GROSUPELJSKI
((ODMEVI .¥
Grosuplje
GLASILO OBČINE GROSUPLJE | LETNIK XLI | 01/02 - 2015
//
Otvoritev Zdravstvenega doma Grosuplje, str. 9
S PRAVO IZOBRAZBO DO USPEHA
Višja strokovna šola
Vabimo vas na vpis v višješolski strokovni študij
inženir informatike inženir gradbeništva ekonomist poslovni sekretar inženir varovanja

Pridite na informativni dan 13. 2. 2015 ob 15:00
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE
Gospodarska zbornica Slovenije ■■■
CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana tel.: 01 5897 662, julijana.rifl@cpu.si
www.cpu.si
I polog J
Bankomati niso samo za dvig denarja
Opravite lahko tudi:
•	plačilo položnice (UPN) - potrdilo o plačilu prejmete takoj,
•	polog gotovine - polog je takoj pripisan na vaš račun,
•	izpis prometa - izpiše se vam zadnjih 7 prilivov in odlivov.
nlbO
www.nlb.si/bankomati
01 477 20 00
Prodajate ali dajete v najem hišo. stanovanje alL postajni objekt?
Potrebujete energetsko izkaznico"?
Lahko vam jo izdelamo mi.
KantftMirdjie rutt p« lcirlmiuiH 547 EE DC all nam pttite na i iHo-uiiaului .autututrk ,i ii
teSAUTER
2ívl|érjihl pmslor priiwdrúsll.
www. sa titer-a utom atik a. s f
OJüitjJí itvr uJ piXlrQtju JVtBH! Jlrií eíj'C ÍQfitlb in tiHrnjOtiknga üf¡f¿\rl}¿ftj3.
S.iulfrr Autamahka <f.Q.a. Leía iVswriaEi. IIH0 Liutliir-a :d 0U 647 «800 J;m Mi 547 W Si
PVC in ALU OKNA ter VRATA ___ izvisokokakovostnih
materialov
Do konca februarja vam PODARIMO
TROSLOJNO STEKLO
Ug = 0,6
041 402 780 • priba@amis.net www.priba-okna.si
Razstavni salon: Javorškova ul. 3,1315 Velike Lašče, delavni čas: ponedeljek do petka, od 8h do 17h, sobota po dogovoru
Adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov.
r ) »..
_ i.
PRIBA OKNA d.o.o., tel: 01 510 55 30, fax: 01 510 55 31 Barbara, gsm: 041 449 334, Primož, gsm: 041 402 780,,
Lekarna Grosuplje ponedeljek, 9. 2. 2015
PRAZNUJEMO
ROJSTNI DAN
in vam podarjamo
10 % popusta*
na celoten nakup.
* Rojstnodnevni 10% popust velja ob enkratnem nakupu v posamezni enoti na dan praznovanja. Ugodnost ne velja za izdelke, ki so že v akciji ali katalogu ugodnosti, nakup darilnih bonov in izdelkov na recept. Popusti se ne seštevajo.


\
LEKARNA LJUBLJANA
zvesta vašemu zdravju
prešernov kruh
Pšenični beli kruh s suhimi figami, 400 g
m
\ » «S
* ■ " » *
- fsi * *
, X^
Ob slovenskem kulturnem prazniku so mojstri peki iz Pekarne Grosuplje pripravili poseben kruh. Fini beli pšenični moki in obilici suhih fig so dodali še žlico kostanjevega medu, maslo in mleko. Je nekoliko sladkastega okusa. Prileže se samostojno, z različnimi namazi, s sirom, jogurtom ali ob kozarcu dobrega vina.
Prešernov kruh smo razvili v sodelovanju s slovenskim etnologom, prof. dr. Janezom Bogatajem in ga poimenovali po našem največjem pesniku Francetu Prešernu.
Narejeno z ljubeznijo v Pekarni Grosuplje, na voljo samo v trgovinah Mercator do 11. februarja.
