 odstotkov avtomobilov, po cesti pa kakih 10 odstotkov. Člani občinskega sveta na Brezovici so imeli zastran tega pomisleke, kajti rekli so, da je tudi SCT, lastnik kamnoloma, ki je prej prevažal gradbeni material, obljubljal, da bo transport potekal po železnici. Dejali so tudi, da KS Podpeč"Preserje še ni sklicala zbora občanov oziroma ni povprašala okoliških prebivalcev, kaj menijo o predvideni reciklaži avtomobilov. Občinski svetniki so tudi dejali, da je podjetje SCT že pred dvema letoma dobilo odločbo o sanaciji kamnoloma, sanacije pa še niso začeli izvajati. Zatorej je občinski svet sklenil, naj SCT najprej izpelje sanacijo, potem pa bi se pogovarjali o novih projektih. Krajevni skupnosti so predlagali, naj o tej temi skliče zbor krajanov. Če se malo ozremo nazaj, se zgodba o reciklaži avtomobilov plete že nekaj časa. Tako je o tem v zadnjem času razpravljal tudi svet KS Podpeč Preserje konec novembra. Tedaj je predsednik sveta Marjan Svete članom sveta KS predstavil potek dotedanjih razprav, prav tako jih jc seznanil s tem, da se je osem predstavnikov iz KS ogledalo podoben obrat pri Gradcu v Avstriji. Marjan Svete je tedaj dejal, da se mu zdi lokacija glede na obrat v Avstriji sprejemljiva tako gospodarsko kot oko-Ijevarstveno. Bi pa zahtevali glede na to, da v kraju ni kanalizacije, da ima obrat svojo zanesljivo čistilno napravo. Svetniki ANGELA NARTNIK, VARUŠKA Brez pokojnine po pol stoletja vdanega služenja skupnosti Gospa Angela Nartnik sicer živi na Brezovici, pozna pa celo vrsto ljudi iz. vse brezoviške in celo iz sosednje občine. Kako tudi ne, saj je celo življenje požrtvovalno varovala otroke - od takrat, ko so privekali na svet, pa vse do vstopa v šolo! Toda - dobrota je sirota, pravijo. Sedaj je namreč gospa Na-rtnikova stara dobrih 76 let, nc dobiva pa nikakršne pokojnine. Razlog: ker je dolga desetletja vdano in z cntuziazmom odgovarjala na potrebe skupnosti, nc da bi čakala na polževe ukrepe birokratskih ustanov. Tako ni imela nikoli priložnosti skleniti rednega delovnega razmerja, saj je bila takorekoč edina, ki je skrbela za otroke te starosti. Sedaj pa ji Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odreka pravico do - s trdim delom za-„ služene - pokojnine... Gospo Angelo večina občanov dobro pozna, saj je za mnoge skrbela v njihovem najzgodnejšem detinstvu in otroštvu, tako da so njihovi starši lahko dan za dnem odhajali na delo brez skrbi. Od leta 1946, ko je OBVESTILO Odbor za gospodarstvo pri svetu občine Brezovica sporoča, da so spet na voljo sredstva za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva v občini. Zainteresirani pokličite na tel. št. 333-515 in oddajte vlogo na občino Brezovica. začela z varstvom, pa do leta 1990, ko jo je teža let prisilila odnehati, je varovala skupno približno 95 do 100 otrok z Brezovice, Dragomerja, Loga, Vnan-jih Goric in Notranjih Goric. Jasli za dojenčke na Brezovici niso imeli, zato bi bile vse zaposlene matere (med njimi sem bila tudi sama) prisiljene opustiti službo, če bi ne bilo gospe Angele Nartnik. Tako pa je pri njej našel toplo varstvo marsikateri dojenček,R je povedala gospa Anica Steblovnik iz Vnanjih Goric, ki si v imenu staršev varovanih otrok prizadeva za dodelitev statusa upokojenke gospe Nartnikovi. Dokler na Brezovici še ni bilo vrtca, je gospa Angela skrbela za predšolske otroke v starosti od dveh mesecev do sedmega oziroma šestega leta. Po izgradnji otroškega vrtca pa je v okviru vrtca in po dogovoru s takratno ravnateljico vrtca, gospo Silvestra Kržič, varovala dojenčke od dveh mesecev do najmanj treh let starosti. Bila je takorekoč pravi podaljšek vrtca oziroma jasli v malem. Takrat ji je bilo s strani vrtca obljubljeno, da jo bodo socialno zavarovali kot varuško, česar pa niso storili in tako je sedaj gospa Angela v starosti 76 let prepuščena sama sebi, brez lastnih denarnih sredstev za preživljanje. Da bi bila mera polna, skrbi poleg tega še za 84 let starega, težko bolnega moža. Najbrž, ni treba posebej poudarjati, da jima njegova najosnovnejša pokojnina, ki jo prejema, komaj zadošča za pokritje položnic in najnujnejših potrebščin. K sreči ju nekateri zvesti prijatelji in znanci večkrat obiščejo in jima pomagajo, kolikor pač morejo, tudi s prehrambenimi izdelki. Toda, mar je pošteno, da se nekdo, ki vse življenje pridno dela, nazadnje znajde na spisku socialno ogroženih? Mar je pravično, da ozkogledi birokrati na zavodu za pokojninsko zavarovanje nočejo sprevideti pomembnosti dela gospe Angele, ki je vzgojila kar nekaj rodov - morda celo katerega izmed njih samih? Ali je res, da današnji narobe svet ne zna več ceniti plemenitih ljudi. Kljub vsem prizadevanjem gospe Nartnikove, nekdanje ravnateljice vrtca gospe Kržičeve, staršev.varovanih otrok ter občine, kaže, da bo nekdanja varuška ostala brez pokojnine. Z možem bosta bila še naprej prisiljena živeti od danes na jutri. Koliko časa bo še šlo tako, ne vesta. Na žalost je tudi občina pri tem brez moči. Odobrila jima je sicer skromno pomoč za kurjavo, toda dvajset tisočakov še zdaleč ne zadostuje za pokritje nitipolovice vseh stroškov, ki jih prinaša letošnja zima. - Tako lahko le upamo, da se na pomlad ne bo stalil le sneg, marveč da se bodo odmrznila tudi srca tistih, ki tako ravnodušno krojijo usodo poštenih ljudL. Miha Černetič KS so zahtevali jamstva, da bo obrat stoodstotno zanesljiv in da bodo upoštevane vse zahteve KS. Zato seje svet KS strinjal s predlogom sanacije kamnoloma v Preserju po predlogu Emonaprojekta. Vendar je svet KS za soglasje postavil naslednje pogoje: vzporedno z. gradnjo novega objekta je treba sanirati kamnolom, treba je izdelati presojo vplivov na okolje, čistilne in druge naprave morajo zagotavljati tako delovanje objektov in. naprav, da škodljive emisije ne bodo presegale stopenj, ki so določene z normativi, pri graditvi čistilne naprave je treba upoštevati tudi možnost, da se priključi sistem kanalizacije iz bližnje okolice kamnoloma. 90 odstotkov transporta je nujno opraviti po železnici. Odškodnina mora biti določena in vsako leto izplačana v korist KS Podpeč Preserje, odvečni po-sipni material, kije ostal v kamnolomu, je treba oddati KS Podpeč Preserje, obenem z graditvijo objekta je treba rekonstruirati cesto Podpeč-Goričica in Virje-Podpeč, v nadzornem organu mora biti tudi predstavnik KS Podpeč-Preserje, prednost pri zaposlovanju morajo imeti krajani KS Podpeč Preserje. Na te pogoje je Emonapro-jekt poslal še pred sejo občinskega sveta nekatere številčne dopolnitve. Med drugim v njih trdijo, da je predvideno zmletje 50 avtomobilov na uro, vsak avto tehta od 400 do 600" kg, kar pomeni največ 200 ton na dan. Realno je predvidevati, da bo od 90 do 95 odstotkov surovin prišlo po železnici, le ostanek s tovornjaki, največ 10 na dan. Odv6z izdelka po reciklaži je samo po železnici. Vsi avtomobili bodo očiščeni, se pravi brez akumulatorjev, gum in tekstila. Projekt predvideva 30 do »40 vzporedno potrebnih poddejav-nosti, kar pomeni vsaj podvojeno število delovnih mest v kraju. Zbirna mesta se načrtujejo po vsej državi, kar bodo do Pre-serja vse prepeljali z vagoni, razen z najbližjih zbirališč. Zbiranje surovin bi poverili uveljavljenim podjetjem, kot so Dinos in podobna. Občini Brezovica bo poleg zakonskih obveznosti to pomenilo tudi priliv v proračun v 7 do 8 odstotnem deležu od kosmatega dohodka, kar je ocenjeno na 350.000 do 400.000 mark letno za redno in investicijsko vzdrževanje cestišč in drugih objektov v KS Podpeč-Preserje, gradivo za lokacijsko informacijo bo predvidelo tudi denar za najnujnejša sanacijska dela na cestni infrastrukturi v kraju Podpeč in okoli železniške postaje Preserje. Tovore naj bi prevažali z najlažjimi tovornjaki. Tako bi obenem sanirali kamnolom, kar že tako ali tako zahteva odločba še nekdanje občine Ljubljana Vič Rudnik in začeli z novo dejavnostjo. Vsekakor so občinski svetniki občine Brezovica presodili, naj bi bil vrstni red drugačen. Najprej sanacija, nato šele novi projekti, vendar šele po tistem, ko bi o tem povprašali na zboru krajanov okolice kamnoloma. Javno komunalno podjetje Brezovica Kamnik pod Krimom vošči vsem občanom brezovške občine, še zlasti uporabnikom vode in drugih njihovih storitev vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. OBČINSKI FOTOUTRINKI O podrobnostih biodinamičnc pridelave hrane pa smo se pogovarjali z go. Meto iz Vrzdenca. Na razširjenem komunalnem odboru pa smo obravnavali tudi problematiko razreševanja prometne varnosti na Tržaški cesti. Prvi z. lc^e g. Zvone Šebenik, predstavnice in predstavniki krajevnega in občinskega sveta, predstavnik CPL - cestnega vzdrževanja in g. Stanko Petrič. Prisoten pa je bil tudi predstavnik občine Vrhnika, g. Treven. Mesec pričakovanja smo začeli z Miklavževanjem. Razveselili so se otroci, pa tudi invalidi in vsi njihovi prijatelji. Miklavž pa je bil oče znanega napovedovalca Jureta Seska. Iz anonimnosti sestopa tudi Župnijski pastoralni svet, to so za duhovno in materialno življenje župnij odgovorni in izvoljene posameznice in posamezniki, kateri se vsako jesen zberejo na dekanijskem srečanju. Tokratno je bilo v Notranjih Goricah. Srečanje predstavnikov lokalnih skupnosti barjanske in logaške kotline je bilo posvečeno ekologiji in komunali. V Notranjih Goricah je nared nova čistilna naprava za 100 enot, zgrajena v okviru novega naselja v Žabnici, kjer je nekaj hiš še naprodaj. Zainteresirani pokličite M.RAM, tel: 321-959. V Rakitni pa bo kmalu vse nared za odprtje pošte in turističnega urada. Mladim Brezovčankam in Brezovčanom je o vplivu glasbe na razvoj osebnosti spregovoril in svoje ugotovitve tudi praktično dokazal Uroš Urbanija (drugi z desne). O vzdrževanju cest in zimski službi pa smo se pogovarjali s predstavniki Našega, Ljubljanskega komunalnega in Cestnega podjetja ter našim cestnim nadzornikom. Takole pa smo se slikali na ministrstvu za šolstvo z gospo Tejo Va-lenčičevo in gospodom Edvardom Vekavrhom po spodbudnih pogovorih v zvezi z prizidkom pri OŠ Brezovica, na gradnjo katerega se tudi pospešeno pripravljamo. PROGRAM PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Brezovica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev s spremembami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine 1. člen I. Predmet in cilj sprememb in dopolnitev S tem programom se podrobneje določijo vsebina in obseg potrebnih strokovnih podlag in drugih strokovnih nalog, ki jih je treba opraviti v postopku priprave in sprejemanja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Brezovica in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev s spremembami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine (v nadaljevanju: spremembe občinskih prostorskih aktov). S tem programom se določi tudi: — vsebina sprememb občinskih prostorskih aktov ■ — vsebina strokovnih podlag — spisek subjektov, ki sodelujejo v postopku priprave sprememb občinskih prostorskih aktov s pogoji oziroma soglasji — terminski plan poteka dela s postopkom sprejemanja sprememb občinskih prostorskih aktov , — finančna sredstva — strokovna služba, ki bo izdelala strokovno gradivo sprememb občinskih prostorskih aktov. 2. člen Vsebina sprememb dolgoročnega plana občine. Sprememba dolgoročnega plana občine bo temeljila zlasti na: 1. posamičnih pobudah občanov in pravnih oseb za spremembo prostorskih sestavin dolgoročnega plana 2. predlogu manjših sprememb območij urejanja, kijih predlaga strokovna služba (zmanjšanje predimenzioniranih nepozidanih zazidljivih zemljišč, kadar le-te posegajo v strnjeno območje gozdnih oz. kmetijskih površin in v krajinsko vredna območja ter povečanje oz. manjše zaokrožitve zazidljivih površin). Spremembe dolgoročnega plana bodo izjemoma posegle v 1. območje kmetijskih zemljišč (kadar bo možno poseg utemeljiti s predlaganimi kriteriji), sicer pa ne bodo v nobenem elementu spreminjale obveznih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Za posege v 1. območje kmetijskih zemljišč bo treba pridobiti soglasje pristojnega ministrstva. 3. člen Obseg in vsebina strokovnih podlag A. Strokovne podlage za pripravo osnutka sprememb dolgoročnega plana bodo obsegale 1. Evidenco in analizo pobud občanov in pravnih oseb za spremembo dolgoročnega plana 2. Analizo izvajanja dolgoročnega plana občine: — analiza pozidanosti prostora — analiza in ovrednotenje večjih zazidljivih, vendar nepozidanih površin z vidika zmanjšanja zazidljivih površin, kadar gre za zaključena kmetijska in gozdna območja in krajinsko.kvalitetna območja — analiza režimov urbanističnega urejanja. 3. Ovrednotenje pobud za spremembo dolgoročnega plana občine z vidika tehle kriterijev: Pobuda za spremembo plana jc sprejemljiva če poseg* ne prizadene sklenjenih kmetijskih in gozdnih površin, krajinske tipike in naravnih kvalitet prostora, območja varovanja vodnih virov, varstva naravne in kulturne dediščine ter drugih s predpisi zavarovanih objektov in območij. Zagotovljena mora biti tudi minimalna komunalna opremljenost: dostopna eesta, elektrika, oskrba z vodo. Kriteriji za ocenjevanje sprejemljivosti posega: 1. Posegje od strnjeno pozidanih površin naselja oddaljen manj kot 45 m** 2. Poseg zapolnjuje vrzel in oblikuje zaključeni rob naselja. 3. Poseg se vključuje v območje prostorske širitve oz. zaokrožitve pozidanih površin naselja oz. zaselka. 4. Poseg se navezuje na območje razpršene gradnje /. najmanj 5 objekti, ki lahko postanejo samostojno območje urejanja.*** 5. Dopolnilna gradnja v primerih, ko gre za območje Alarij kot 5 objektov*** za potrebe avtohtonih prebivalcev. 6. Nova naselitvena območja za več kot 5 objektov. Pobuda za spremembo plana ni sprejemljiva: 1. Poseg se nahaja ob nepozidanem delu območja urejanja (razdalja do najbližjega zgrajenega objekta je več kot 30 m. 2. Poseg se nahaja ob območju razpršene gradnje, kjer je zgrajenih manj kot 5 objektov.""" 3. Poseg predstavlja posamični poseg v prostor. 4. Poseg ni skladen i oblikovanim robom naselja. 5. Poseg na sklenjeni kompleks I. območja kmetijskih zemljišč. 6. Poseg v strnjeno območje gozdnih površin. 7. RPoseg v varovano območje vodnega vira. 8. Poseg v območje naravne in kulturne dediščine ter v prostor posebne krajinske vrednosti. 9. Poseg v urbano površino, ki je z dolgoročnim planom občine namenjena za razvoj drugih urbanih dejavnosti, ki so za občino posebnega pomena (rezervat za šolo, vrtec etc). 10. Poseg v varovana območja komunalne in prometne infrastrukture. 11. Poseg v kvalitetna območja urbanistične, arhitekturne in krajinske podobe (krajinsko kvaliteto območje, gozdni rob, reliefni rob, smeri kvalitetnih pogledov, ohranjanje nepozidanih presledkov med naselji, reliefne posebnosti — izpostavljena pobočja, vrtače). — poseg je pobuda za spremembo dolgoročnega plana občine, ki ga je predlagala fizična oz. pravna oseba — razdalja med mejo zazidljivega zemljišča in mejo parcele, za katero je dana pobuda — pomožni objekti se ne upoštevajo 4. Osnutek sprememb prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine z obrazložitvijo predlaganih sprememb vključno s pobudami, ki jih ni možno upoštevati. 5. Odlok o dolgoročnem planu občine z obrazložitvijo B. Strokovne podlage za pripravo spremembe prostorskih ureditvenih pogojev 1. Uskladitev prostorskih ureditvenih pogojev s spremembami dolgoročnega plana občine. Grafični prikazi PKN: 5000 2. Dopolnitev odlokov prostorskih ureditvenih pogojev t obrazložitvijo. 4. člen Organi in organizacije, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev občinskih prostorskih aktov so: 1. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Parmova 33, Ljubljana 3. Ministrstvo za okolje in prostor, Zupančičeva 6, Ljubljana Ta spisek jc treba razširiti, v kolikor bo obseg in značaj pobud za spremembo dolgoročnega plana občine to zahteval. 5. člen Roki za izvedbo spremembe občinskih prostorskih aktov: 1. Priprava strokovnih podlag za spremembo dolgoročnega plana:F — evidenca in analiza pobud — analiza izvajanja dolgoročnega plana — delovni osnutek sprememb dolgoročnega plana kot podlaga za razgovor s predstavniki pristojnih komisij občinskega sveta in krajevnih skupnosti — oddaja delovnega osnutka spremembe plana v predhodne pogoje.F Rok 2 meseca po potrditvi terminskega plana (DEC. JAN. 97) 2. Priprava osnutka sprememb dolgoročnega plana občine — pridobivanje predhodnih pogojev in uskladitev delovnega osnutka sprememb dolgoročnega plana z zahtevami pogojedajalcev (FEB. 1997) — priprava osnutka sprememb dolgoročnega plana občine: odlok, grafika, obrazložitev (MAREC 1997) 3. Posredovanje osnutka sprememb občinskih prostorskih aktov v obravnavo in sprejem na občinski svet t mesec (MAREC 1997) 4. Enomesečna javna razgrnitev občinskih prostorskih aktov, zbiranje pripomb, priprava stališč do pripomb 2 meseca, če bo pripomb (to je dodatnih pobud) veliko, se čas ustrezno podaljša. (APR. — MAJ 1997) 5. Posredovanje dopolnjenega osnutka spremembe dolgoročnega plana v predhodno potrditev na pristojnih komisijah občinskega sveta in na Ministrstvu za okolje in prostor 2 meseca (JUNIJ — JULIJ 1997) 6. Priprava predloga sprememb prostorskih ureditvenih pogojev za obravnavo in sprejem na občinskem svetu Rok: 1 mesec po prejemu stališča MOP (AVG. 1997) 6. člen Organizacija priprave sprememb občinskih prostorskih aktov: 1. nosilec priprave spremembe občinskih prostorskih aktov in vodenja postopka sprejemanja dokumentov je MOL Oddelek za urbanizem in okolje, Ljubljana, Poljanska c. 28 2. koordinator aktivnosti priprave sprememb občinskih prostorskih aktov je župan občine Drago Stanovnik 3. pripravo naloge spremlja odbor občinskega sveta, pristojen za prostor. 7. člen Finančna sredstva Za izdelavo naloge se v proračunu občine rezervirajo finančna sredstva v višini 700.000.00 SIT. Sredstva se namenijo za stroške izrisov strokovnih podlag ter za izrise osnutka in predloga spremembe dolgoročnega plana občine, za izris osnutka in predloga uskladitev prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine za pridobitev geodetskih podlog ter za materialne stroške kopiranja in razmnoževanja gradiv. Ev. stroški organizacij, ki dajejo predhodne pogoje in soglasja, se obračunavajo posebej na podlagi konkretnih faktur predlagatelja. Račune podpisuje župan občine Brezovica, izplačuje pa jih občinska uprava na podlagi prehodne potrditve opravljenega dela. Potrditev opravljenega dela opravi MOL Oddelek za urbanizem in okolje. 8. člen Sprejem pobud za spremembo dolgoročnega plana občine je zaključen z dnem sprejetja tega programa na občinskem svetu. * poseg je pobuda za spremembo dologoenega plana občine, ki ga je predlagala fizična oz. pravna oseba ** razdalje med mejo zazidljivega zemljišča in mejo parcele, za katero je dana pobuda *** pomožni objekti se ne upoštevajo 20 NAŠ ČASOPIS BREZOVICA DECEMBER !996 ZBOR KRAJANOV V KRAJEVNI SKUPNOSTI BREZOVICA Cesta in premoženje Dne 13. 11. 1996 je bil sklican zbor krajanov, na katerem sta se obravnavala dva ključna problema krajevne skupnosti: problematika rekonstrukcije Tržaške ceste in premoženje krajevne skupnosti Rekonstrukcija Tržaške ceste Zadnji 2 leti se je delalo na tem, da se bo rekonstrukcija Tržaške ceste uredila skozi naselje Brezovica tako, kot je urejena iz Ljubljane do gostilne Gorjanc. Prva etapa rekonstrukcije naj bi bila od Gorjanca do križišča s Pod peško, druga etapa pa od križišča s Podpeško do meje z vrhniško občino. V mesecu oktobru pa smo doživeli pravi šok, saj seje tako rekoč čez noč naredila preplastitev vozišča in vse je kazalo nekako tako, da je bil ves trud okoli kompletne rekonstrukcije zastonj. Po razgovorih z odgovornimi za to preplastitev smo začutili, da se kompletna rekonstrukcija odmika, če ne bomo sami krajani postali bolj zavzeti za to rekonstrukcijo. S samo preplastitvijo se je hrup prometa res zmanjšal, žal pa seje hitrost vozil povečala in s tem tudi nevarnost za vse krajane, ki vsakodnevno prečkajo Tržaško cesto od meje z Ljubljano do meje z vrhniško občino, predvsem pa je postala Tržaška cesta prava past za šoloobvezne otroke. Zato se od pristojnih na občini in državni ravni zahteva, da se od 1. januarja 1997 uredi prevoz vseh šoloobveznih otrok, ki živijo nad Tržaško cesto, kajti vsak otrok ima pravico za varno pot v šolo in iz šole do doma in naša dolžnost je da jim to omogočimo. Zavzeta stališča na zboru krajanov, da v letu 1997 pride do realizacije kompletne rekonstrukcije 1. faze Tržaške ceste, bomo skušali tudi izpeljati, zato je zbor krajanov imenoval komisijo, ki bo spremljala vse dejavnosti od pridobitve lokacijskega dovoljenja do dokončanja vseh del na sami rekonstrukciji. Prva pomembna naloga komisije so razgovori za pridobitev sredstev od občine in republiškega proračuna. Upamo, da bodo ti razgovori prinesli dobre rezultate, kljub vsemu pa smo krajani Brezovice tudi vedno znali dokazati, da znamo del sredstev tudi sami prispevati, če je potrebno, finančno ali z lastnim de- lom in prav to nam dokazuje, da smo zastavljene cilje tudi vedno uresničili, kar nam je lahko v ponos. Tudi množična udeležba na zboru krajanov nam dokazuje, da znamo strniti svoje vrste, da dosežemo zastavljene cilje. In prav je tako. Premoženje krajevne skupnosti . Tudi ob drugi točki dnevnega reda smo čutili, da krajani Brezovice res živimo s svojim krajem in ni nam vseeno, da bi odločal nekdo drug namesto nas. Zahteva zbora krajanov je jasna in odločna: Lastnina ostane v lasti.krajevne skupnosti in s tem se mora krajevni skupnosti vrniti tudi status pravne osebe. Tudi 42. člen zakona o lokalni samoupravi govori, da naj se upošteva interes krajanov. Žal pa smo naslednji dan 14. 11. 1996, ko je bila sklicana izredna seja občinskega sveta na to temo, dobili mrzel tuš. Člani občinskega sveta občine Brezovice (2 proti tej odločitvi), da svojih sprejetih stališč in sklepov ne bodo spreminjali, ker bi bilo to neodgovorno do volilcev. Sprašujemo člane občinskega sveta: Kaj smo ljudje iz zbora krajanov na Brezovici? Mar nismo tudi mi volivci? Hkrati pa sprašujemo člane občinskega sveta, ali vi niste več krajani, odkar vam je dana možnost oblasti. Ko smo vas volili, smo imeli v lokalno oblast zaupanje, saj nas bodo vodili naši ljudje, ki bodo slišali tudi naš glas, kaj si želimo. Zgleda, da pa po vsem tem, kar doživljamo / vaše strani, vam je kaj malo mar, kakšne so zahteve krajanov krajevnih skupnosti. Od petih krajevnih skupnosti, je samo ena zadovoljna z vlogo, ki jo ima v sedanji ureditvi občine Brezovica. Člani občinskega sveta bi se morali ob teh ugotovitvah zamisliti, ali pa mislite, da ste nedotakljivi in da vam nihče nič ne more. Če razumemo prav Zakon, vas tisti, ki so vas volili, tudi lahko odvo-lijo. Če se zamenjujejo predsedniki, ministri, ali člani občinskega sveta niso zamenljivi na kakšnih izrednih volitvah? Zahteve so bile jasne Menimo, da smo krajani Brezovice jasno povedali svoje zahteve. VSEM KRAJ ANKAM IN KRAJANOM KS BREZOVICA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO, ZDRAVO TER ZADOVOLJNO NOVO LETO 1997. SVETNICE IN SVETNIKI KS BREZOVICA. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA: SKRB za divjad in ptice Občina Brezovica Krajevna skupnost Brezovica Tržaška cesta 390 1351 Brezovica razpisuje s 1.2.1997 prosto delovno mesto TAJNIKA SVETA KS BREZOVICA Pogoji za opravljanje del in nalog: - obvladanje dela na računalniku, - sposobnosti komuniciranja. Prednost imajo študentke in študenti, kakor tudi upokojenci z ustrezno izobrazbo, stanujoči na Brezovici ali bližnji okolici. Vloge sprejemamo na gornjem naslovu v času uradnih ur: - v torek od 16. do 19. ure in - v četrtek od 8. do 12. ure. Telefon: 654-102. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ZAHVALA OB DESETLETNICI OBRATOVANJA GOSTILNE AMFORA Družina Jovanovič se ob deseti obletnici obratovanja gostilne Amfora iskreno zahvaljuje vsem gostom, še posebej pa župniku g. Janezu Komparetu, Slavku in Zvonku Marinko (MOK), Tonetu Ra-kovcu (Grajman), BD Vnanje Gorice, arhitektu g. Pavletu Mraku ter vsem starejšim za vso dobro voljo in prijetno skupno druženje. Prav tako se zahvaljujemo sosedom za razumevanje in želimo vsem vse dobro v letu. Drago Stanovnik zato občinski svet naj ne obira stranskih poti glede lastnine in statusa krajevne skupnosti in nas prepričuje, da o vsem tem še mora DZ reči zadnjo besedo. Ali res? Kajti 95% krajevnih skupnosti v državi Sloveniji ima svoje premoženje in tudi status pravne osebe, edino bre-zoviškemu občinskemu svetu je centralistično vodenje bolj pri srcu. Krajevna skupnost danes ni ne voda ne krop. O vseh stvareh lahko daje le mnenje, občinski svet pa tako ni zavezan, da bi naše mnenje upošteval, kar se vidi tudi iz tega, kako resno so vzeli sklepe /bora krajanov Brezovica. Odločitev izredne seje občinskega sveta, da $e počaka do julija 97, ko naj bi državni /bor uredil zakonsko statutarne naloge vseh krajevnih skupnosti v naši državi, je samo še eno podaljšanje, da svojih odločitev niso pripravljeni spreminjati. Potem se bo čakalo spet nekaj mesecev, da nam bodo odgovorili, in glej žeje leto naokrog in priprave na nove volitve, češ sedaj pa res ne bomo spreminjali našega statuta, naj to uredi na novo izvoljeni svet. Po vsem tem, če si je občinski svet zamislil to centralistično vodenje občine, je škoda, da je šel v volitve krajevnih svetov ali pa so rabili samo nekaj grešnih kozlov, na katere se lahko izgovarjajo. In kočlovek ugotovi, da je občinskemu svetu popolnoma vseeno za interese krajanov in da od izvolitve in imenovanja dalje imajo to zakonodajno moč, da se več ne posluša ne krajanov in ne občanov, te postane strah, kdo nas vodi in kam nas to pelje. Ob zaključku te odisejade, ki nima še konca, bi radi povedali edino to, da je svet krajevne skupnosti samo pripravljen pomagati in jih razbremeniti, da bodo kot člani občinskega sveta več svojega dela posvetili za pridobitev večjih pooblastil kot občina od države in si s tem tudi zagotovili več sredstev iz državnega proračuna. Radi bi povedali le to, če so nas volili krajani in nam zaupali ta mandat (seveda imajo tudi možnost, da nas zamenjajo), bi nam moralo zaupati tudi vodstvo občine Brezovica. Občinskemu svetu in g. županu želimo vesele božične praznike in srečno 1997, z željo, da upoštevajo naša novoletna pričakovanja. Premoženje krajevne skupnosti Brezovica Krajane krajevne skupnosti Brezovica obveščamo, da je župan s svetniki občine Brezovica odvzel vse premoženje krajanom krajevne skupnosti Brezovica, ki so ga ustvarjali od leta 1945 pa do danes s svojim delom, s svojim znojem in s svojimi žulji in s svojim denarjem. Sedaj smo krajani ostali goli berači, brez lastnega vrtca, brez lastne krajevne skupnosti, brez lastnih vodovodov, brez lastnih zemljišč, brez lastnega denarja, brez lastnega žiro računa. Zato smo sedaj odvisni od miloščine občine oziroma župana. Vseh devet svetnikov, izvoljenih od krajanov Brezovice, smo vložili pisno zahtevo na Občino Brezovica, da nam vrne odvzeto premoženje po 7. členu, ki dovoljuje vrnitev odvzetega premoženja. Odgovora nismo dobili. Večina občin v Sloveniji je krajevnim skupnostim premoženje pustila nedotaknjeno v prvotni lasti.. Vljudnostno so upoštevale znoj in žulje krajanov. Eno denacionalizacijo je slovenski narod že okusil po letu 1945. Nepopravljive bolečine so še danes in bodo dosmrtne. Strah pred izgubo premoženja je zato, ker občine niso večne. Po razpadu občine je šlo in bo šlo premoženje na nov naslov. Brezovičani bomo ostali goli, ponižani. Ivan Sojer, član sveta krajevne skupnosti Voščilo Spet prihajajo prazniki in z njimi tudi čas dobrih želja. Kolikokrat bomo v tem času slišali besedo SREČNO in občutili stisk rok? Vsi hrepenimo po sreči, miru, dobroti in veselju srca, čeprav vemo in vidimo, da je v svetu tega tako zelo malo. Smo se že kdaj vpraša/i, ali komu povedali, kje naj srečo najde ali kje naj jo išče? Prav je, da vsak po svojih močeh nekaj stori v adventnem času, da bi se imeli radi, da bi v nas zaživela tista ljubezen, kija podarja Jezus, da bi znali drug drugega sprejemati takšnega, kakršen je .....če bomo bolj gojili vrednostne in sposobnosti, ki jih v svetu primanjkuje, bomo prav gotovo, tudi sami dosegli in občutili več sreče in zadovoljstva. Evangelij pa naj nam bo zvezda vodnica, tudi v najtežjih trenutkih. Svet v vsem svojem sijaju, ne more dati tistega notranjega miru in sreče, ki nam ga bo ravno na božični večer dal Novorojeni. Poiščimo drobno Iw'ko na dnu naše duše in jo nežno pihajmo -vžigajmo planem vere. upanja in ljubezni, najprej v nas samih - potem pa tudi v ljudeh, ki jih vsak dan srečujemo. ZA VEDAJMO SE, DA BOŽIČ POMENI OTIRAT1 SOLZE IN TO KAR IMAMO, DELITI Z DRUGIMI. Branko Potočnik in Janez Kompare PREJELI SMO Odstopna izjava Član sveta KS Rakitna dr. Matija Kovačič je svetu krajevne skupnosti Rakitna podal naslednjo izjavo, ki jo je podal tudi uredništvu Našega časopisa: »Sporočam vam, da odstopam s funkcije člana sveta Krajevne skupnosti Rakitna. Temeljni vzrok je, ker se ne strinjam z dejstvom, da je Krajevna skupnost Rakitna izgubila status samostojne pravne osebe. S tem je izgubila tudi pravico do samostojnega upravljanja z javnim premoženjem na svojem območju, kot tudi možnost samostojnega odločanja o mnogih za kraj pomembnih zadevah. Prepričan sem, da to za nadaljnji razvoj Rakitne ni dobro. Pred volitvami v svet Krajevne skupnosti sem volivcem obljubil, da si bom prizadeval za ohranitev samostojnega pravnega statusa Krajevne skupnosti Rakitna. Ker te obljube ne morem uresničiti, menim, da je moje nadaljnje sodelovanje v svetu Krajevne skupnosti Rakitna nesmiselno. Želim vam v bodoče bolj uspešno delo in vam priporočam, da na občinskem svetu ponovno izpostavite zahtevo po samostojnem pravnem statusu Krajevne skupnosti Rakitna. Verjemite, da vam bo tak status vaše delo močno olajšal. Volivce, ki so mi na volitvah v svet krajevne skupnosti zaupali mandat, pa prosim za razumevanje ob tej moji odločitvi. Z njo želim predvsem javno povedati, da se s sedanjo politiko občine Brezovica do krajevnih skupnosti ne strinjam, ker ni v interesu prebivalstva. Dr. Matija Kovačič Rakitna 46 Kljub temu, da nam nekatera divjad povzroča tudi škodo, smo ljudje, kot razumska bitja dolžni skrbeti za naravno ravnovesje vseh živih bitij v našem naravnem okolju. Zato vabim vse, da postorimo kaj dobrega tudi na tem področju. Da pa bi sc stvari lotili na pravem koncu, sc povež.imo z. bližnjimi lovci in bodimo skupaj učinkovitejši tudi na tem področju. V zadnji številki sem že pisal o ptičjih krmilnicah. danes pa dodajam zahvalo Družini Struna iz Brezovice za podarjene krmilnice. Zahvala pa velja tudi vsem tistim, ki ste si razobe.