^Pekarna <jrosuplje
Kazalo
Uvodnik / 4 Nagovor župana/5 Iz občinske hiše / 6 Politika / 16 Iz naših krajev / 18 Gospodarstvo / 22 Turizem / 23 Ekologija / 25 Dobrodelnost / 26 Izobraževanje / 33 Šport / 35 Kultura / 41 Društva / 53 Spomini in zahvale / 55 Razvedrilo / 58 Napovednik dogodkov / 60
Uvodnik
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Grosupeljskih odmevov,
kam le čas beži? To je že tretji januar, v katerem imam čast, da vas nagovorim. Prisrčen pozdrav v letu, od katerega pričakujemo, da bo odlično, saj se končuje s številko 5, pa tudi sicer je vedno bolje, da smo optimistični in dobre volje, saj vemo, da je vse lažje, če živimo v okolju, kjer prevladujejo dobri odnosi in pozitivna energija. Dobre misli in dobra volja lahko rešijo marsikatero situacijo. Naj bo to leto odlično za vse ljudi, tako v naši občini kot naši državi. Vsem, ki so se odločili, da sprejmejo vodilne funkcije, od katerih smo odvisni vsi državljani, pa želim veliko modrosti in poguma, predvsem pa, da začnejo delovati za dobro vseh državljanov in malo pozabijo na osebne interese. Če človek posluša različna poročila v medijih, ga postane kar strah za našo usodo, zato je čas, da se naši odgovorni pričnejo obnašati državotvorno.
Le nekaj dni je do kulturnega praznika, sicer datuma smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je del svoje rane mladosti, od osmega do desetega leta, dobri dve leti, preživel pri starem stricu na Kopanju. Spomin na pesnika bomo tudi letos proslavili s tradicionalnim pohodom iz Grosupljega do Kopanja, kjer bo po nedeljski maši 8. februarja, okoli 10.40, kulturni program.
Med večjimi dogodki od izida zadnje številke je vsekakor otvoritev težko pričakovanega prizidka k zdravstvenemu domu. Občani smo tako pridobili prekrasne prostore in upamo tudi na dobro zdravstveno oskrbo ter krajše čakanje v čakalnicah. Tudi parkirnega prostora je sedaj veliko več, tako da upamo, da bo to zadostovalo za vse, ki so potrebni zdravniške oskrbe.
Čeprav bo letošnji občinski proračun zaradi stanja v državi veliko manjši, pa vseeno upamo na lepo nadaljevanje razvoja naših krajev, saj živimo v občini, ki ima veliko upanje že v samem imenu (Gros - uplje, veliko upanje). Držimo se načela, da tudi sreča spremlja hrabre in optimistične ljudi. Občina Grosuplje v sedanji velikosti praznuje 20-letnico obstoja, kar je še en vzrok za praznovanje. Praznovanja so za človeka zelo pomembna, saj dajejo našemu življenju dodaten pomen in smisel. Večina občanov ve, da sta pod našo občino do leta 1995 spadali še sedanji občini Dobrepolje in Ivančna Gorica.
Na uredništvo smo prejeli kar lepo število člankov, tokrat nekaj več športne vsebine, saj smo imeli v januarju podelitev priznanj športnikom iz naše občine. Vsem čestitke, saj vemo, koliko odrekanja je potrebno za dobre rezultate. Še vedno dobivamo prispevke, ki močno presegajo priporočeno dolžino, tako da je potrebno posredovanje pri avtorjih, da jih skrajšajo, ali jih skrajšamo sami. Kot pa sem že večkrat omenil, se tudi izogibamo člankom, ki bi zahtevali mnoge odgovore prizadetih z vsebino, zato jih praviloma ne objavimo, saj nam že brez tega primanjkuje prostora za objavo vseh prispelih člankov. Še vedno pa bi si želeli več člankov iz naših vasi, za katere le poredko slišimo, in nekateri verjetno ne vejo, da so v naši občini.