šcnc krmilnice prilastili in tako postali njihovi skrbniki. Gotovo veste, da kruh ni primerna hrana za ptiče, dobrodošel pa je loj, kateri ostaja v vsaki mesnici, pa tudi ob domačem prazniku marsikdo nc vc kaj pametnega početi z. njim. Položimo ga v krmilnice, ali pa ga kar razobesimo po drevju. Pobudo za ptičje valilnice je podal g. Veljko Zvipelj, sam pa sem dobri ideji dodal še krmilnice. Vse vas pa vabim, da v svojem okolju uporabite te pobude in jim pridate še svoje, tako da bo čim bolje ohranjeno zaživelo spet novo pomlad. Posvetujete sc lahko seveda tudi z lovci v svojih soseščinah in skupaj z njimi na primerne načine poskrbite za ostalo divjad. Ne pozabimo, tudi to je pomembno področje pri ohranjanju ravnovesja v naši krajini in s tem tudi v bivanjskem okolju. Drago Stanovnik Kviz- spoznavajmo svoj kraj in občino Podobno, kot na vseh drugih področjih, smo tudi na tem naleteli kar na nekaj razlik med zapisanimi in med ljudmi uporabljenimi geografskimi pojmi. Strokovnjakinja s tega področja, naša občanka ga. Mateja Nadbaht mi je v pogovoru svetovala in tudi sam Vas vabim, da poiščemo vsa odstopanja med napisanim in uporabljenim ter tako naredimo red tudi na tem področju. V Vnanjih Goricah naprimer poznamo: Požar-nice in Zadačenco, v mapah pa piše: Pozavnice in Dobčenica. Vem da je še več takih odstopanj in z vašim tovrstnim zapisom odstopanj bodo tudi tu stvari jasnejše in preglednejše. Ga. Mateja Nadbaht je tudi napisala, da, je med domačini živo ime: na Prevalju in v bližini Prevalja ter daje Jezersko jezero ali jezero na Jezeru. Vrtačam v bližini Prevalja pa pravijo tudi Klobačice. Dekleta iz OS Preserje so nam vsem skupaj pokazale, da moramo tudi na tem, (tako kot na vseh ostalih) pogumno pri- Socialdemokratska stranka Slovenije - Občinski odbor Brezovica Želi vsem članom stranke in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravja polno novo leto 1997. Za slovensko pomlad! Iz krajevnih skupnosti stopiti h »čistilni akciji« in z. njo poenotiti pojme, seveda zaradi boljše orientacije in preglednej-šihkrajevnih biserov. Se vedno pa pričakujem tudi vprašanja in odgovore iz drugih zaselkov v občini. Drago Stanovnik Različna pričakovanja V zadnjem času sem dobil dve dobrohotni pripombi. Prvi pričakuje, da se po zgledu našega predsednika države odpovem v času županovanja članstvu SLS in drugi, da prikrijem prav tako za ta čas svoje fržolarsko (Vna-njegoriško)-poreklo. Prevladuje pa resnica, da sem bil izvoljen za župana prav zato, ker sem praktično koristil tako stranki, kot svojemu rojstnemu kraju. In zakaj bi moral potem, po izvolitvi postati drugačen? Saj človek vendar ne more iz svoje kože, le krajevno skupnost sem zamenjal za občinsko skupnost. Priznati vam moram, da sem vedno znova vesel nad vedno novimi lepimi odkritji po vseh delih naše občine in da jo imam v celoti tudi vedno bolj rad. Seveda pa bi bil vesel, da bi bilo podobnih ljubiteljev domačega kraja vedno več in da bi seveda njih lepote in zanimivosti zapisovali ter objavljali v medijih, ne pa, da večina po osnovni šoli postane to področno preveč nepismena in do drugih preveč kritična. Strankarstvo pa je posledica demokracije družbe. Ljudska stranka deluje v korist vseh ljudi saj ni le stranka leve, desne, nacionalne, socialne ali katerekoli druge demokracije. Spoštovani vesel sem kritike in bom nanjo tudi v prihodnje odgovarjal, saj vsi vemo, da je javno delo nehvaležno delo in so tudi zato tovrstna pojasnila potrebna. To pričakovanje pa zaključujem s trditvijo, da sploh ni bistvena stranka in še veliko manj nad ali nestrankarstvo, pač pa le dejanja vse povedo! NAGRAJENCI PODRUŽNICE SLS BREZOVICA 3 - mesečno naročnino na Slovenske brazde prejmejo: g. Vlado Pečnik, Ulica 7. avgusta 23, 1233 Dob pri Domžalah. g. Ciril Pezdir, Vnanje Gorice 88, 1357 Notranje Gorice Jaka Avšič, Ob Curnovcu 8, 1357 Notranje Gorice Andrej Iskra, Dvor 73, 8351 Dvor pri ŽBK g. Stane Kirn, Kamnik pod Krimom 131, 1352 Preserje Stanko Boljka, Mirenski grad, 5291 Miren Iskreno čestitamo vsem nagrajencem. Vse ki bi se želeli naročiti na edini pravi slovenski podeželski časopis, pa vabimo, da pokličete na telefonsko številko (061) 17 10 683 Vodstvo podružnice SLS Brezovica ČESTITKA Kaj pa to je za človeka, Če staro leto se izteka? Nič se na novo ne začne, če sam ne spreobrneš se! Naj vsak se vrne v svoje rojstvo, da bo takšen, kot otrok, nepokvarjen, brez bogastva, bo ljubezni polnih rok! Julka Kermavner. V imenu vodstva SLS in podružnice SLS Brezovica, Vam želimo lepe praznike, obilo miru in zdravja ter vse dobro v novem 1997. Vodstvo podružnice Duhovni vikend za zakonce Vsak človek potrebuje trenutke, da se odtegne svojemu prenatrpa-nemu vsakdanjiku in se umiri, poglobi ter razišče svoja notranja bogastva. Tako se dviguje kakovost življenja, opazno pa se izboljšajo tudi medsebojni odnosi. Tega se dobro zaveda tudi devet zakonskih parov iz brezoviške župnije, kije od petka, 6. decembra, do nedelje, S. decembra 1996 na Mirenskem gradu pri Novi Gorici doživelo bogat duhovni vikend. Srečanje je vodil gospod Stanko Boljka, zlatomašnik, katerega ljudje poznajo predvsem kot misijonarja v Južni Ameriki, Kanadi in severni Afriki. Med svojo dolgoletno duhovniško prakso sije pridobil veliko izkušenj na področju svetovanja zakonskim parom. Duhovni vikend je oblikoval v znamenju glavne teme, imenovane pogovor, kije tista dva dneva temelji- Luč miru iz Betlehema Letos bomo slovenski skavti že šesto leto nosili Luč miru iz Betlehema po slovenskih domovih. Želimo si, da bi luč, ki nam kot simbol prinaša sporočilo miru, zagorela v čim več domovih sirom Slovenije in tako s svojo govorico obujala naša srca k čuječnosti in močni povezanosti med seboj in z Bogom. Letošnja poslanica lučke se glasi: Nekaj lepega zate! Prine-simo svojim bližnjim nekaj lepega, razveselimo jih vsak dan s kakim dobrim delom. Luč, ki jo prinašamo v svoje domove, nam prinaša več življenja, več svetlobe, miru in ljubezni. Drobni plamenček, prižgan v Betlehe-mu, nas povezuje - milijone po celem svetu - in nas vabi k odločitvi za tisto, kar ostane, kar je resnično in ne mine. Le skozi vsakdanje razdajanje dobrote lahko stopimo k sočloveku, ga slišimo in vidimo, stopimo v njegovo življenje in ga srečamo. Plamen bomo letos prinesli z Dunaja V nedeljo, 15. decembra in ga slovesno izročili Sloveniji ob 15. uri pred ljubljanskim Magistratom, kjer bo ob tej priložnosti potekala tudi kratka prireditev. Brezoviški skavti bomo Luč miru raznašali 24. decembra, to je na sveti večer, med 15. in 17. uro in sicer po Brezovici, Dra-gomerju, Logu, Drenovem Griču, Lesnem Brdu, Vrhniki, Notranjih Goricah in Brezjah. V Vnanjih Goricah pa bodo lučko raznašali otroci, ker sta skavta iz. Vnanjih Goric le dva. Ko plamen dobite, bi bilo lepo, če bi z njim prižgano svečko postavili na vidno mesto, na primer na okensko polico, ki gleda na ulico - v znak naše odprtosti do govorice tega skromnega simbola. Luč miru vam prinašamo zastonj, saj božično sporočilo ni naprodaj. Zato ne želimo, da nam dajete denar. Vseh domov pa nam, žal, ne bo uspelo obiskati. Zato prosimo, da tisti, ki plamen dobite, poskrbite za svoje sosede, če ga še nimajo. Luč miru iz Betlehema bo gorela od nedelje, 22. decembra tudi v vseh farnih cerkvah po krajih, ki so našteti zgoraj, tako da si jo lahko tamkaj vzamete tudi sami. Vsem želimo, da vam novorojeni Jezus prinese obilo miru in ljubezni! Himna Luči miru 1996 NEKAJ LEPEGA ZATE Daj, daj, zapri oči, naj srce spregovori, naj ti da plamen svoj, nosi ga vedno s seboj. Zdaj odpiram oči, srečanje mi govori, nič več strah me ni teme, hočem svetiti za vse. Stopam v novi dan, svojo odpiram dlan, glej, prinašam majhno stvar, nekaj lepega v dar. brezoviški skavti to prevevala življenje in razmišljanje zakoncev na Mirenskem gradu. Poleg tega pa so udeleženci duhovnega vikenda posvetili nekaj časa tudi trem razgovorom o težavah in tegobah, kijih čutijo sami. Gospod Boljka jim je tudi pri tem povedal marsikaj zanimivega, ravno tako pomembno pa je, da so si zakonci sami med seboj izmenjali izkušnje, drug drugega ohrabrili in si vlili veselja do zakonskega in starševskega življenja. Na koncu pa nc smemo pozabiti omeniti še požrtvovalne študentke Ane Kvatcrnik, ki jc ves čas srečanja varovala otroke parov, da so se lahko ti mirno posvetili zakonskim vsebinam. -Vsebinam, ki so sicer bile duhovno obarvane, vendar bi, po mnenju udeležencev srečanja, koristile tudi nevernim parom. Zakonska in družinska sreča, h kateri je duhovni vikend pomembno doprinesel, pač ni zgolj domena vernih, mar ne? Miha Cernetič Miklavževanje v Notranjih Goricah Kot vsako leto, je tudi letos v žugnišče prišel sveti Miklavž. Zupnišče v Notranjih Goricah je bilo kot vedno prepolno' otrok in njihovih staršev, ki so z navdušenjem pričakovali tega svetega moža. Mladinska skupina pa je letos pripravila igrico Sapramiška. Na igrico so se pripravljali dober mesec dni, ker pa jc časa že zmanjkovalo, je bilo potrebno veliko dobre volje in vaje, da je igrica požela tolikšno navdušenje in prinesla veliko veselja med otroke in starše. Po končani predstavi jc med otroci kar završalo, kajti ugasnile so sc luči in skozi vrata veroučne sobe je stopil sveti Miklavž s svojim spremstvom. Med otroke je razdelil dobrote in ponovno dokazal, da otroke dobro pozna. Ko je razdelil vse, kar je pripravil, je odšel in nam oblju- bil, da se drugo leto zopet vidimo. Po končanem obisku sem povprašal za mnenje Nika Aliča: Kako vam je ugajala predstava? Najbolj všeč so mi bili zvočni efekti za duhca. Zelo so mi bili všeč kostumi, ki so bili preprosti, vendar dobro razpoznavni. Scena jc bila dobra, drevo jc bilo super. Nato sem povprašal še glavno igralko Jero: Kako so potekale priprave? Igrica je zelo zahtevna in zato smo imeli kar nekaj težav. Pripravljati smo se začeli zelo pozno, zato nam je že pošteno zmanjkovalo časa. Vsaka vaja jc bila dragocena, vendar se tega v resnici nismo zavedali. Zadnji teden pred prihodom svetega Miklavža sem začela dvomiti o uspehu tc igre, saj šc sama nisem znala besedila, pa tudi drugim igralcem se ni ljubilo prav potruditi. Ko smo imeli zadnjo vajo, sem se še bolj prestrašila, saj nam nikakor ni šlo. Ko pa so bile postavljene prelepe kulise, ki so spremenile pogled na oder, so tudi nam spremenile pogled na oder in nam vlile pogum. Vsi igralci so pokazali, da znajo odlično igrati in so se res potrudili. Tudi med igro je vladalo prijetno vzdušje. Ob tej priliki bi rada pohvalila vse igralec in pomočnike, ki so sc resnično izkazali. Hvala! Če sklepam, da je bila dvorana res nabita, lahko trdim, da je igrica zelo dobro uspela. Upam, da bo mladinska skupina večkrat pripravila podobno predstavo in nc samo za svetega Miklavža. Janez Kastelic Opravičilo V prejšnji številki nam jc tiskarski škrat zagodel neljubo napako. Na strani 14. v članku / naslovom Pohvala in graja naj izhajata i/, ljubezni (natančneje pri naštevanju gostov okrogle mize), je zaradi tehničnih težav izpadlo ime gospe Francke Selan, ravnateljice osnovne šole Preserje. Pravilno besedilo se glasi:... so na okrogli mizi prisostvovali tudi vodja vrtca Vnanje Gorice gospa Alja Kuk, ravnateljica osnovne šole Preserje gospa Francka Selan. gospa Joža Cernetič ter srednješolski profesor gospod Marjan Urbanija. Ravnateljica preserskega lirama učenosti je torej gospa Francka Selan in ne gospa Joža Cernetič. Za spodrsljaj se iskreno opravičujemo! Uredništvo Vabilo na božičnico Pred nami jc božič, ki ga bo vsak praznoval po svoje in s svojimi. Ali sc bo Jezus na božično noč res rodil v naših srcih? Čc sc bomo dobro pripravili in ga pričakovali, prav gotovo. Potem bomo polni veselja in miru in to bomo hoteli deliti z. vsemi. Bož.ičnica jc priložnost, da se bo veselje nad velikim dogodkom izrazilo v dejanju. Letos bo nekaj brezoviških skavtskih skupin stopilo na oder v Zadružnem domu v Vnanjih Goricah in odigralo, zapelo in pokazalo marsikaj, kar vas bo zabavalo in vam obenem dalo misliti. Spored bo pester, saj bodo nastopali tako najmlajši otroci (volčiči) kot tudi starejši (izvidniki in ro-verji). Če si želite prijetnega ustvarjalnega, kulturnega in družabnega dogodka, je bož.ičnica ravno za vas. Vabljeni torej vsi sorodniki, prijatelji in znanci skavtov ter seveda tudi vsi 'neznanci'. Nič nc bo bolelo, ko nas boste gledali, poslušali in sodelovali. Vidimo se 5. januarja 1997 ob 16 v Zadružnem domu v Vnanjih Goricah! S. S. Pravljični mesec ZAHVALA OBČINI BREZOVICA Spoštovani! Naj začnem s kratko, a bogato zgodbo: MahatmaGandhi sije v neki afriški restavraciji naročil kosilo. Ko je pojedel in plačal račun, jc rekel natakarju: Hvala za prijazno postrežbo! Natakar jc ves ganjen odgovoril: Gospod, nikoli vas ne bo pozabil. V vseh petindvajsetih letih še nisem niti enkrat slišal besede zahvale. V velikem veselju in s hvaležnostjo v srcu se spominjamo mi-klavževanja Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov, ki smo ga skupaj z vašo pomočjo pripravili. Zato dovolite, da se vam za vaš dar, za vašo pozornost do gibanja in za vse dobro skromno, a iskreno zahvalimo. Hvala za vse, kar ste nam velikodušno darovali. Hvala, ker ste nam pomagali. S skupnimi močmi bomo napredovali. S hvaležnostjo in lepimi pozdravi! Za Krščansko bratstvo bolnikov in invalidov: Ljubica Zakovšek Veliko jc lepih dni v naših vrtcih. Med najlepšimi, najbolj bogatimi in pravljičnimi pa so gotovo dnevi v mesecu decembru. V želji, da tudi vi začutite naš utrip v tem predprazničnem času-, vam predstavljamo nekaj od naših dejavnosti. Žc v zadnjem tednu meseca novembra so vzgojiteljice skupaj z otroki okrasile naše igralnice, hodnike, kotičke, v nekaterih skupinah pa so pri tem sodelovali tudi starši v organiziranih pedagoških delavnicah. Lepo je pogledati veselje v otroških očeh, ko prihajajo v praznično okrašene igralnice, ko ob slavnostno pogrnjeni mizi in prižgani svečki zatrkujejo, ko s ponosom pokažejo venček, ki so ga spletli skupaj s svojim očkom ali mamico... Tudi program, ki smo ga pripravili za mesec december je pester in bogat. Starejši otroci so si v kinu Kompas ogledali kino-predstavo Trnjulčiea, mlajši pa so obiskali Lutkovno gledališče v Ljubljani in doživeli pravo Zimsko pravljico. Naš program je popestril tudi simpatični Čarovnik Grega, ki jc prenekatc-rega našega malčka razveselil s svojimi zanimivimi čarovnijami. Starejši otroci pa so si v okrašeno Ljubljano in prisluhnili orgeljskemu koncertu v trnovski cerkvi. Nekatere vzgojiteljice naših vrtcev pa bodo za starše in otroke pripravile pravi slavnostni Novoletni ples. Miklavževanje seje odvijalo v ledali okviru posameznih KS, na otroke iz vrtca pa sc je Miklavž spomnil ponoči in jim pustil majhna sladka presenečenja. Obdarovanje otrok ob obisku Dedka Mraza bo letos še prav posebej bogato. Za to se moramo zahvaliti Občini Brezovica, ki nam jc iz svojih sredstev namenila lepo vsoto denarja za igrače in druga potrebna sredstva. Vse skupine otrok bodo tako dobile kar nekaj škatcl Duplo lego kock, otroških slikanic in na preprogi narisano avtocesto, ki bo vskodnevno omogočala ustvarjalno igro prometa in prometne varnosti. Občina Brezovica pa nam je financirala tudi nabavo sodobne opreme za vse sanitarne prostore naših vrtcev. Serija izdelkov Ultimatik, ki že nadomešča dosedanje brisačke iz blaga, sanitarni papir in mila, je izdelana tako, da zagotavlja higienično uporabo, preprečuje razlivanje, neurejenost in prekomerno porabo sanitetnega materiala. Štiri igralnice v naših vrtcih pa bodo šc v letošnjem letu iz sredstev Občine Brezovica dobile nove stolčke in mizice. Delavci vrtca čutimo, da nam je Občina Brezovica naklonjena in nam je po svojih najboljših močeh pripravljena pomagati. Zato se ji na ta način tudi javno zahvaljujemo. Vsem staršem naših otrok, sponzorjem, občini Brezovici in ostalim sodelavcem pa želim v imenu celotnega kolektiva vrtca v letu 1997 veliko dobrega in lepega. Da bi v dobrem in korektnem sodelovanju s skupnimi močmi ustvarjali čimboljše pogoje za vse naše malčke. Vodja vrtca Vn. Gorice Alja Kuk Začetki gasilstva na Brezovici Ko pohajamo po slovenskih vaseh, na gasilskih domovih ali kje drugje cesto opazimo napise, ki pričajo o dolgi in plodni zgodovini gasilstva v tistem kraju. Zato nas je novinarska radovednost prignala do vprašanja, kako je z začetki te plemenite in koristne službe v naših domačih krajih, v občini Brezovica. Pobrskali smo torej po zaprašenih arhivih in našli marsikaj zanimivega. Tokrat vam predstavljamo najzgodnejše začetke gasilstva, iz katerih je razvidno, da bo gasilstvo v brezoviški občini čez slabi dve leti praznovalo stoto obletnico. Kljub temu, da je zagon vsakršnega društva dolgotrajen postopek in nikakor ne hipen dogodek, lahko kot ustanovni datum farnega Gasilskega društva Brezovica označimo 17. julij 1898. Tako namreč navaja Letopis gasilnega društva na Brezovici iz istega leta: »Zadan 17. julija 1898 sta povabila osnova-tclja gospod Ivan Kušar, župan in posestnik v Notranjih Goricah, hišna številka 1, ter Peter Oraž.cm, občinski svetnik in posestnik v Vnanjih Goricah, hišna številka 25, brezoviške obča- ne, katere veseli vstopiti v snujoče se gasilno društvo, k prvemu posvetovanju v šolske prostore. K temu posvetovanju sta povabila tudi načelništvo Zaveze kranjskih gasilnih društev, od katerega so se odzvali povabilu s svojim prihodom gospod načelnik Fran Doberlet, Albin Achschin in Fran Trošt, nadučitelj z Iga (in tajnik Zveze kranjskih gasilnih društev, op. pisca). Omenjeni dan po krščanskem nauku se je zbralo precejšnje število občanov v šolski sobi, kjer je najprej nadučitelj Tone Kogej vse navzoče, posebno pa še zastopnike Zaveze kranjskih gasilnih društev najprisrčneje pozdravil ter naprosil gospoda Frana Trošta, kot poročevalca, da blagovoli navzočim pojasniti namen in upravo gasilnih društev. Gospod poročevalec Fran Trošt je nato s krepkimi in navdušenimi besedami načrtal blagi namen društva, razložil društvena pravila ter s prepričevalno besedo vnemal v poslušalcih veselje do tega prepotrebnega društva. S tem je bilo Gasilsko društvo ob*ine Brezovica - na podlagi ustreznega odloka deželne vlade z dne 10. junija 1898-tudi dejansko ustanovljeno. Nastop gospoda Trošta je moral biti resnično sila ognjevit, saj zapisi o članstvu beležijo, da se je takoj po njegovem govoru v brezo-viško gasilstvo prijavilo 28 prostovoljcev. Za načelnika so izvolili 38-letnega Petra Oražma iz Vnanjih Goric, podnačelniš-ka opravila je prevzel 46-letni Ivan Kušar iz Notranjih Goric, tajnik je postal 61-lctni Ivan Kogej iz Idrije, blagajnik pa 45-letni Ivan Zdešar iz Vnanjih Goric. Izvolili so šc tri odbornike in sicer Ivana Artača, Ivana Marinka in Ivana Vampla. Poleg njih pa so gasilske uniforme oblekli šc naslednji člani: Fran Krcmžar, Ignacij Marinko, Ivan Pczdir, Matej Pikec, Ivan Sever, Ft;an Tomšič, Leopold Armič, Fran, Matija in Martin Brolih, Fran Celarc, Ivan Čuden in Ivan Kavčnik, Alojzij Klemen, Frran Klemen starejši in mlajši, Matej Marinko, Fran in Jožef Novak, Fran Pezdir ter še en Ivan Zde|ar. Omeniti velja tudi prvi nastop brezoviških gasilcev pred javnostjo, ki se je zgodil že 2. decembra 1898, na slavnostni dan petdesete obletnice vladanja cesarja Franca Jožefa. Člani Gasilskega društva Brezovica so se takrat v uradni društveni opravi skupno udeležili maše v farni cerkvi. Kot zanimivost povejmo, daje po maši društveni načelnik Peter Oražem vse člane pogostil s pivom in kruhom - na lastne stroške. V začetku naslednjega leta, natančneje 8. januarja 1899, so brezoviški gasilci soglasno ustanovili tako imenovano bolniško blagajno, ki je delovala podobno kot dandanašnje zavarovalnice: Vsak član je ob vstopu v društvo vplačal 80 kron in nadalje vsak mesec še po 20 kron (oziroma 2 goldinarja in 40 kron za celo leto), v slučaju bolezni pa je potem za zdravniške in druge stroške prejemal po 20 kron podpore na dan. Že tedaj se je, ravno z ustanovitvijo omenjenega sklada, pokazalo, da brezoviško gasilsko društvo svojega delovanja ni ozko omejevalo na ogenj, marveč je članom in tudi drugim sovašča-nom nudilo vsestransko pomoč in zaščito. Podobna ugodnost je tedaj obstajala tudi na vseslovenski ravni: Gasilec, denimo, ki je vplačal v blagajno Zveze kranjskih gasilskih društev 15 kron, si je pridobil pravico do podpore v primeru, da se ponesreči pri požaru. Kar se tiče denarnega poslovanja, so se brezoviški gasilci vzdrževali izključno s prostovoljnimi prispevki raznih ustanov in velikodušnih faranov. V prvem letu delovanja, za katerega imamo podatke, so Gasilskemu društvu Brezovica podarili: gospod Fran Štrukelj, ljubljanski meščan s posestvi na Brezovici, 5 goldinarjev, Kranjska hranilnica 70 goldinarjev, Graška zavarovalnica 100 goldinarjev in deželni odbor 150, skupno 325 goldinarjev. Na žalost dohodki kljub ra-dodarnosti in dobrim željam niso zadostovali za potrebe društva, ki si je moralo vso opremo šele nabaviti. Največji izdatek je predstavljalo gasilsko orodje in oprava (380 goldinarjev), nato gasilska obleka (99 goldinarjev), kupiti pa je bilo treba še tri trobente (4 goldinarji), društvene znamke (17 goldinarjev), društveni pečat (2 goldinarja), usnje za ventile (1 goldinar), pisarniške potrebščine (10 goldinarjev) ter popraviti sesalne cevke (20 goldinarjev). Stroški so torej dosegli skoraj enkrat višjo vsoto, kar 562 goldinarjev, in društvo sije nakopalo za 238 goldinarjev dolga. K sreči je bilo že naslednje leto izdatkov manj, zato si je društvo tudi na gmotnem področju kmalu opomoglo. Odtlej je lahko nemoteno vršilo svoje človekoljubno poslanstvo, kakor ga vrši še danes. A to je že zgodba za kdaj drugič. Miha Cernetič PORTRET KATARINE MOLK Glasba in živali so njene ljubezni Katarina MOLK je srednješolka, visoka, prijetna in ljubka petnajstletnica, vrhniška odlič-njakinja, izjemno uspešna tudi v prvem letniku srednje glasbene šole — klavir. Zanima jo vse, kar je povezano z naravo in živalskim svetom: konji, muce, psi. Prav ti, zadnji, soji še posebno polnili glavo, saj sije psa že- daj, sedaj je ne bi dala stran za nič na svetu!. Ko je nono ležal v bolnici, si je najbolj želel, da bi se dotaknil Priminega kožuščka, ves čas je spraševal po njej... V tem je smisel druženja s psom, da ga pravilno vzgojiš in ti s svojim lepim vedenjem vsak dan podarja veliko užitkov in veselja, je veselo pripovedoval Katarinin oče. Katarina in Prima na treningu AGILITI. lela že od otroštva. Prebrala je vse knjige o psih ter se o vsem prebranem posvetovala s starši. Mama, nono in nona so sprva nasprotovali nabavi psa. In to samo zaradi napačne predstave o tej živali, kajti v mislih so vedno imeli le «verigarja«, kot pravi Katarina. Starši so počakali, daje v Katarini dozorela odgovornost za kužka. Da ne bi motil sosedov, se nekontrolirano gibal po zelenicah in vrtovih, so najprej poskrbeli za bivalne razmere. V veselje nam mora biti, ne v breme. Okoli hiše so postavili ograjo, določili prostor, kjer naj bi kuža bival. Razdelili so si delo. Po nasvete glede pasme so prišli tudi v vrhniško pasjo šolo OGNJENA in se odločili za zlato prinašalko. Katarina jo je našla sama na Igu pri Ljubljani. Tako je v hišo pred tremi leti prišel nov družinski član: zlata prinašalka PRIMA. Vsa družina seje lotila načrtne vzgoje in dobre socializacije, saj, kot pravi njen oče, če Prima ne bi bila pravilno vzgojena, so-cializirana, bi nastala razočaranja, ki pa bi imela veliko težo, predvsem za nono in nonota (tekanje po zelenicah, puljenje rož, kopanje lukenj, uriniranje po solati...), tako pa: Bog ne Katarina je s svojo Primo obiskovala 20 ur male šole v pasji šoli OGNJENA ter 40 ur vaj poslušnosti ter uspešno opravila izpit A. Ker hoče in želi, da se s Primo ves čas tudi »nekaj dogaja«, obiskuje tudi tečaj AGILITYJA športne zvrsti, pri kateri pes preskakuje različne ovire (skakalnice, gugalnice, hoja čez most, plezalno steno, hoja skozi tunel, obroč...). Saj, kot veselo čeblja Katarina, prej niso vedeli, da je s kužkom mogoče tudi toliko narediti in doseči. Vedno so mislili le, da je kuža le za dom in prijateljstvo. Tako so se, družinsko, udeležili tudi nekaj državnih in mednarodnih razstav, kjer je Prima dosegla lepe uspehe. Razmišljajo tudi o mladičkih. Kot vse, bodo tudi ti načrtovani. Jeseni čaka Primo še vzrejni pregled in preizkus naravnih zasnov, v septembru pa bov že zastopala vrhniške barve Športno-kinološkega kluba Vrhnika, saj je postala tudi tekmovalka v AGILITYU. Katarina obiskuje tudi šolo jahanja. Vedno vzame s sabo tudi Primo. V začetku se je konja bala, bila je ljubosumna nanj (oče pravi: »poajfrala« je na konja), sedaj se lepo razumeta. Težko srečaš toliko odgovor- Katarina s Primo nosti v petnajstletnici. Katarino vidiš ob koncih tedna tudi ob 7. uri, ko jo s Primo »brišeta« po pločniku proti Verdu, čez most, potem pa na travnik ali dolg sprehod. Vedno je z njimi tudi na dopustu, saj si ga brez nje ne predstavljajo. Lani so kampirali na Kolpi. Čeravno je bil za Primo čas pojatve, je bilo vse v redu in brez težav. Slaba vest bi grizla Katarino, če je ne bi povsod, kjer je le mogoče, jemala s sabo. Zadnja knjiga, ki jo je prebrala Katarina o psih, je Intiligcnca psov. Razmišlja o tekmah s Primo, o sodniškem izpitu. Zanima jo vse, s čimer lahko naredi veselje sebi in Primi ter vsej ■ družini. Odgovornost si je Katarina pridobila od svojih staršev, saj je oče ob koncu pogovora dejal: »Otroku veliko daš, če si želi psa, le tedaj, če mu ga kupiš ob pravem času, ko je z njim pripravljen tudi delati. Obenem pa se morajo tudi starši zavedati, da morajo del napora, ki ga je treba v kužka vložiti, nositi tudi sami.« Lepo in odgovorno, mar ne,! Pogovor in fotografije: Branka Hobič Zeleni okras praznikov Božični in novoletni prazniki žc trkajo na vrata. Praznično vzdušje bo tako kot vsako leto tudi letos pomagalo pričarati na tisoče okrasnih drevesc, večinoma smrek, svetlečih, okrašenih z bleščečimi okraski, dišečih, za mnoge izmed nas nepogrešljivih. Ob njih se bomo veselili, praznovali, ko pa se bodo s pr#sušencga drevesa začele osipati iglice, ga bomo odvrgli v smetnjak ali v najboljšem primeru z njim podkurili v peči. Drevesc, ki smo jih namenili za okras, resnično ne čaka lepa usoda. Ker pa si večina med nami ne- zna predstavljati praznikov, ki ne bi dišali po smrekovih iglicah, si prebe-rirrio, kako ravnati pri pridobivanju oz. nakupu okrasnih dreves, da bomo pri tem čim manj škodovali našim gozdovom in obenem upoštevali Zakon o gozdovih. Če smo se odločili za nakup okrasnega drevesca na trgu, bodimo pozorni, saj morajo vsa drevesca imeti plombo. Če drevesca izhajajo iz zasebnih gozdov, plombo pridobijo lastniki gozdov, če pa so gozdovi v lasti države, pa izvajalska podjetja, ki imajo pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Lastniki gozdov lahko pridobivajo okrasna drevesa iz gozdov le na podlagi odločbe, ki jo izda Zavod za gozdove Slovenije (17. člen Zakona o gozdovih. Ur. I. 30/93). Skupaj z odločbo Zavod za gozdove Slovenije izda plombe oz. nalepke za označevanje okrasnih dreves. Na plombi, ki je rumene barve, je označeno območje izvora drevesa (Zavod za gozdove Slovenije OE Ljubljana) in leto 1996. Cena za posamezno plombo je 10 SIT, v ceno pa je vključen 5% prometni davek. Lastniki gozdov plačajo plombe ob prevzemu na krajevnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije z gotovino, s čekom ali s potrjeno splošno položnico. Lastniki gozdov se lahko za podrobnejše informacije o pridobivanju okrasnih dreves oglasijo po telefonu na krajevno enoto oz. revir-nemu gozdarju revirja, ka- mor sodi njihov gozd. Izvajalska podjetja, drevesnice in drugi, ki namensko pridobivajo okrasna drevesa, dobijo plombe na Zavodu za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana. Vsa okrasna drevesa, tudi tista, ki so pridobljena v drevesnicah in na drugih namenskih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji označena s plombo na vidnem mestu. Označiti jih je treba najpozneje na kamionski cesti oz. v drevesnici. Prodajalci okrasnih dreves na trgu morajo imeti izdane odločbe ali potrdilo, da so drevesa pridobljena na namenskih površinah. Upamo, da je odveč poudarjati, daje prepovedano in kaznivo iti v gozd, izbrati košato smrečico ali dve, jih odsekati in veselo odnesti domov. Za tak prekršek je posameznik lahko kaznovan z. denarno kaznijo najmanj 15000 SIT (80. člen Zakona o gozdovih). Kazen za prevoz, ali prodajo okrasnih dreves brez plomb pa jc za pravno osebo oz. posameznika, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, še veliko večja, najmanj 100000 SIT (79. člen Zakona o gozdovih). Pa dovolj o kaznovanju, naj bodo naše misli raje spodbudne, vesele, praznične! Ko bomo kupovali dišeči zeleni okras na trgu, se po-zanimajmo, od kod prihaja! Raje kupimo taka drevesca, ki prihajajo iz. drevesnic ali presek daljnovodov. Posebno tista iz drevesnic bodo še bolj košata, kot če bi prišla iz. gozda. Kupimo majhna drevesa ali pa le lepo vejo, saj mora dvometrska smreka rasti kar kakšnih deset, petnajst let, da se bo nato štirinajst dni sušila v našem stanovanju! Kupimo smrečico s koreninami, v loncu, dajo bomo pozneje preselili v naravo. Vendar pa jo imejmo na balkonu ali vrtu, sicer spremembe okolja ne bo prenesla! Se bolje in lepše bo, če bomo okrasili kar lepo drevo pred hišo, lahko tudi listavec! Če se bomo odločili za umetno smrečico, pomislimo, daje izdelovanje takih dreves lahko škodljivo okolju, škodljivo pa je tudi, ko se hočemo plastičnega drevesa znebiti! Vesele praznike in srečno novo leto 1997 vam želi Zavod za gozdove , Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana Petarde - lepše je brez njih Tako kot v preteklih letih, tudi to leto pričakujemo v času praznikov uporabo raznovrstnih pirotehničnih izdelkov. Ker si večina želi praznike preživeti mirno, sproščeno, predvsem pa varno, svetujemo, da pirotehnične izdelke uporabljamo razumno in tam, kjer ne bomo motili drugih. Najboljše pa je, da jih sploh ne uporabljamo, saj se lahko veselimo tudi brez njih. Posledice nerazumne uporabe pirotehničnih izdelkov so lahko tragične in usodne za marsikoga. Z nepremišljeno uporabo lahko nekomu pokvarimo praznično razpoloženje ali pa ga pri-zadenemo za celo življenje. Se posebej bodimo pazljivi do sosedov, starejših in bolnih ljudi, do najmlajših in do naših hišnih ljubljencev. Ne dovolimo, da bi otroci uporabljali petarde brez. nadzorstva odraslih oseb in tam, kjer uporaba ni dovoljena. Ne mečimo petard v strnjenih naseljih, prevoznih sredstvih, nakupovalnih središčih, v okolici vrtcev, šol, bolnic in domov za ostarele. Ne mečimo petard v okolici cerkva, na prireditvah in športnih tekmovanjih. Podučimo naše otroke o nevarnostih in posledicah, ki lahko pri uporabi teh sredstev nastanejo. Predvsem pa jih opozorimo na poškodbe rok in prstov, na poškodbe glave, oči in sluhovoda ter na razne ožganine po telesu. Pirotehnična sredstva lahko povzročijo tudi veliko gmotno škodo. Že petarda, odvržena pod avtomobil na parkirnem prostoru ali v nekem zaprtem prostoru, lahko povzroči požar, s čimer ni ogroženo le premoženje, marveč tudi življenje ljudi. Policisti Policijske postaje Vič se bomo trudili, da bomo s svojo prisotnostjo, nadzori nad prometom s pirotehničnimi sredstvi, predvsem pa z nadzorom nad uporabo pirotehničnih sredstev in z drugimi načini zagotovili vsem vam mirne, varne in prijetne praznike. Policisti vsem krajanom območja naše policijske postaje želimo vesele praznike, predvsem pa mirno in varno leto 1997. Vaša policija POGOVOR Z G. LOJZETOM KOČARJEM, UPOKOJENIM ŽUPNIKOM Svet se spreminja, človek ne Tako je bil namreč za kmete dan daljši in so lahko dlje potegnili z delom. Dandanes je seveda drugače: Blagoslovljeni ogenj po hišah nosijo otroci oziroma ministranti, zvonenje pa tako ali tako nastavi župnik na računalniku na točno določeno uro in tu prav nobena klobasa ne pomaga! Načrtno zapostavljanje izročila Ko je prišla na oblast proticerkve-no usmerjena vlada, nekako po letu 1950, je skušala stare ljudske običaje zaradi močne povezanosti s cerkvijo ukiniti. Ker pa so se zavedali, da ljudem ne morejo kar meni nič, tebi nič vzeti največjih praznikov, so jih skušali zamenjati z nadomestki. Tako so želeli, da bi ljudje namesto božiča praznovali dan republike, 29. november, namesto velike noči pa prvi maj. Ruski pisatelj Gorki je celo zapisal, kako so mladim naročali, naj tudi za prvi maj pripravijo pirhe, tako kot za veliko noč. Vendar pa je res, daje potica dobra in šunka prav tako, zato so se tudi najbolj zagrizeni nasprotniki velike noči prav radi povabili na velikonočni zajtrk! Obenem sta bila -in sta še - dva največja praznika, božič in velika noč, tudi izredno priljubljena med ljudmi in globoko zakoreninjena v njihovi zavesti, zato ju k sreči ni bilo moč odpraviti. Druga ovira za stare ljudske običaje je bila šola. Nekdaj so bili otroci na velike praznike šole prosti, v petdesetih letih pa je država odločila, da sta tudi božič in velikonočni ponedeljek povsem navadna delovna dneva. »Ker se z oblastmi nismo mogli bosti,« pravi gospod Kočar, »smo se morali takrat prilagoditi. Maše, na primer, so se z jutra večidel prestavile na večerni čas. Večerne maše so takrat, ko so bile uvedene, nasploh zelo pritegnile ljudi.