Odgovorni urednik Brane Petrovič
NAVODILA
Članki naj bodo napisani in posredovani v elektronski obliki v programu Word, izjemoma jih lahko posredujete v rokopisu. Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tiskanih vrstic (cca. 2500 znakov). Vsa besedila morajo biti podpisana s polnim imenom in priimkom. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedilo, ampak naj bodo posredovane samostojno. K fotografijam je zaželeno, da posredujete tudi besedilo (podnapis) in obvezno avtorja fotografije. Uredništvo si pridržuje pravico, da članke ustrezno skrajša in v primeru, če v skladu s programsko zasnovo časopisa ne sodijo v nobeno od rubrik, ne objavi. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi prispevki tudi strinjamo.
DIMENZIJE IN DODATNA NAVODILA ZA PRIPRAVO OGLASOV: celostranski pokončni 185 x 260 mm, 1/2 ležeči 185 x 127,5 mm, 1/4 pokončni 90 x 127,5 mm, 1/8 ležeči 90 x 61 mm. Vsi oglasi so barvni. Format datoteke naj bo *.PDF ali *.JPG.
GROSUPELJSKI ODMEVI - GLASILO PREBIVALCEV OBČINE GROSUPLJE
Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje • Odgovorni urednik: Brane Petrovič • Uredniški odbor: Tamara Barič, Marjan Trobec, Gregor Steklačič, Janez Pintar, Marija Samec, Matjaž Trontelj • Naslov uredništva: Občina Grosuplje, 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) • Elektronski naslov: odmevi@grosuplje.si • Lektoriranje: Marija Samec (oglasi in razpisi niso lektorirani) • Oblikovanje in tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje
Vabljeni k soustvarjanju občinskega glasila. Vaše prispevke pričakujemo do 10. marca na e - naslov: odmevi@grosuplje.si
Nagovor župana
Spoštovani!
Komaj smo stopili v novo leto, pa se mesec januar že skoraj poslavlja. Čas resnično hitro beži. Hitro nam teče tudi na občini, kjer nas ta hip najbolj skrbi stanje državnih financ, saj je od državnega proračuna odvisno tudi financiranje občinskega. Po nekaterih izračunih naj bi prejeli kar osemsto tisoč evrov manj prihodka iz državne blagajne, kar bo zelo otežkočalo izvajanje vseh nalog, ki so v pristojnosti lokalne samouprave. Nikakor se ne morem strinjati z izjavami finančnega ministra Mramorja, da občine niso varčevalno naravnane ter da občinske investicije prinašajo izgubo. Naša občina je v preteklem štiriletnem obdobju ves čas skrbno gospodarila, zato ni bilo potrebno nobeno posebno zadolževanje, z učinkovitim črpanjem skoraj 20 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev pa smo lahko napravili bistvene premike pri izboljšanju komunalne in družbene infrastrukture, kar bo v prihodnje močno izboljšalo standard naših občank in občanov, če pri tem omenim samo tri največje investicije v naši občini iz prejšnjega mandata: novo čistilno napravo v Grosupljem z razširitvijo kanalizacijskega omrežja, nov prizidek k zdravstvenemu domu, ureditev ceste proti Ponovi vasi ter energetske sanacije šol in vrtcev. S temi investicijami smo pozitivno prispevali tudi k dvigu bruto domačega proizvoda, omogočali delo in zaposlitve ljudem. Smo torej res delali izgubo? Zato predlagam ministru Mramorju, da ne posega po lokalni samoupravi, ki jo med drugim ščitijo mednarodne konvencije, ki jih je podpisala tudi Republika Slovenija, ter pozivam vlado Mira Cerarja, da zaščiti neodvisnost občin tudi na ta način, da ne zmanjšuje sredstev za njihovo delovanje.