« Na srečo se je danes, odkar je naša država samostojna, položaj v zvezi s šolstvom popravil, saj sta tako božič kot tudi velikonočni ponedeljek dela prosta dneva (velika noč pa tako ali tako vsako leto pade na nedeljo), kar pomeni, da se lahko ljudje v miru, kot nekoč, pripravijo na obhajanje teh dveh velikih praznikov. Stari ljudski običaji so kajpada precej vezani na vero in na zemljo. Zlasti zaradi slednjega dandanes mnogi ljudje vihajo nos, češ, kmetavzar-ske stvari me ne zanimajo. Toda treba je biti iskren in do teh stvari pokazati nekaj spoštovanja, saj je vsak Slovenec v drugem ali tretjem kolenu kmet, z drugimi besedami: ni človeka, ki ne bi imel kmečkih prednikov. Vsaka vas ima svoj praznik Kot zapimivost naj zapišemo, daje imela včasih vsaka vas poleg običajnih, skupnih, tudi nekaj svojih, posebnih, praznikov: Jezero je imelo svoj dan v januarju, natančneje v torek po prazniku svetega Pavla kot spomin na požar v vasi. Na belo nedeljo so Jezerjani obhajali poljski praznik, torej dan, kije bil določen za blagoslov polj, praznovali pa so tudi god svetega Lovrenca oziroma Lovrenco-vo nedeljo. Podpečani so se požara spominjali vsako leto 24. aprila, njihov poljski praznik pa je padel na dan pred vne-bohodom, medtem ko so bili na god svete Ane zaobljubljeni čolnarji ter oboleli za kolero. Preserci so praznovali 15. junija, na Vidov dan oziroma na god svetega Vida, saj je bila temu zavetniku posvečena njihova farna cerkev. Polja so blagoslovili vsako soboto pred bin-koštmi, nekateri pa so imeli proti hudi bolezni, podobno kot Podpečani, zaobljubljen en dan nekje v začetku maja. Preserja sta se, kar se tiče praznovanj, držali tudi Dolnja in Gornja Brezovica. V Kamniku pod Krimom so praznovali godova svetega Antona Puš-čavnika, to je 17. januarja, ter svetega Florjana, za poljski praznik pa je bil določen torek pred vnebohodom. Zaobljubljeni so bili na god svetega Martina, to je 11. november, in sicer zaradi nevarnosti ognja. Prej so v ta namen obhajali 4. julij, vendar je ravno takrat čas košnje in zato obilo dela na kmetijah. Na praznik vas! so se G. Lojze Kočar leta 1986, ko je bila v Preserju birma. Na eni strani boter Jože Kraljic, na drugi Peter Šuštaršič. Praznoval je z mavcem na nogi DECEMBER 1996 NAŠ ČASOPIS 23 ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE - 2 Barje kot velikanski premogovnik Šote seveda ne moremo imenovati premog, saj je v" poteku fosilizacije le nekako na pol poti do premoga. Toda nekdaj so imeli na Brezovici, pa tudi v beli Ljubljani in celo v cesarski prestolnici, na Dunaju, s šoto silno velike načrte. Načrtovali so, da bo to značilno barjansko kurivo poganjalo parne stroje ljubljanske industrije ter gnalo težke lokomotive po kranjskem odseku železnice Du-naj-Trst. Ti načrti so se v razmeroma precejšnji meri tudi uresničili, vendar le dotlej, ko je šote ha Ljubljanskem barju preprosto zmanjkalo. Pa začnimo na začetku. Šoto so prebivalci sedanje brezoviške občine in tudi celotnega Barja sprva uporabljali samo za lastne potrebe. Kopali so jo kar z navadnimi lopatami v kosih, ki niso imeli nikakršne pravilne oblike, jo posušili in uporabili za kurjavo. Šele kasneje so začeli rezati pravilne kose v obliki kock. Za kurivo v tovarnah so pričeli šoto uporabljati leta 1776 in sicer najprej v tovarni solitra v Ljubljani, pozneje pa tudi v drugih tovarnah in opekarnah. Leta 1856 pa je država kupila med Vna-njimi Goricami in Plešivico nad 600 oralov (dandanes nam je bolj domače, če rečemo 350 hektarjev) barja ter na njem postavila veliko tovarno za izdelovanje šotnih kock. Vse nakupljeno zemljišče okrog Plešivicc in Notranjih Goric je bilo prepredeno zjarki in železnicami; prvi so odvajali nadležno močvirno vodo v Ljubljanico, po železniških tirih pa so dovažali šoto v tovarno. Tam sojo z velikanskim strojem spreminjali v kašnato snov, iz katere so tvorili opekam podobne kose šote. Bili so temnorjave barve in popolnoma čvrsti, podobni lignitu, le manjše teže in primerni za rezanje. S takoimenovanimi šotnimi opekami so nekaj časa dejansko kurili v lokomotivah in tovarna je zaslovela daleč naokrog. Vodil jo je J. Gurnigg, nekdanji železniški oskrbnik v Gradcu. A tudi on je moral sčasoma položiti roko na srce pred dejstvom, da je zaradi velike prostornine in manjše energijske vrednosti šotno kurivo predrago in tako so tovarno opustili. Stroje so odpeljali, nekatera poslopja podrli in druga prodali. Do današnjega dne seje od nekdanje tovarne ohranilo le ime Švajc - tako namreč ljudje pravijo kraju, kjer je v sivini preteklosti stala znamenita tovarna. Toda propad te velike tovarne ni ustavil rezanja šote. Na drugih področjih, zlasti tam, kjer prostornina ni igrala tako velike vloge kot na vlaku, se je 'barjanski premog' kot kurivo odlično izkazal. Celo preveč odlično, saj je izkoriščanje šote dokončno ustavilo šele njeno pomanjkanje. Že v začetku tega stoletja, leta 1906, je zgodovinopisec Josip Novak zapisal: »Koliko je še šote na Ljubljanskem barju ... se ne da določiti; gotovo pa je, da ni več daleč čas, ko je Brezovičanje še za domačo rabo ne bodo več imeli.« In imel jc prav. - Danes najdemo šoto le še na redkih ostankih takoimenovanega visokega barja, na primer v vrhniški občini med Bevkami in Drenovim Gričem. Barjanci pa se moramo v teh mrzlih zimskih dneh pri kurjavi zadovoljiti z od drugje prinesenim premogom, drvmi ali oljem. Trije brezoviški sejmi Nekdaj, ko so ljudje šc več delali kot mešetarili, so si za prodajo in nakupe odmerili le nekaj dni v letu, tako imenovane semanje dneve. Takrat so prekinili z delom, si nadeli 'zakmašni gvant' in se odpravili razvedrit ob pisane stojnice, natrpane z raznovrstnim blagom. ' Občina Brezovica jc premogla tri sejme, katere jije odobrila cesarska kranjska deželna vlada. Prvi sejem se je prigodil na dan 17. januarja, drugi na četrtek po veliki noči in tretji 30. decembra vsakega leta. Kasneje jc deželna vlada s posebnim razglasom dovolila, da se sejem s četrtka po veliki noči prestavi na 9. marec in oni z dne 30. decembra na 6. december. Žal pa ta ukrep brezoviškim sejmom ni " prinesel večje obiskanosti. Zaradi bližine prestolnice, kjer je bilo že takrat vse 'večje, lepše in boljše', so bili namreč vsi trije brezoviški sejmi vedno precej slabo obiskani. Zategadelj morda ne bi bilo napak, čc bi se vsaj sedaj potrudili napako odpraviti in tako dokazali, da Brezovica ni zgolj kraj, skozi katerega se po naključju vije 'cesarska cesta', občina Brezovica pa nc le spalno predmestje Ljubljane! • Miha Černctič Poletna dejavnost PD Borovnica Mladi borovniški planinci smo bili tudi poleti zelo aktivni, saj je v tem letnem času višek gorniške sezone. Letos jo je sicer zagodlo slabo vreme, vendar smo kljub temu izvedli planinski tabor na Komni, ki je trajal od 1. do 7. julija, pripravili pa smo ga skupaj s planinci iz Križ. Iz Borovnice se gaje udeležilo 17 otrok in trije vodniki. V Bohinj smo se odpravili skupaj s starši otrok,ti so prevzeli vlogo prevoznikov in pozneje nosačev. Pri slapu Savica smo nahrbtnike in hrano naložili na žičnico in se peš odpravili proti Komni. Ves čas je rahlo deževalo. S Komne smo s pomočjo staršev znosili hrano do našega novega domovanja poleg koče pod Bogatinom. Naslednje tri dni je močno deževalo, tako da smo se pretežno zadrževali v koči, kjer smo se učili izdelave voz-• lov, kartah smo in se igrali razne družabne igre ter seveda jedli okusno hrano, ki jo je pripravila naša kuharica. V naslednjih dneh se je vreme nekoliko izboljšalo, tako da smo opravili več izletov: na Boga-tinsko sedlo, Triglavska jezera, Bogatin, Krnsko jezero, Lanževico. V prostem času smo Borovničani in Križani odigrali nogometno tekmo in izkopavali ostanke iz 1. vojne. Hitro se je bližal konec tabora. Kuharica se je s skritim kamnom v nahrbtniku odpravila v dolino, drugi pa smo pospravili kočo in nestrpno pričakovali starše. Nekateri so prišli na Komno, drugi pa so nas počakali pri Savici. V solzah smo se poslovili od Križanov in se odpeljali proti domu. 19. in 20. avgusta smo se spet skupaj s prijatelji iz Križ povzpeli na Triglav. S Pokljuke smo prek Vodnikove koče in Planike po zavarovani poti v megli dosegli vrh Triglava. Sestopili smo na Kredarico, tam prespali in se naslednji dan vrnili na Pokljuko. Vsi otroci in njihovi starši so se pri hoji zelo dobro izkazali. Za pomoč pri naših izletih se najlepše zahvaljujemo našim staršem in organizacijam in sponzorjem: Športni zvezi, Copisu, Stiku, Sneki-ju Svlaju. Miro Celarc POSLOVNO INFORMACIJSKI CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA, VRHNIŠKA C. 1, 1351 BREZOVICA, TEL 653-884, FAX. 653-223 Predpraznični dnevi in sami prazniki v decembru nas navdajajo s posebnim veseljem. Bolj kot druge dni v letu se s svojimi mislimi, dobrimi željami, darili obračamo k svojim sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem,... Zato dovolite, da se tudi v imenu vseli vas zahvalim vsem, ki oblikujejo Naš časopis za njihov celoletni trud, saj smo časopis vzeli za »svojega«. Zaželimo časopisu, da bi tudi v prihodnje imel dobre sodelavce in bi tako še naprej lahko uspešno opravljal svojo povezovalno vlogo, nas obveščal in spodbujal pri našem vsakodnevnem delu. - Želim, da tudi ta rubrika (koledar prireditev štirih občin) ne bi bila sama sebi namen, ampak, da bi vas bogata ponudba prireditev naših krajev v bližajočem letu ponovno navdušila in prepričala. Če ste predsednik, član ali sodelavec kateregakoli društva, organizacije, institucije,... ste tudi vabljeni, da nas obveščate o kulturnih, družabnih, športnih, verskih,... dogodkih v vaših krajih na zgornji naslov, telefon ali fax. Hvala! PRIREDITVE V DECEMBRU IN JANUARJU OBČINA VRHNIKA Sobota, 21. 12. 1996 ob II. uri v PTC Loka na Vrhniki - URA PRAVLJIC IN PRIHOD BOŽIČKA Sobota, 21. 12. 1996 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -KONCERT VLADA KRLS1.INA Z GOSTI; prireja ZKO Vrhnika Nedelja, 22. 12. 1996 ob 14. uri v Domu KS na Vrhniki OBČNI ZBOR ČEBELARSKE DRUŽINI VRHNIKA Ponedeljek, 23. 12. 1996 ob 8. uri in 9.30 uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - ZVEZDICA ZASPAN-KA; izvajajo učenci Šole s prilagojenim programom OS 1. Cankar (predstavi za OŠ I. Cankar in VVZ) Ponedeljek, 23. 12. 1996 ob 17. uri v PTC Loka na Vrhniki - PRIHOD BOŽIČKA Torek, 24. 12. 1996 ob 17. uri v PTC Loka na Vrhniki - PRIHOD BOŽIČKA Četrtek, 26. 12. 1996 ob 19. uri v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki -BOŽIČNI KONCERT CERKVE-NEGA PEVSKEGA ZBORA SV. PAVLA pod vodstvom s. B. Čotar; vabi župnija Vrhnika Sobota, 28. 12. 1996 ob 16. uri v PTC Loka na Vrhniki - KONCERT ANSAMBLA GAUČOTI Sobota, 28. 12. 1996 in nedelja 29. 12. 1996 od 10. ure - 21. ure na Stari cesti - NOVOLETNI SEJEM Sobota, 28. 12. 1996 ob 18. uri v kinu na Vrhniki - MOGOČNA AFRODITA Sobota, 11. 1. 1997 ob 17. uri in 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - NOVOLETNI KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA. ŽPZ CONCINITE, MEPZ MAVRICA pod vodstvom M. Fabianija Sobota, 11. 1. 1997 v župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki - KONCERT BOŽIČNIH PESMI KOMORNEGA ZBORA IZ DOMŽAL pod vodstvom vrhniškega rojaka K. Leskovea; vabi župnija Vrhnika Sreda, 22.1.1997 ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki - OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNE SKUPINE ARTI Petek, 24. 1. 1997 ob 19.30 uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - burka: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJ- DENI MOZ; prirejata KUD Podli-pa - Smrečje in ZKO Vrhnika Petek, 31.1.1997 ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - POGOVOR Z ROJAKI; večer s pesniom in prevajalcem C. Brglezom OBČINA BREZOVICA Petek, 20. 12. 1996 ob 17. uri na podružnični OS Rakitna - IGRICA KOZLIČEK MEKETAJČEK Z OBISKOM DEDKA MRAZA Sobota, 21. 12. 1996 ob 17. uri v Zadružnem domu v Notranjih Goricah - DOBRODELNA NOVOLETNA PRIREDITEV za otroke iz zavoda v Dragi pri Igu; vabi društvo prijateljev otrok Slovenije Ponedeljek, 23. 12. 1996 ob 11. uri v Zadružnem domu v Notranjih Goricah - PREDAVANJE: ODKRIVANJI' POJATEV IN PRIPUST KOBIL; predava dr. veterine Zlatko Jenko; vabi Govedorejsko društvo in Kmetijska pospeševalna služba OBČINA DOBROVA - HORJUL -POLHOV GRADEC Četrtek, 19. 12. 1996 ob 17. uri v polhograjski graščini - POLH KOV KOTIČEK ZA PREDŠOLSKE OTROKE; vabijo Pograjski slavčki in Društvo prijateljev mladine Polhov Gradec Od božiča do 6. 1. 1997 - TRI-KRAL.IEVSKI KOLEDNIKI (OBHOD OTROK OD HIŠE DO HIŠE); organizira župnija Polhov Gra-decj Hvala za vaše darove! Četrtek, 26. 12. 1996 v Polhovem gradcu - BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Sobota, 28.12. 1996 ob 19.30 uri v Družbenem domu v Šentjoštu - KOMEDIJA : ZARES ČUDEN PAR; vabi Kulturno prosvetno društvo Šentjošt ŠTIRIDNEVNI SEMINAR KMETIJSKE SVETOVALNE SLUŽBE Torek, 14. 1. 1997 od 16.-18. ure in od 18.-20. ure v Gasilskem domu v Podsmreki - PREDAVANJI: UPORABA HERBICIDOV (novosti), KRMNI DOSEVKI Četrtek, 16.1.1997 od 16.-18. ure in od 18. - 20. ure v Gasilskem domu v Podsmreki - PREDAVANJI: DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH, EKONOMIKA KMETOVANJA Torek, 21. 1. 1997 od 16,-18. ure in od 18.-20. ure v Gasilskem domu v Podsmreki - PREDA-VANJLNOVOSTI PRI KMETIJSKI MEHANIZACIJI, DELOVANJE STROJNEGA KROŽKA Četrtek, 23.1.1997 od 16.