Poleg predvidenega vladnega zniževanja proračunskih sredstev pa me zelo skrbi odsotnost kakršnegakoli konkretnega načrta Vlade za črpanje evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi do leta 2020, do katerih bi bile upravičene občine. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem, po katerem se občine ne morejo same direktno potegovati za večje vsote evropskih nepovratnih sredstev, ampak lahko to storijo le na podlagi razpisov, ki jih objavljajo pristojna ministrstva. Enako velja za razpise v okviru regionalnih razvojnih agencij. Proces črpanja v Evropi se je že pričel, vladna stran pa še ni pripravljena, zato se glede na pretekle izkušnje bojim, da naslednji dve leti ne bo možno črpati kaj prida evropskega denarja.
Toda na občini ne obupujemo. Pripravljamo celo vrsto dokumentacije, ki je podlaga za prijave na razpise. Eden večjih, na katerega se pripravljamo, je zagotovo protipoplavno urejanje Grosupeljščice. V začetku januarja je potekala dobro obiskana javna razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta Grosupeljščica 1, ki zajema protipoplavno ureditev potoka Grosupeljščica od tržnice, Rožne doline, Gasilske ceste pa vse do železniške proge. V tem dokumentu je predvidena tudi ureditev Kettejeve ulice, ki bo potekala vzporedno s potokom Grosupeljščica od ceste ob Grosupeljščici pred mostom pri tržnici do krožišča pri Kovinastroju. S to cesto bo dolgoročno razbremenjen promet z vozili pri tržnici, obstoječ most za motorna vozila se bo tudi zaradi izboljšanja protipoplavne zaščite podrl, ostala bo samo obstoječa brv za pešce in kolesarje. Ob tem je potrebno dodati, da so vsi projekti načrtovani fazno, kar pomeni, da bodo lahko nudili učinkovito protipoplavno zaščito šele, ko bodo vsi izvedeni. To pomeni, da ureditev struge Grosupeljščice brez zadrževalnika Veliki potok še ne nudi zadostne zaščite. Zadrževalnik Veliki potok je torej nujna prioriteta in nikoli ne bomo pristali na nobene rešitve brez zadrževalnika. To je jasno pokazala tudi študija v okviru izdelave razgrnjenega dokumenta »Grosupeljščica 1«. Se pa s faznostjo izvedbe ukrepov vendarle pušča možnost postopne izvedbe, saj v nasprotnem primeru na tem območju ne bi smeli graditi še zelo dolgo. Ker je območje Grosupeljščice umeščeno v državni seznam 61 območij v Sloveniji z veliko poplavno ogroženostjo, sem prepričan, da bo Vlada za reševanje poplavne ogroženosti prednostno našla lastna in evropska sredstva že v letu 2015. Mi bomo pripravljeni.
Pripravljeni so tudi mladi štipendisti iz naše občine. Kar 47 se jih je prebilo skozi točkovanje na podlagi občinskega pravilnika in bo v letošnjem šolskem letu prejemalo štipendije. Na sprejemu ob podpisu pogodb sem v pogovoru z nekaterimi od njih z zadovoljstvom ugotovil, da se pri svojem delu pri pisanju seminarskih, diplomskih pa tudi magistrskih nalog vedno bolj dotikajo tudi razreševanja tematike s področij delovanja naše občine, najsi gre za razreševanje ekonomskih, prostorskih, krajinskih, družboslovnih in ostalih vprašanj. In to na lastno iniciativo, kar je še posebej pohvalno in spodbudno in me je prijetno presenetilo. Mladi so danes kritični, dinamični in pronicljivi opazovalci današnjega časa, ki bo jutri postal njihov. Zato jim moramo dati priložnosti. Želim si, da bi mlade ljudi, ki dobijo občinsko štipendijo, čimbolj lahko vključili tudi v lokalno gospodarsko okolje. V tej zvezi bomo ob sodelovanju Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije poskušali vzpostaviti evropski projekt vključenosti mladih v prvo zaposlitev.
Čestitati pa moram tudi vsem 41 dobitnikom občinskih priznanj za športne dosežke leta. Lepo je bilo videti nasmejane obraze vseh generacij športnikov od najmlajših do starejših, ko so prejemali priznanja na prireditvi. Še enkrat iskrene čestitke vsem prejemnikom in iskrena zahvala v imenu Občine Grosuplje, kajti športniki so ambasadorji naše občine doma in na tujem. Vodilo občine pa bo še naprej šport, rekreacija in aktivno preživljanje prostega časa. Napore in sredstva bomo usmerjali v nadaljnji razvoj športne infrastrukture. Kako lepo je videti nova vaška igrišča, ki so bila zgrajena v preteklem mandatu v Veliki Račni in na Velikem Mlačevem in so se pridružila že ostalim zgrajenim po občini, nova pa se že snujejo, npr. na Polici, Perovem in Zavrhu. Prepričan sem, da bodo prav taka igrišča omogočila, da se bo rekreacija razvijala po vsej občini. Imamo zgrajen sodoben skate park, dobili smo najlepše urejeno nogometno igrišče z umetno travo, pripravljamo vso potrebno dokumentacijo za ureditev športnega parka Brezje pri Sončnih dvorih, kjer naj bi nastal tudi nov hokejski center. Pripravljamo tudi dokumentacijo za oživitev Koščakovega hriba kot osrednje sprehajalne točke za Grosuplje, z mnogimi dejavnostmi, med njimi tudi adrenalinskim parkom.
Na koncu pa bi se Vam rad zahvalil tudi za vsa prejeta voščila ob novem letu, čisto vsakega sem prebral in vsa so krasila pisarno v novoletnem času ter me spominjala, da je lepo biti obkrožen s prijatelji. Še enkrat hvala in naj se vam vse želje uresničijo. Sicer pa - Valentin je že blizu, ne pozabite nanj!
Dr. Peter Verlič, župan občine Grosuplje
Zupanov novoletni sprejem 2014
V	zadnjem mesecu se radi ozremo nazaj in pogledamo, kaj vse nam je prineslo leto, ki se od nas poslavlja, ob vseh dobrih stvareh pa se tudi poveselimo, se zanje zahvalimo in si čim več lepega, pozitivnega zaželimo v prihajajočem letu.
V	četrtek, 11. decembra 2014, je župan dr. Peter Verlič prav s tem namenom priredil že tradicionalni novoletni sprejem. »Vsak izmed vas je posebej dragocen. Hvala vsakemu, ki je kakorkoli prispeval k mozaiku tega, kar se v naši občini dogaja,« je uvodoma dejal župan in se tako zahvalil direktorju občinske uprave Dušanu Hočevarju, svojemu pooblaščencu Iztoku Vrhovcu, vodjem uradov in vsem ostalim sodelavkam in sodelavcem v občinski upravi, občinskim svetnicam in svetnikom, predsednikom in predsednici krajevnih skupnosti, vodstvom javnih zavodov, Gasilski zvezi Grosuplje in vsem, ki so kakorkoli prispevali k lepšemu vzdušju v naši občini.
Župan je dejal, da je leto 2014 prineslo veliko lepega. Naš največji infrastrukturni projekt, Čistilna naprava Grosuplje, se je približal h koncu in spomladi nas že čaka svečano odprtje, dan odprtih vrat nove Čistilne naprave Grosuplje. Že pred božičnimi prazniki pa bomo odprli tudi prizidek k Zdravstvenemu domu Grosuplje.
Župan Ljubljane večkrat reče, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, sam pa pravi, da je občina Grosuplje najsrečnejša občina na svetu. »Jackpoti kar letijo,« je nekoliko v šali dejal župan, in dodal, da je največji jackpot pa vsekakor osebna sreča, zdravje, ljubezen in prav tega nam v letu 2015 želi v izobilju.
Novoletni sprejem pa si bomo zapomnili tudi po tem, da je Gasilska zveza Grosuplje prejela bronasti znak za sodelovanje, ki ji ga je podelila Policija Slovenije. Komandir Policijske postaje Grosuplje Vlado Ščavničar je bronasti znak izročil predsedniku Gasilske zveze Grosuplje Andreju Bahovcu. Ob tem je povedal, da jim Gasilska zveza Grosuplje ob njihovih uradnih nalogah zmeraj priskoči na pomoč, tudi izven tistega, kar jim je nekako predpisano. Pomagali so jim pri reševanju in zaščiti premoženja, pri zavarovanju raznih intervencij in še bi lahko naštevali.