-18. ure in od 18. - 20. ure v gasilskem domu v Podsmreki - PREDAVANJI: ADAPTACIJA IN OPREMA HLEVOV ZA GOVEDO, HLEVI, OPREMA IN NEGA DROBNICE OBČINA BOROVNICA Sobota, 11.1.1997 ob 19. uri v OŠ Borovnica - NOVOLE-TNI KONCERT KOMORNEGA ORKESTRA VRHNIKA, ŽPZ CONCINITE, MEPZ MAVRICApodvodstvomM. Fabija-nija NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Jancžič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš .časopis, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Gradivo za brezoviške stranj sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročcnih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. 4 Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. morali namreč ljudje udeležiti m,aše in se odpovedati delu. Zato jc župnik na prošnjo Kamničanov in s posebnim dovoljenjem škofa leta 1925 praznik prenesel s poletnega na jesenski čas, ko je kmete čakalo manj dela. Prevalje in Goričica pod Krimom sta poljski praznik obhajali skupaj in sicer v ponedeljek pred vnebohodom, zaobljubljeni praznik proti nevihtam in uničujočemu ognju pa 16. junija vsako leto. Treba je poudariti, da so našteti prazniki samo za tiste vasi, ki so si posamezen praznik izbrale. Še več, do udeležbe pri maši in do vzdržanja od dela so bili obvezani samo tisti vašča-ni, ki so se za praznik prostovoljno odločili in zaobljubili, medtem ko otroci niso bili dolžni držati se teh praznikov. Mimogrede lahko še omenimo, da so imeli barjanski prebivalci posebno v časteh sveto Jedrt. Na njen god konec marca se ni smelo presti in tkati, sicer bi miši, kot pravi izročilo, dobile preveliko oblast in bi preveč požrle! Fantovske lumparije Za konec spregovorimo besedo ali dve še o stvareh, ki so jih včasih iz mladostne razigranosti in dobre volje radi ušpičili fantje na vasi. Gospodu Kočarju se prikrade kar malce hudomušen nasmešek na ob- raz, ko pripoveduje o tem, kako se je kdaj znašlo k ko stranišče na strehi. »Celo voz so prinesli na streho kakega gospodarja, ki se jim je na ta ali oni način zameril, ter ga tam sestavili,« pove gospod Kočar. »Ali pa so ponoči pristavili lestev pod okno kateremu dekletu, da je zjutraj vsej vasi oznanjala, kdo hodi k dekletu pono-čevat...« Ob poroki so se z ženinom dogovorili, koliko mora fantovski druščini plačati za 'odkup' neveste; nekaj malega, za pijačo, pa je moral dati še, ko so ga na dan svatbe ustavili pred šrango. Fantovščine oziroma deklišči-ne, torej navade, ko morata ženin oziroma nevesta povabiti vse svoje prijatelje oziroma prijateljice na gostijo, pa včasih ni bilo, marveč so se le-te razširile šele v zadnjem času. Ravno tako ženina in neveste ob izhodu iz cerkve nekdaj niso posipavali z rižem, marveč je tudi omenjena navada novejšega izvora. Nekaj posebnega, kar je preraslo v pravi, pravcati 'običaj', pa jc bil v preteklosti fantovski pretep na Anino nedeljo. Župnik v Borovnici še vc povedati, kako je kot majhen poba spremljal strica, ki jc po Ljubljanici prevažal opeko iz Vrhnike v Ljubljano. Na dan po Anini nedelji jc nekoč v Podpcči povprašal: »No, kako je pa bilo včeraj?« Pa je dobil odgovor: »Zanič. Nihče ni bil mrzel, nič se niso stepli!« Beseda za konec Nc gre si zatiskati oči pred dej-stvonij da stari ljudski običaji izumirajo. Četudi se trudimo, da jih ne bi pozabili - nenazadnje so za prebivalce in obiskovalec naših krajev zanimivi s turističnega vidika, se vsi zagotovo ne bodo ohranili v samem življenju barjanskih in slovenskih ljudi. »To je škoda,« pravi gospod Kočar, »vendar bodo stare običaje zagotovo nadomestili novi.« Pač v skladu s spreminjanjem razmer in tehničnim napredkom. »Čeprav običaji, tesno povezani z vero, izginjajo, bo tudi versko življenje lahko teklo naprej. - Samo drugačno obliko bo zavzelo. Ampak malo več dobre volje in posluha za stvari, ki so jih včasih imeli v časteh, pa bi le bilo dobrodošlo. Vsaka stvar ima namreč v sebi nekaj dobrega, naj izgleda še tako slaba,« še dodaja župnik z. Žalostne gore. »In v starih ljudskih običajih jc bilo precej dobrega...!«. V to"kaj radi verjamemo tudi mi in upamo, da se slovenski človek ne bo nikdar več prodajal na tuje iz sramu pred svojimi starodavnimi koreni- nami, torej iz sramu pred samim sabo, kot bi dejal naš veliki rojak in pisatelj Ivan Cankar! Miha Černetič C. Kočar je blagoslovil novo vino pri Kirnu v Podpeči. V družbi z dvema predsednikoma držav: slovenskim Milanom Kučanom in češkim Vaclavom Havlom. Miran Stanovnik zopet na rally DAKAR 97 Jamarji v Franciji Prav v tem času se Miran Stanovnik, krajan Loga, pripravlja na ponovno udeležbo enega največjih rallyjev na svetu RALLY DAKAR 97. Ob tem pa ga spremljajo vse organizacijske težave ter še posebno finančni problemi, ki pa so nastali tik pred zadnjimi pripravami. V mesecu septembru se je udeležil Rallyja Transdanubia, ki je potekal po vseh državah, kjer teče reka Donava, in sicer od Nemčije do Madžarske. V svoji kategoriji je zasedel 4. mesto v skupini vseh motoristov pa 12. mesto. Tekmoval pa je za ekipo WNT iz Nemčije, ki mu je za udeležbo na rallyju DAKAR 97. Kot vemo, je to največji in obenem najtežji rally na svetu, ki traja 16 dni, vozniki pa morajo prevoziti 10.000 kilometrov. Pridobil si je managerja za pomoč pri zbiranju sredstev, sam pa seje posvetil fizičnim in tehničnim pripravam. Vendar je v zadnjem trenutku prišlo do zapleta z. managerjem, ki je vseskozi zagotavljal finančno pomoč, vendar pa je te obveznosti odpovedal. Miran je tako v trenutku ostal »na suhem« in seje moral sam spoprijeti z zbiranjem sredstev. Prvi so mu pri- Člani športnega društva Log so Miranu prvi priskočili na pomoč ter vsa sredstva, nabrana na stojnici, poklonili njemu. tudi delno pokrila stroške za udeležbo na rallyu. To tekmovanje mu je dobro poslužilo kot trening za kasnejši rally v Duba-ju. Ta rally je bil konec meseca oktobra in je štel kot finalna dirka svetovnega rally pokala. Kot sam Miran pravi, je to eden najtežjih rallyjev, s skoraj nenormalnimi pogoji, s težjimi krajšimi etapami, vse pa je potrebno prevoziti v treh dneh. V svoji »profi« kategoriji je zasedel 5. mesto, v skupni uvrstitvi vseh motoristov pa 14. mesto. Prav ti dobri rezultati, izkušnje iz letošnjega Dakarja, prigovarjanje sponzorja in proizvajalcev opreme, so Mirana Stanovnika prepričali, da seje odločil in pričel s pripravami na nov podvig, Vrhničan v formuli 3 Konec prejšnjega tedna so imeli naši severni sosedje na Dunaju podelitev priznanj najboljšim avto-moto športnikom, ki so tekmovali v avstrijskem odprtem prvenstvu. Povabljena sta bila tudi dva naša predstavnika, ki sta dobila priznanje za zasluženo prvo mesto v kartin-gu: v kategoriji FA100 Vrhničan Tomaž Gorenc, ki je v letošnjem letu z delno finančno pomočjo KRKE že naredil nekaj kilometrov s FORMULO 3 in je za leto 1997 potencialni voznik FORMULE KONIG oziroma še novejša vest, FORMULE 3 v nemškem prvenstvu, ter v kategoriji ICA 100 Dom-žalčanka Lucija Živec. Oba sta se z ekipo Austro kart MORI tec pod pokroviteljstvom avstrijske tovarne izpuhov Sebring, udeleževala tudi večjih tekmovanj izven Avstrije in dosegla prav tako odmevne uspehe. Gorenc pa se je v oktobru na karting dirki v Monaku pomeril tudi s slavnim Michaelom Schumac-herjem, ter po odličnem tretjem mestu v kvalifikacijah v finalni vožnji zaradi tehnične okvare moral odstopiti. Avtomobilis-tični strokovnjaki v tujini napovedujejo, da ima Tomaž veliko možnosti za preboj v vrh mednarodnega avtomobilizma, vendar bo ob talentu rabil tudi veliko sreče in podpore domačega gospodarstva. Več o Tomaževih letošnjih uspehih, ter ciljih v nadaljnji karieri pa v prihodnji izdaji NC. S.S. skočili na pomoč člani domačega športnega društva Komar iz Loga ter mu na ta način vlili nov zagon. V soboto, 7. decembra, so namreč na Logu pred trgovino Mercator postavili stojnico, kjer so prodajali reklamne majice ter včlanjevali Ložane v svoje društvo. Vsa ta sredstva pa so namenili Miranu za udeležbo na rallyju DAKAR. Seveda ta sredstva prav gotovo niso dovolj, zato Miran še vedno išče vso pomoč za udeležbo na startu 4. januarja 1997. Tako je možno, da tudi vrhniška in ostala podjetja lahko priskočijo Miranu Stanovniku na pomoč. Želja pa mu je, da bo 20. januarja srečno prišel na cilj v Dakar, čeprav bo moral voziti s starim motorjem, ki seje doslej dobro izkazal. Nastopal bo v Avstrijski ekipi KTM (tovarna motorjev) vendar kot privatni voznik. Vso srečo na rallyju DAKAR 1997. S. S Od 20. do 28. oktobra letos jc 31 jamarjev in jamark iz 6 slovenskih klubov in zamejskega društva iz Trsta raziskovalo v pogorju Atlantskih Pircncjev znamenito brezno, podzemeljski sistem Pierre St. Martin. Sistem je globok — 1342 m in dolg več kot 52 km, zato sodi med najgloblje jame sveta, V sistemu Pierre St. Martin je veliko jamskih vhodov na nadmorski višini od 1600 do 2200 m, potekajo pa globoko v osrčju masiva tako na francoski kot tudi na španski strani Pircncjev. Člani odprave so uresničili večino načrtovanih ciljev, žal pa spust skozi vhodna stopnjasta brezna do globine — 500 m ni uspel zaradi vremenskih razmer (močno deževje, sneg). Kljub narasli podzemeljski reki, kije ustvarila rove ogromnih razsežnosti v globini — 500 m do končne globine — 1342 m, so si jamarji ogledali najpomembnejše dele sistema Pierre St. Martin in brez zapletov pregledali tudi eno največjih dvoran v breznu, imenovano l.a Verna, ki meri 150 \ 250 x 150 m. V odpravi so sodelovali tudi člani Jamarskega društva Logatec: Roman Hodnik, Jože Bajs^ Viktor Ver-bič. Silvo Slabe, Štefan Hren, Jakob Trček, Edvard Maček, Matjaž Ctinder, Blaž Vauken, Marko 1 lodnik, Andrej Hudnik in Milan Trobič. Ob tem se člani odprave zahvaljujemo vsem, ki so prispevali materialna in finančna sredstva za izvedbo odprave. Zahvala pa tudi: Gostišču — GRO-GAR Vrhnika, Trgovini SIMON in g. Milanu Kralju ter Avtocen-tru VRHNIKA. M. Trobič Prvenstvo v pikadu Končno je odprto prvenstvo Slovenije v elektronskem pikadu, kije potekalo v telovadnici OS Ivan Cankar na Vrhniki. Turnirja so se udeležili tudi sosedje iz Italije in Hrvaške. Po lepih igrah so si nagrade in pokale razdelili naslednji igralci: MOŠKI POSAMEZNO: 1. Vedran FJukič (HRV) 2. Krešo Kranjčina (HRV) 3. Bruno Ladonaz (ITA) 4. Marjan Novak (Škorpijon — Borovnica) ŽENSKE POSAMEZNO: 1. Cvetka Novak (Škorpijon — Borovnica) 2. Barbara Gregoska (Medeja — Vrhnika) 3. Romana Čuček (Marčelo — Ptuj) 4. Urša Krulcj (Velenje) MOŠKI PARI: 1. GPV PROM (HRV Zagreb) ST3ŽENSK1 PARI: 1. Marčelo Girls (Ptuj) KEM Borovnica MEŠANI PARI: 1. GPV PROM MIX (Zagreb) Ekipno pa so zmagali sosedje Hrvatje GPV PROM (Zagreg) Pikado klub Škorpijon se zahvaljuje vsem sponzorjem za lepe nagrade. PIVOVARNA UNION, ZLATARSTVO LIANČIČ in DARILCE, LIKO VERD, LIKO BOROVNICA, BORLES BOROVNICA, ILIRIJA, RADENSKA, VIPAVA, LOKA Škofja Loka in vsem ostalim, ki so prispevali nagrade. Zahvaljujemo se tudi OŠ Ivan Cankar, ker je odstopila športno dvorano. Rakiški maratonec Nevsakdanje je, da sc človek odloči preteči maraton, dolg 42 kilometrov in 195 metrov. Povsem neobičajno pa je, da ta maraton pretečeš na legendarni poti od Maratonskega polja do Aten. To progo je v letošnjem oktobru ob stoti obletnici olimpijskih iger pretekel eden izmed štirih Slovencev, domačin iz Rakitne, po imenu Veljko Toman, širši javnosti bolj poznan kot akademski slikar in restavrator. Vsekakor pa je Veljko tudi med športni ki-rekrcativci dobro znan. Domačini ga vsako popoldne srečujemo, ko opravlja koftdi-cijske treninge. Ponavadi ga po samotnih poteh spremlja psica Gama. Da se je Veljko odločil preteči maraton v Grčiji, se nam letos ni zdelo nič nenavadno. Čc ga je pretekel že dvakrat, ga bo tudi tretjič, smo si rekli, saj vsi, ki ga poznamo, vemo, da je Toman vztrajen in cilje, ki sijih zastavi, tudi opravi. Povsem drugače je, ko se z. njim zaplcteš v pogovor. Iz njega prihajajo besede, ki so pod-uhovljcnc, tako globoke, da ne morejo mimo tebe. Besede umetnika, športnika, zgodovinarja. Biti udeleženec maratona jc zgodovinsko izročilo, ali tečeš za plenom ali pred roparji, pravi in nadaljuje: Atletika je bila in bo kraljica športa, tek pa osnova vseh drugih športnih panog. Za letošnji tretji grški maraton sem bil zelo dobro duševno in telesno pripravljen. Proga je naporna, saj tečeš po cesti, kjer se odvija promet ob temperaturi od 25 do 28 stopinj Celzija. S svojim tekom je zadovoljen, saj je za prvo polovico teka porabil enak čas kot za drugega. Spodbuda mu je bila, ko je v drugi polovici prehitel 240 so-tekmovalcev. Prejšnjič so mu bili najtežji zadnji metri, saj je igrišče prekrito s tartansko prevleko, ki je mehka, tek pa po dolgi asfaltni podlagi težak. Letos je bil na to pripravljen in s časom 3 ure, 50 minut in 30 sekund simbolično počastil stoletnico iger s svojo tekmo brez. posledic in poškodb in tudi časovno jc bil pol ure hitrejši kot prejšnjič. Ko pripoveduje, ne more mimo najveličastnejšega trenutka svojega teka, ko se je iz Maratonskega polja povzpel na vrh Atike. Pred seboj je imel še 10 kilometrov do cilja in zagledal je morje, mogočno akropolo in Atene, izjemen umetniški utrinek. Veljko se razgovori, ko pojasnjuje zgodovinski pogled na antične in sodobne olimpijske igre, olimpionike in njihove usode. Prav tako kritično razčleni letošnji jubilejni maraton. Grki se niso najbolje izkazali v organitaciji štirinajstega mirovnega maratona, zato tudi ni čudno, da niso dobili organizacije olimpijskih iger. Bil pa je Grk zmagovalec letošnjega maratona. Torej zgodovinsko nasledstvo. Tudi na prvih olimpijskih igrah pred 100 leti, za katere je bil pobudnik francoski humanist baron Pierr de Cubertin, je zmagal Grk Spi- ros Luis. Zanimivo je, daje imel številčno podoben rezultat Vclj-kovemu, namreč 2 uri, 58 minut in 30 sekund. Morda jc zanimiva njegova usoda. Dobil je dragoceno antično vazo, someščani so mu poklonili zemljo, ki jo je v kasnejših letih obdeloval, neki hotelir naj bi ga povabil, da lahko leto dni zastonj biva pri njem, neki brivec seje ponudil, da ga vse življenje zastonj brije in striže, krojač pa da bo poslej skrbel za njegova oblačila. Poseben verski in športno-kulturni pomen so olimpijadam pripisovali v antiki, ko so med dvema prireditvama šteli svoj čas. Prirejali so jih od leta 774 pred Kristusom pa do leta 393 po njem. Znano pa jc, da so bila tekmovanja v Olimpiji tabu za ženske. Zanimivo je še, da igre niso bile prepovedane neporočenim ženskam, torej dekletom. Sporočila o olimpijskih zmagah so v posamezna mesta pošiljali z. golobi pismonošami. Za vsakega Grka je bil cilj vsaj enkrat v življenju prisostvovati temu slavju. To je bilo povezano z dolgotrajnim potovanjem in gnečo na prizorišču iger. Nazadnje Toman s posebnim glasom in mimiko na obrazu poudari: Današnje in antične olimpijske igre sc razlikujejo le v eni točki. Med antičnimi igrami je moral vladati mir, nikoli v tem času ni bilo vojn. Žal danes tega, kljub visoki stopnji zavesti človeka, ni mogoče doseči. Ob slovesu ne morem razbrati, katero odločitev bo Veljko opravil prej, slikal podobe z. maratona, šel na operacijo kile, odtekel naslednji maraton, snoval načrte svoje galerije ali kaj drugega. Eno pa zagotovo vem: z veseljem bo nazdravil svojemu 52. rojstnemu dnevu. Srečno! Marija Bczek Balinarsko prvendstvo 1996 Organizacija drugega občinskega prvenstva za balinarje iz 1 lorjula, Dobrove in Polhovega Gradca za leto 1996 je bila zaupana Balinarskemu klubu Horjul. Zaradi poznega termina nam je na pomoč priskočilo vodstvo BK ZARJI'! Ljubljana, ki nam je v uporabo odstopilo svojo dvorano. Tekmovanje jc potekalo v soboto in nedeljo, 16. in 17. II. 1996, balinarji pa so sc pomerili v klasični igri posameznikov, bližanju in zbijanju v krog, dvojicah in natančnem zbijanju. Ker je večina tekmovalcev nastopila v vseh štirih disciplinah, je /a njimi dokaj naporen balinarski vikend. Za njihovo dobro počutje je neutrudno skrbel Pavle Kogovšek s pomočnicama Danico in Rezko. Naša občina ima tri balinarske klube: Metrcl iz Horjula, Dobrovo in Blagajano iz Polhovega Gradca. Čeprav imajo tekmovalci Horjula in Blagaja-nc več izkušenj (ekipi nastopata v 11. državni ligi), so se člani Dobrove enakovredno merili z. njimi. Prvenstvo pa ni bilo samo tekmovalnega značaja — pomenilo je predvsem srečanje ba-linarjev, ki živijo in delajo v naši občini in ki so v domačem okolju aktivni tudi na športnem področju. Namen prvenstva jc bil tudi razširiti športno balinanje v občini, pridobiti nove — zlasti mlade tekmovalce in poglobiti sodelovanje med žc organiziranimi klubi. Rezultati so bili taki: 1. KLASIČNA IGRA POSAMEZNIKOV Nastopilo je 19 tekmovalcev, naslov prvaka pa je malce presenetljivo osvojil A. Tomincc iz Horjula, kije v finalu premagal .1. Založnika iz Polhovega Gradca z rezultatom 9:6. V boju za tretje mesto je A. Plestenjak iz "Dobrove prepričljivo premagal Bozovičarja, Blagajana, s 13:1. 