Andrej Bahovec se je za priznanje iskreno zahvalil, ob tem pa dejal, da to priznanje pripada celotni občini. Ob tej priložnosti se je zahvalil občinskemu vodstvu, ki ima posluh za gasilce tudi takrat, ko se jih ne potrebuje. Gasilci so dobro usposobljeni, imajo dobro opremo, da se občani lahko ves čas počutimo varno.
Pridih k sproščenemu in prazničnemu vzdušju so s svojim nastopom dodali člani Combo zasedbe Big banda Grosuplje, ki so medse povabili tudi gosta - pevca Blaža Vrbiča. Sprva so nas razveselili s slovenskimi in zimzelenimi skladbami, nato pa še s svetovnimi »evergrini«. Dogodek je povezovala Simona Zorc Ramovš.
Jana Roštan
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2014
V	sredo, 17. decembra 2014, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Slavnostno sejo je naznanila slovenska himna v izvedbi Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap, občinske svetnice in svetnike ter vse ostale prisotne v dvorani je nato nagovoril župan dr. Peter Verlič.
Brez enotnosti ne bi imeli samostojnosti. Brez samostojnosti nikoli ne bi postali polnopravni člani Evropske unije in Zveze NATO, osnovnih demokratičnih svobodnih in varnostnih institucij, na katerih je zgrajena povojna demokratična Evropa, so bile uvodne misli župana dr. Petra Verliča.
V	letu, ki se poslavlja, obeležujemo 100-letnico pričetka 1. svetovne vojne, nedoumljive tragedije, ki je pustila za seboj številne mrtve in ranjene po svetu, a žal tudi v slovenskem narodu, kjer sta se v različnih vojskah borila slovenski brat proti bratu, za tuje interese.
Kot da vsa ta kalvarija ni bila dovolj, je sledil spopad še večjih razsežnosti v 2. svetovni vojni, ki v naši domovini še danes pušča nezaceljene rane, ki jih še vedno ne more prepustiti zgodovinskemu spominu.
Ko je padel berlinski zid totalitarizma, se je zganilo tudi slovensko srce in s plebiscitarno odločitvijo začelo utripati demokratično, enotno, in naposled, žal z vojno za Slovenijo leta 1991, tudi svobodno. Pa smo danes po tolikih letih samostojnosti res že svobodni?
Leto se je približalo koncu. Tako kot vedno, je Zemlja zavrtela svoj krog po osončju in kmalu bo začela svojo novo pot. Župan je ob tem povedal, da se novega leta 2015 na občini lotevajo z vnemo »odlično 5«, s prijetno številko, ki jo imajo najraje šolarji, saj jim petica pomeni največjo nagrado za njihov uspeh.
Zdravstveni dom vstopa v novo leto 2015 z novim prizidkom, z več prostora za paciente, zdravnike in ostalo osebje ter dovolj parkirišči. V letu 2015 bo v celoti pričela delovati tudi najmodernejša čistilna naprava, na katero se bodo preko novozgrajenega kanalizacijskega omrežja priključevala nova gospodinjstva. Z ureditvijo razsvetljave pa bo spomladi
v popolnosti predano svojemu namenu nogometno igrišče z umetno travo, kot eno izmed večjih v Sloveniji. V letu 2015 bomo pričeli s težko pričakovano gradnjo podružnične šole na Polici.
To je samo drobec velikih želja za prihodnje leto. S pristnim sodelovanjem in skupnim prizadevanjem, strpnostjo, optimizmom in dobro voljo nam bo uspelo uresničiti še marsikateri projekt v dobro občine, je dejal župan, in se ob iztekajočem letu iskreno zahvalil prav vsem in vsakemu posebej, ki v naši občini na kakršen koli način prispevajo, da napredujemo.