1. Anton Tomincc, Horjul 2. Janez Založnik, Blagajana 3. Anton Plestenjak, Dobrova 4. Milan Bozovičar, Blagajan 5. Mirko Kogovšek, Horjul 6. Pavel Kogovšek, Horjul 7. Jane/ Kovačič, Blagajana itn. II. BL1ZAN.IE IN ZBIJANJE V KROG Nastopilo je 14 tekmovalcev. Presenečenje te discipline je uvrstitev edine ženske predstavnice na 4. mesto, boj za prvo mesto pa jc bil pričakovan, saj sta Mirko in Matevž vsekakor pokazala največ. 1. Mirko Kogovšek, Horjul 2. Matevž Plestenjak, Dobrova 3. Mirko Dolinar, Blagajana 4. Jelka Vrhovcc, Horjul 5. Pavel Kogovšek, Horjul 6. Zoran Jazbec, Dobrova itn. III. DVOJICE Nastopilo je 9 ekip. Boj za 1. mesto je bil neizprosen, zmago pa sta si priborila Slavko in Franci, ki sta z rezultatom 5:4 premagala Matevža in Zorana. Tretje mesto' sta osvojila brata Mirko in Pavel, ki sta s 13:2 premagala Janeza in Jožeta. 1. Blagajana 3 (Slavko Mczgec, Franci Setnikar) 2. Dobrova 3 (Matevž Plestenjak, Zoran Jazbec) 3. Horjul 1 (Mirko Kogovšek, Pavel Kogovšek) 4. Blagajana 2 (Janez Založnik, Jože Skopec) itn. IV. NATANČNO ZBIJANJE V natančnem zbijanju se je pomerilo 10 tekmovalcev, ki so kljub utrujenosti — ta disciplina je bila na sporedu kot zadnja — dosegah odlične rezultate. 1. Sandi Čepon, Blagajana, 71 (38 + 33) 2. Slavko Mezgec, Dobrova, 53 (33 + 20) 3. Mirko Kogovšek, Horjul, 49 (27 + 22) 4. Jože Skopec, Blagajana, 42 (25 + 17) 5. Mirko Dolinar, Blagajana, 19 6. Matevž Plestenjak, Dobrova, 1* Janez. Založnik, Blagajana, 18 itn. Občinsko prvenstvo smo-kon-čali s podelitvijo medalj najboljšim štirim iz vsake discipline in z obljubo vseh udeležencev, da se prihodnje leto znova srečamo. Horjul, 20. 11. 1996 Jelka Vrhovcc PGD Bevke se zahvaljuje krajanom za sodelovanje in pomoč, obenem želi krajanom, vsem svojim članom, sosednjim društvom, GZ Vrhnika in prijateljem ZDRAVO, SREČNO IN USPEŠNO 1997. LETO. PGD BEVKE Express 9 Studio^ Ftfro A R K E L PREDNOVOLETNA AKCIJA V mesecu decembru od 2.12. do 31.12. bomo v- obeh naših fotostudijih na Vrhniki, Petkovško-va 4 in Stara cesta 5 imeli posebno akcijo: KDOR PRINESE FILM ZA IZDELAVO FOTOGRAFIJ, IMA BREZPLAČNO RAZVIJANJE FILMA Se priporoča foto Markelj Lepe Božične praznifcp in uspešno 1997. Četo voščimo I Vsem, ki ste potrebovali priglasitev del, lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, tehnični prevzem objekta, uporabno dovoljenje in pri tem sodelovali z našim podjetjem želimo v letu 1997 SiT^HiET ve^° kravja, sreče in sonet d o o zadovoljstva Projektiranje, inženiring in tehnično svetovanje SAN I KER d.o.o. Opekarska c. 18, VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376 ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO. VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE IN SE PRIPOROČAMO ZA NADALJNJE SODELOVANJE. VIDEOTEKA 5" J1 n L_ Stara c. 3, Vrhnika MALI OGLASI Podarim električni gramofon. Tel. 752 - 847. Inštrukcije kemije: absolvent kemijske tehnologije zelo uspešno inštruira kemijo in kemijsko računstvo za osnovne in srednje šole. Informacije po tel. 753-152. EMONA^rPROJEKT 2*9^ 1111 Ljubljana, Tržaška 204 Tel.: 61-123 42 04 / 123 52 49 Fax: 123 52 48 Vsem dosedanjim strankam se zahvaljujemo za zaupanje, vse pa, ki še niste sodelovali z nami, vabimo, da se čimprej oglasite v našem podjetju, kjer vas bomo seznanili s široko paleto storitev, ki jih lahko ponudimo: novogradnjah in legalizacijah že zgrajenih objektov, iskanju ustreznih zemljišč, posamezno ali skupinsko, prodaji vašega zemljišča ali objekta, lokacijskih dokumentacijah in upravnih postopkih, izdelavi vseh vrst načrtov, celostnih podobah (zaščitni znaki in imena, formularji, vizitke in Pr pr Pr pr pr pr tovrstni izdelki). Vsem želimo vesele praznike in uspešno ter zdravo novo leto 1997. DRAGI OTROCI! Vaše zaslužene, težko pričakovane, novoletne počitnice so tu. Da bi bili prosti dnevi še lepši, vam Društvo prijateljev mladine Vrhnika omogoča brezplačen ogled naslednji filmov: - ob 10.00 uri SVET IGRAČ (TOY STORY) - ob 15.00 uri PRAZNIČNI DAN (JOUR FETE) - ob 17.00 uri JUMANJI DE Filme si boste ogledali v Cankarjevem domu na Vrhniki, v soboto 4. januarja 1997. ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! DPM Vrhnika PRODAJNO TRGOVSKI CENTER LOKA VRHNIKA 1. NADSTROPJE à Boutique MAŠA vam nudi lenska oblačila za jesen in zimo ZIMSKI PLASCI ZIMSKE J AKNE KOSTIMI HLAČE KRILA BLUZE od 20.200 dalje od 14.500 dalje od 19.500 dalje od 4.800 dalje od 6.200 dalje od 4.300 dalje Izdelki so domače izdelave ter iz kvalitetnih materialov ŠIVAMO TUDI PO MERI IZ NAŠEGA ALI VAŠEGA BLA GA Ugodni plačilni pogoji Odprto:pon. — pet. od 9.00 do 19.30 sob. od 8.00 do 13.00 ® 753-793 & 754-788 Vljudno vabljeni 6137D VRHNIKA, ROBOVA 6, PTC VRHNIKA, TEL: QB1/755 075 ŽENSKO PERILO ■ MOŠKO PERILO ■ MAJICE ■ SRAJCE KOPALKE ■ PIŽAME ■ NOGAVICE ■ BRISAČE... TUDI SPODNJE PERILO JE LEPO DARILO. PRIDITE VINTIMO, KJER VAS ZA MALO DENARJA DOBRO ZALOŽIMO. VABLJENI odam« LISCA \ ASM I O N EMMEBIVI Trium/ih "TOWNS SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠPORTNO OBUTEV ODPRTO: 9. —19. URE OB DELAVNIKIH 6. — 13. URE OB SOBOTAH NUDIMO TUDI: SM. ROKA VICE SM. KOMPLET SM. KAPE SM. HLAČE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH PRODAJO SPREMLJAJO STALNE AKCIJSKE PONUDBE. POSEBNE PONUDBE V NOVEMBRU IN DECEMBRU. VLJUDNO VABLJENI lisent strantčjim in posCovnim sodeCavcem voščimo Cepe Božične praznifcß ter uspešno novo Cetol TUDI V NOVEM LETU VOZILA HYunoni IZZIVAJO S KONKURENČNIMI CENAMI PREPRIČAJTE SE ! OBIŠČITE NAS! VESELE PRAZNIKE VAM ZELI VRHNIKA, Robova 6 (PTC LOKA) tel. 061/753-198, tel+fax 061/753-146 Savtohiša CHELL VRHNIKA PONUJAMO VAM SAMO KVALITETNE IZDELKE IN STORITVE Shell TT MOTORNA OLJA • SVEČKE, FILTRI NOKIA AVTOPLAŠČI AVTO KOZMETIKA Ugodna praznična ponudba v decembru 1996 in januarju 1997 MAVRICA Trgovina Vrhnika, telefon 755 - 447, Kolodvorska 8 (v bližini naselja Vrtnarija) Nudimo vam naslednje AKCIJSKE CENE: ADLER - LAK za parket (25 m2) 8.775,00 SIT TOALETNI PAPIR 10/1 227,00 SIT pralni prašek PERSIL (GREEN POWER) 2,4 kg 699,90 SIT mehčalec za perilo MOJ 4 I 334,00 SIT detergent za strojno pranje posode FINISH 3 kg 1.359,00 SIT Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure sobota od 7.30 do 12. ure Sedanjim in bodočim kupcem ter poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. Vsem strankam, poslovnim partnerjem, kupcem, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike ter zdravja in osebne sreče v novem letu. PLEŠKO CARS d.o.o. OIIIÜ Br ezovicaCHZZ: RENAULT AVTO ŽIVLJENJA' K A V R H N Tržaška 5 tel.: 754 144 R A I K A PTC Loka tel.: 754 548 Vesele božične praznike in srečno novo leto 1997 Vam vsem skupaj želi kolektiv trgovina KARA. T0TRADE a Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL BBEIO ^ la\cia Vam želi vesel božič in zadovoljne novoletne praznike, vsem voznikom pa srečno vožnjo v letu 1997 NA ZALOGI IMAMO VOZILA: FIAT UNO, PANDA 4x4, BRAVO-BRAVA, PUNTO in MAREA Že v januarju nove cene in novi plačilni pogoji. Gasilsko društvo Podlipa - Smrečje Želi vsem krajanom in bralcem Našega časopisa vesele božične praznike in zdravo leto 1997. še posebno pa se veselimo novega leta, saj bomo praznovali 75-letnico delovanja našega društva ^ v Podlipi - Smrečje. Prostovoljno GD Podlipa - Smrečje VSEM PROSTO VOLJNIM IN INDUSTRIJSKIM GASILSKIM DRUŠTVOM TER KRAJANOM OBČINE VRHNIKA IN BOROVNICA ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1997. ENAKO ŽELIMO TUDI SOSEDNJIM GASILSKIM ZVEZAM IN NJIHO VIM v v DRUŠTVOM. GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Voščilo! Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer-Lukovica želi vsem svojim članom in krajanom ter sosednjim društvom vesele božične praznike in srečno novo leto 1997! Srečno! AVIOAl AIIMISII SISTEMI PRODAJA IN MONTAŽA AVTOALARMNIH SISTEMOV AVTOMEHANIKA ■ ELEKTROEROZIJA Čepon Janko s.p. Horjul 21, 1354 Horjul tel.:/fax: 061/749 109 Smo pooblaščena delavnica za prodajo in montažo avtoalarmnih naprav in izgradnjo centralnega zaklepanja. Voščilo! Prostovoljno gasilsko društvo Dragomer - Lukovica želi vsem svojim članom in krajanom ter sosednjim društvom vesele božične praznike in srečno novo leto 1997! Srečno! Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1997 AVTOCOLOR d.o.o. in AVTOLIČARSTVO OBLAK JAKOB Obenem se vsem strankam zahvaljujemo za zaupanje in se vam priporočamo tudi v letu 1997. FRIZERSKI STUDIO „MNA" JANA ISTENIC CANKARJEV TRG 3, VRHNIKA tel.: 756-181 Frizerski studio »Nina«, Cankarjev trg 3, Vrhnika, želi cenjenim strankam vesele božične praznike ter srečno novo leto 1997, obenem pa obvešča vse upokojence, da jim nudi 20 % popust pri vseh frizerskih storitvah. Naročila sprejemamo na telefon: 756-181 Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih vam nudimo različne cvetlične aranžmaje ter veliko izbiro božičnih zvezd in prazničnih daril. Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike. telina podjetje za oblikovanje in ekonomsko propagando d.o.o. Krožna Pol 2. Vrhnika - telefon 753-800.754-4I5 PRIPRAUA ZA TISK GRAFIČNO OBLIKOVANJE PRINESENIH OATOTEK REKLAMNI NAPISI CRKE IN LOGOTIPI IZ SAMOLEPILNE FOLIJE ZA: IZLOŽBE, SEJME. VOZILA, PLOVILA, LETALA... in wdócm fmlwtm fmttmjem v letu 1997. dJîlaxim d.o.o. ter srečno novo leto Vam zeli trgovina A-Soft ^ d.o.o. Podjetje za trgovino, inženiring in storitve Ižanska cesta 303, 1118 Ljubljana, Tel/Pax: (061) 1272 - 578 VSE NA ENEM MESTU lil O PRODAJA RAČUNALNIŠKE OPREME, O PROGRAMIRANJE, O RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE, O PROJEKTIRANJE, IZDELAVA IN VZDRŽEVANJE RA ČUNA LNIŠKIH MREZ SSL Osebni računalniki PENTIUM. PENTIUM PRO in faM Iglični, laserski in barvni iskalniki Epson, IIP in Fujitsu Monitorji PHILIPS. SONY, EIZO, GVC, TARČA, DAEWOO. NOKIA.... Mreini računalniki ASTfsIrežniki in postaje) Prenosni računalniki AST (Št. I v ZDA). Philips in Toshiba Računalniške mreže NOVELL ■ MS WINDOWS 95 in MS WINDOWS NT Licenčna programska oprema (Microsoft, Borland, CA). Izdelava programov po naročilu za HQS, WIN in WIN95 okolje ZELO UGODNE CENE II! Programiranje - Prodaja - Izobraževanje 3E3t d.o.o. Z DOBRIM IMENOM IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO — brezplačni tečaj CPP organiziramo 2x mesečno ob 16.30 na Tržaški 2 — v januarju bo tečaj CPP 13. in 27. v mesecu — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — nudimo izposojo literature VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO Vesele božične in novoletne praznike vam želi podjetje in trgovina »MAXIM« in vas vabimo na ugodne praznične nakupe. P I Z Z E R I ) A PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100 NAŠIM GOSTOM ZELI OSEBJE PIZZERIJE BOTER VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN ZDRA V O LETO 1997 Hkrati pa Vas vabimo, da v naši družbi preživite novoletno POČ. VRHNIKA NOVO NOVO NOVO NOVO Som-Oprema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255 delovni čas: 8.30 - 12 in 16 - 19 sobota 8.30 - 12 Cenjene kupce obveščamo, da bomo z novim letom popestrili ponudbo SEDEŽNIH GARNITUR priznanih slovenskih in tujih proizvajalcev. Po konkurenčnih cenah bo v novem razstavnem prostoru na ogled okoli 20 garnitur, ki jih bo možno dobiti v različni sestavi, barvnih vzorcih in materialih (bombaž, umetno usnje, flok, microfibra, aleantara, usnje,...) Prepričani smo, da boste v široki ponudbi sedežnih garnitur našli nekaj tudi po vašem okusu. Vesele božične praznike in srečno novo leto. NOVO NOVO NOVO NOVO HE VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM ob avtobusni postaji Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210 - rezervni deli za osebna vozila: golf, škoda, zastava, 126 P - rezervni deli za tovorna vozila: Tam, Zastava, Iveco - stroji za pranje pod pritiskom z gretjem ali brez gretja - motorne žage Husquarna vseh tipov - Večnamenski vitel s kombinacijo motorne žage Področje uporabe: za vleko na težko dostopnih terenih: pri vlačenju dreves v gozdu pri nalaganju lesa pri reševanju naravnih nesreč, kot gasilska oprema pri izVlačevanju traktorjev in avtomobilov pri pripravi in postavljanju ostrešij pri napenjanju žic, kablov, drogov pri Elektro in PTT pri premikanju vagonov po tirih pri premikanju težkih bremen pri ostalih delih glede na iznajdljivost uporabnika 3t Praznična darila: otroška kolesa raznih tipov, sobna kolesa ATALA, vseh vrst iz Italije posebnost: Medicinsko kolo z merjenjem srčnega utripa 42.630 SIT VOŠČIMO VAM ZADOVOLJNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO! Nov delovni čas: od 7. do 19. sobota od 7. do 12. tel. 061 756-210 in 061 756-211 Društvo upokojencev Vrhnika odaja v najem gostilniški lokal - bife, ki je v pritličju društvene stavbe na Vrhniki, Tržaška cesta 12. Pisne ponudbe interesentov bomo sprejemali do vključno 10. januarja 1997. Društvo upokojencev Vrhnika želi vsem upokojenkam in upokojencem vesel božič ter obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva v novem letu 1997. 0 KMETIJSKA ZADRUGA VRHNIKA VRHNIKA, CANKARJEV TRG 5 TELEFON: direktor, skupne službe, komerciala n.c. 753-029; Mlekarna 754-204,755-757; Klavnica 751 -212; Mlečna rest. in trgovina 751-135; Delikatesa 751-048; Prodaja mesa 755-5611; Samopostrežna trgovina Dragomer 653-157; Samopostrežna trgovina Verd 751-256; Odkup kmetijskih pridelkov 755-094; Trgovina z reprodukcijskim materialom 751-237, fax:754-854; Žiro račun pri Agenciji RS za plačilni promet Vrhnika 50110-601-29044 V predprazničnih dneh Vas vabimo v trgovine Kmetijske zadruge Vrhnika. Še posebno Vas vabimo k nakupu našega sira emen-talca »JAZON« in mesnih izdelkov iz naše predelave mesa. Na zadružni prodajni četrtek so cene še ugodnješe. V trgovini Delikatesa Stara cesta pa Vam pripravimo razne hladne solate, tatarski biftek in narezke. Zahvaljujemo se Vam za izkazano zaupanje in želimo veliko dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. Prijetne božične praznike, v novem letu pa mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva Vam želi Kmetijska zadruga Vrhnika KO. avtobusni promet in turizem telefon: 061 65 44 11 mobitel: 0609 64 87 33 1360 Vrhnika, Bevke 125 D Vesele božične praznike ter srečno novo leto RAČUNOVODJA — SAMOSTOJNI PODJETNIK zanesljivo in poceni vodi vaše knjige na svojem ali vašem računalniku. Telefon: 061/756-217 tel. 061/753-141 fax. 061/751-261 Strankam želim vesele božične in novoletne praznike UGLAŠEVANJE IN POPRAVILO KLAVIRJEV Gorazd Jan s.p. Pot na Košace 10 l 360 Vrhnika * 6 \ 4 A Jr Krajevna skupnost Verd in Gasilsko društvo Verd želita krajanom Verda vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1997. Krajevna skupnost Verd Gasilsko društvo Verd ^^atasa VONČA s.pV Poslovni center LOKA Robova 6, Vrhnika tel. 061/754-585 Ponudba naše trgovine: • VELIKA IZBIRA IGRAČ: LEGO, DUPLO, BARBIE, pliš, plastične igrače in avtomobilčki • GAME BOY, tetris, CD-igrice • novoletni katalog MOJ DOM • pekači iz gline: za potice in razna peciva Vljudno vabljeni v PTC - LOKA, mansarda, II. nadstropje. ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure Lepe Božične praznit^ in uspešno 1997. teto voščimo! (2*t¡aSl? AVTOSOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE AVTOSOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CCP A, B, C, E in F KATEGORIJE. PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CCP opravili pri drugi avtošoli. ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE. TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA NA MORJU IN SNEGU zavarovanje CORIS PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ PLAČILO NA 6 ČEKOV LETALSKE KARTE POMOČ IN SVETOVANJE PISARNIŠKE STORITVE FOTOKOPIRANJE Bralcem Našega časopisa želimo vesele praznike in srečno novo leto. URADNE URE: pon. - pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6,1360 VRHNIKA, tel./fax: 061 /755-828, 755-023 ČISTILNI SERVIS Friderik Sajovic, s.p. Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714 Čistimo: — lamelne in plisirane zavese — itisone in tapisone — sedežne garniture in preproge — odstranjujemo stare premaze s talnih oblog — vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo zaščitimo l^ese-te Božične praznifçs- in srečno novo Cetol KAMNOSESTVO SVETE Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze, izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize, Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru! Delovni čas: 700 1700 KAMNOSESTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fox 061/631-294 ali Mob. 0609 633-250 TERMO 0 M. tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica - PVC €»WCJNA JTJW VRATA VjRKJM OJSMUMC JHST VXCJJUCOOTTJr - NOVOGRADNJA JTJV «I/HOMOJVTAZM OBNOVA - XJB4BNJENJTje MJGStMJNTMM* OJCKN. JONT C30* PRIMHAMnBK JKUNTOROJrJraC» DOLNIČAR & CO, kamnoseštvo ¿ettta yeHeiacija j/bectattjtov j-in poceni.' f ^VT^ STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in ostali izdelki iz kamna. DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640 POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, 751-435, mobitel 0609 637 617 Vsem bralcem Našega časopisa želim vesele božične praznike in srečno novo leto 1997. OPTIK BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez recepta. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota zaprto. y Želim vam vesele božične in novoletne praznike. Vsem članom, krajanom Loga in sosednjim gasilskim društvom želimo vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto 1997. PROSTOVOLJNO *. GASILSKO DRUŠTVO £** LOG Vsem članom in članicam Cankarjeve knjižnice na Vrhniki želimo srečno '97 z Željo, da bi Vam lahko čim večkrat postregli z željeno knjigo ali informacijo. Vaše knjižničarke VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURŠIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 — servisiranje in popravila vozil VW — velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ... — možnost plačila na tri (3) čeke — gotovinsko plačilo 5% popusta DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Vsem strankam in drugim pa želim vesele božične in novoletne praznike. NOVOLETNO VOŠČILO Vsem kmetovalcem, sodelavcem in drugim občanom želimo uspešno, zadovoljno in mirno leto 1997! Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo za sodelovanje v letu, ki se izteka, z željo, da bi bil tudi v prihodnjem obdobju opažen in primerno vrednoten naš skupni trud za ohranitev in razvoj kmetijstva in podeželja. Kmetijska svetovalna služba Nada Gabrenja, enota DOBROVA Anton Zavodnik, enota PODPEČ Janez Drašlcr, enota VRHNIKA ter svetovalki za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Mojca Dolenc in Jožica Rozman povečaš cj^fftk Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici Želi vsem svojim članom vesele božične praznike in srečno, uspešno in gibanja polno novo leto 1997 Vse, ki še oklevajo, pa vabimo, da se nam čim prej pridružijo in si tako v novo leto vnesejo razgibanost, boljše počutje in energijo za uspešnejše delo. »DIMNIK ARSTVO« Geza Balajc, s.p. 1360 Vrhnika, Pavkarjeva pot 9 tel. 754-509 Cenjene stranke in občani j* Vesele božične in novoletne praznike ter obilo sreče, zdravja, poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem letu 1997 vam želi vaš dimnikar AVTOKLEPARSTVO IN AVTOLIČARSTVO VINKO POLIČNIK s.p. AVTOKLEPARSTVO -SERVIS DRENOV GRIČ LESNO BRDO 27, Vrhnika tel. fax 752-967 Storitve: - popravila vseh vrst osebnih vozil in tovornjakov - storitve na ravnalni mizi - popravila avtomobilskih plastičnih delov - globinsko čiščenje sedežev in tapeciranih oblog Ob prihodu novega leta želimo vsem našim strankam in bralcem Našega časopisa vesel božič in srečno novo leto 1997. Se priporočamo! Vsem športnikom v občini Vrhnika, aktivnim in podpornim članom društva, sponzorjem ter krajanom Sinje Gorice želimo vesel božič, srečno in uspehov polno novo leto 1997. * . # Vodstvo Športnega društva Sinja Gorica Vsem GD društvom občine Vrhnika, GZ, častnim, aktivnim in podpornim članom društva ter krajanom Sinje Gorice* želimo vesel božič, srečno in uspehov polno novo leto 1997. Gasilsko društvo Sinja Gorica GOSTILNA Katarina Bašič Sinja Gorica 109 1360 Vrhnika tel.: 061/754-199, 753-509 - Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo: tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina. Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta. VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«. Vsem našim gostom, še posebno pa krajanom, Želimo srečne božične praznike in zdravo leto 1997. SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844 V našem salonu kopalniške opreme vam nudimo: - kopalniške kadi - masažne kadi - tuš kabine - kopalniško pohištvo - ploščice za notranje in zunanje oblaganje - sanitarno keramiko in drugo, kar sodi v kopalnico. POSEBNA PONUDBA • kopalniški sestav, velikost 140 cm x 180 cm, samo 99.112,00 SIT; • velika izbira kopalniških dodatkov Dostava na dom, prodaja tudi na obroke. M Želimo vam vesel božič in 4(85 srečno novo leto 1997. Del. čas od 9. do 12. in od 15.30 do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. VSE NA ENEM MESTU ! PREPRIČAJTE SE! REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Številka: 2/11-22900-0004/96 Datum: 29. 11. 1996 Upravna enota Vrhnika objavlja na podlagi 9. člena zakona o postopku z najdenimi stvarmi (Ur. 1. SRS št. 31/76) naslednji: OGLAS Upravna enota Vrhnika hrani naslednje najdene predmete: 1. kolo Rog City Bike, št. okvirja 644533 2. ogrodje kolesa Laser Jumper trek, brez številke 3. otroško kolo, št. okvirja 439419 4. moško kolo, št. okvirja 790296 5. žensko kolo, tov. št. 464542 6. moško športno kolo Oucr Size, tov. št. 004450 7. žensko kolo, tov. št. 686555 8. žensko kolo Rog maestral, št. 150078 9. kolo Rog pony, brez številke 10. kolo Kama, tov. št. 03988 11. žensko kolo Rog mountain, št. 226280 12. podloga za spalno vrečo, spalna vreča in torba za sp. vrečo 13. več najdenih ključev Upravičenec izgubljenih predmetov pozivamo, naj predmete dvignejo do 1. marca 1997 v sprejemni pisarni upravne enote. Cc se upravičenci ne bodo zglasili, dokler hranimo najdene stvari jih bomo prodali na javni dražbi; denar bo dohodek upravne enote. Vse informacije dobite v sprejemni pisarni upravne enote. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE ANDRE.I KOS GOSTILNA Ml DOMAČA HRANA IN PIJAČA MOŽNOST ORGANIZIRANIM SKUPIN DO 100 OSEB Gregor Mesec Zaplana 24 * 061 / 741-424 61360 VRHNIKA Vsem našim gostom in bralcem Našega časopisa voščimo vesele božične praznike in srečno 1997. SE PRIPOROČA Tel.: 061/ 754 - 336 061/ 752 - 966 Lesno brdo 24 61360 VRHNIKA - Reševanje in prevoz osebnih vozil, kombljev, lažjih tovornih vozil, lažje kmetijske in gradbene mehanizacije ter jadrnic (do 8 metrov dolžine) - Hramba poškodovanih vozil in vozil v okvari. - Na voljo smo vam 24 ur na dan in 365 dni v letu. Želimo vam vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 1997. Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom: je eas rojevanja, je eas umiranja, eas sajenja in eas ruvanja nasada... je eas smejanja. je eas žalovanja (iz Pridigarja B) ZAHVALA Za vedno je zaspal in se od nas poslovil naš dragi ata Stane Knapič končalo seje njegovo trpljenje, ki mu gaje povzročila neizprosna , težka bolezen. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali in mu pomagali, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi za vsa izrečena sožalja in za besede tolažbe, bile so nam v veliko oporo. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Božnarju in g. župniku Vehovarju za lepo opravljen pogrebni obred, govornici Mariji Tomšič, pevcem okteta Raskovec, kakor tudi pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Marija, hčerke Andreja in Danica z družinama Uh kako boli, boli, odkar te med nami več ni. Hiša prazna je in pusta ker tebe v njej več ni. Ker zelo smo te ljubili, nikdar te ne bomo pozabili. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta in ata se zahvaljujemo vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od Julij ana Zavnika iz Loga pri Brezovici Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, kolektivu Orkestra Slovenske policije, sodelavcem iz Metrc-la d.d., za pisno in ustno izraženo sožalje ter za podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi pevcem za zapete žalost-nike, obema govornikoma, OOZŽBNOV Vrhnika, kakor tudi pogrebni službi Vrhovec. Žalujoči: žena Fani, hčerka Božena, vnuka Janez in Klemen ter zet Janez Log, Podolnica --------....................-j-...........--------- ZAHVALA Za vedno je odšla od nas draga mama, babica in prababica Francka Pezdir roj. Sebenik iz Dragomerja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvala domačemu kaplanu Branku Potočniku za lepo opravljen obred. Še posebna zahvala pa velja zdravstvenemu osebju in patronažni sestri Zdravstvenega doma Vrhnika. Vsi njeni ZAHVALA ob smrti tete in svakinje Marije Boh iz Drenovega Griča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Mariji Popit-Stanovnik za skrb ter g. dekanu Božnarju in pogrebni službi Vrhovec za lep pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! In memoriam Janez Kušar Tistega sivega novembrskega dne nas je nepričakovano prizadela žalostrift vest - umrl je naš predsednik Janez Kušar. Sprva neverjetna novica seje na žalost izkazala za resnično. Janez. Kušar se je priženil na Franclnovo domačijo iz Notranjih Goric. Prav kmalu se je vključil v naše društvo, saj je bil že prej gasilec. Kmalu smo ga vključili v delo kot člana upravnega odbora, marca 1984 pa izvolili za predsednika našega društva, ko je bil star 36 let. Lahko rečemo, da so bila leta njegovega predsednikovanja izredno bogata. Pod njegovim vodstvom se je društvo lepo razvilo. Janez je imel izreden posluh za novosti na gasilskem strokovnem področju, za delo z. ljudmi, šc posebej z mladimi. Njegov umirjen in prijateljski nastop je prepričal tudi tiste, ki so sicer imeli kdaj drugačno mnenje. Delo v upravnem odboru je pod njegovim vodstvom bilo prežeto s tovarištvom in naklonjenostjo. Kot gasilec tudi po poklicu in član upravnih odborov Gasilske zveze Vrhnika in Ljubljana Vič (po službeni dolžnosti) je sproti prenašal v društvo vse novosti na strokovnem in organizacijsko-tehnič-nem področju. Čeprav predsednik je vedno rad prijel za vsako delo v društvu. Za svoje tridesetletno delo v gasilstvu je prejel mnogo priznanj in pohval, kijih tu ni mogoče našteti. Bil je častnik I. stopnje, žal pa ni dočakal II. stopnje. Na njegovi zadnji poti, kije bila hkrati veličastna gasilska manifestacija, smo se od njega poslovili ne le njegovi sodelavci, ampak tudi velika množica gasilcev iz sosednjih društev in gasilskih zvez. Janez, hvala za naša skupna leta! J. Č. V solzni tej dolini ostajajo le spomini. ZAHVALA Jakoba Kenka V 91. letu starosti nas je zapustil skrbni oče, dedek in prade-dek. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi gospodu župniku Hamu, kakor tudi pevcem in pogrebni službi Pieta za lepo opravljen obred. Vsi njegovi kak 's seboj me vedno vleče, koder hodi. njen obraz, kak'obličje nje eveteče v sreu nosim vsaki čas: '(dr. France Prešeren) V SLOVO Gordani Sodelavci ZAHVALA Ob prerani in neutolažljivi izgubi naše drage in ljubljene hčerke Gordane Volk-Goge roj. 1973 se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni prerani zadnji poti. Zahvala pa velja tudi njenim sodelavcem LB Vrhnika in vsemu osebju Pizzerijc Boter za vso dano pomoč in podporo v tem tragičnem trenutku ob izgubi naše ljubljene hčerke Gordane. Žalujoči: mami Slava, tali Milan, sestrica Tanja in ostalo sorodstvo iJeûele ûofâke fanayuÂv m âKccm mm teto 7 obrokov ob nakupu blaga v vrednosti do lOO.OOO SIT 10 obrokov ob nakupu blaga v vrednosti nad 10O.OOO SIT 12 obrokov ob nakupu blaga v vrednosti nad 200.000 SIT IMETNIKI COMING KARTICE IMATE V MESECU DECEMBRU 7% POPUSTA. (5% popust za imetnike Corning kartice + dodatni 2% novoletni popust = 7%) TV, VIDEO, HI-FI CENTRI COMING VRHNIKA, Tržaška 28, tel.: 061 752-392 LJUBLJANA, Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA, Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 324-467 LJUBLJANA, BTC-hala A, Moderni interieri, Šmartinska152,tel.:061 185-27-70 ^LJUBLJANA, I BTC-hala A, Pritličje, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04 DAEWOO 20A1T EKRAN 51 cm, TELETEKST Daljinsko upravljanje, visoki S kanali, 100 programskih mest, scart vtičnica 5-V SHHttf90& SIT 52.155 ALI 7 X 8.469 PHILIPS 21 PT1542 EKRAN 55 cm, TELETEKST Daljinsko upravljanje, 70 programskih mest, visoki S kanali,.: izpis funkcij na ekranu, programiran izklop SIT 71.013 ALI 7X11.528 PHILIPS 25 PT 4501 EKRAN 63 cm, TELETEKST,STEREO Daljinsko upravljanje, 70 programskih mest, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop SKMSfcSGÖ SU 123.400 AL110 X 14.022 Panasonic TX-28LD2 EKRAN 70 cm, TELETEKST, STEREO PHILIPS FW630 HI-FI MINI SISTEM CRUnDIG M2 MINI SISTEM Daljinsko upravljanje, 100 programskih mest, visoki S kanali, izpis funkcij na ekranu, programiran izklop Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje z Incredible Sound Funkcijo SEE 100.920 SIT 132.924 ALI 10X15.105 Radio, CD, kasetofona, daljinsko upravljanje SIT 69.900 ALI 7X11.346 SIT 47.405 ALI 7 X 7.695 PHILIPS VR496 VIDEOREKORDER, 4 GLAVE PHILIPS Radio, dvojni kasetofon deljivi zvočniki AW 7520 PRENOSNI RADIOKASETOFON SIT 16.055 ALI 7 X 2.605 DAEWOO 3060 )FON PHILIPS AZ 8051 PRENOSNI RADIOKASETOFON S CD-jem Radio, CD, kasetofon suttee SIT 24.662 ALI 7 X 4.005 PHILIPS AW 7150 RADIOKASETOFON SIT 9.950 ALI 7X1.615 StT=49ft0a SIT 47.405 ALI 7X7.695 PHILIPS RC 328 AVTORADIOKASETOFON Z RDS-om SIT 29.900 ALI 7 X 4.855 PHILIPS AJ3150 RADIOURA SIT 4.290 Panasonic RQ-V60 WALKMAN Z RADIOM SIT 5.500 V CENAH SO VSI POPUSTI ŽE UPOŠTEVANI. POMOTE IN TISKARSKE N