Občina Grosuplje je najsrečnejša občina na svetu. Zato ker tu živimo dobri in srečni ljudje, ki znamo zadeti milijone, ki pa se ne merijo v evrih, ampak v nasmehih, ki jih podarimo drug drugemu. Župan je vsem zaželel, da jim prihodnje leto prinese obilo zdravja, poslovnih uspehov in osebne sreče ter jim voščil miren in srečen božič v krogu tistih, ki jih imajo najraje. Ob koncu se je dotaknil še našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki je nekaj let otroštva preživel pri svojem stricu, vaškem kaplanu na Kopanju. Morda ga je ravno mehkoba dolenjskih gričev in zelenega Radenskega polja že takrat prepričala o brezmejni lepoti naše domovine in naših ljudi, da nam je zapustil Zdravljico. Zato dvignimo danes čaše in se še enkrat poklonimo naši največji ljubezni, ljubezni do domovine, in nazdravimo kot nekdaj naš pesnik: Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!
Župan je svoj govor ob dnevu samostojnosti in enotnosti zaključil z besedami: »Na zdravje, mati domovina, na zdravje, Slovenija, na zdravje, Občina Grosuplje, ki 1. januarja 2015 praznuje 20. rojstni dan. Srečno in vse dobro želim!«
Jana Roštan
3. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje
V sredo, 17. decembra 2014, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala 3. redna seja Občinskega sveta Občine Grosuplje. Občinski svetniki so med drugim sprejeli Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2014, pa tudi najpomembnejši dokument Občine Grosuplje za prihodnji dve leti, Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leti 2015 in 2016.
Tokratno sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje so, tako kot vsako leto pred božičnimi in novoletnimi prazniki, obiskali grosupeljski skavti in v dar prinesli betlehemsko luč miru.
Letošnje sporočilo Luči miru iz Betlehema: »Hvala, Prijatelj. Dobil sem Tvoj dar. Prižgal si ga v Betlehemu in poskrbel, da je prišel do mene. Sprašujem se, zakaj sem ga dobil.« »Dobil si priložnost. Bodi odgovoren in pusti svoj pečat. Poskusi. Koliko ti je mar?«
Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2014
Občinski svetniki so sprejeli rebalans 2 proračuna za leto 2014 v višini 33.458.419 evrov.
Proračun za leto 2014 je bil prvič rebalansiran marca z namenom, da se celoten proračun, ki je bil sprejet že aprila leta 2013, ponovno pregleda in uskladi z novimi izhodišči in s situacijo, ki se je v letu 2013 spreminjala. Rebalans 1 je stopil v veljavo 22. 3. 2014.
Rebalans 2 pa smo pripravili z namenom, da uskladimo nekatere proračunske postavke, glede na potrebe, ki so se pojavile med izvrševanjem rebalansa 1 proračuna, in ga ni bilo možno uravnotežiti s sklepi župana.
Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leti 2015 in 2016
Občinski svetniki so sprejeli proračuna za leto 2015 in 2016: prvega v višini 23.182.307 evrov, drugega pa v višini 19.650.189 evrov.
K najbolj pomembnemu dokumentu Občine Grosuplje za prihodnji dve leti je nekaj vsebinskih izhodišč podal župan dr. Peter Verlič, podrobnejše informacije pa so nato podali še vodja urada za gospodarstvo, finance in družbene dejavnosti Jelka Kogovšek, vodja urada za komunalno infrastrukturo Stane Stopar in vodja urada za prostor Miha Simončič. Župan je pojasnil, da ima pri nas zakonodaja to posebnost, da se občinski proračun zaključi s pretekom mandata župana. Da se ne bi zgodilo, da občina Grosuplje ne bi imela proračuna za prihodnji dve leti oz. da bo ta rok začasnega financiranja čim krajši, smo se odločili, da čim prej pripravimo osnutek proračuna za prihodnji dve leti.
Osnovno izhodišče pri pripravi proračuna je bilo malo bolj pesimistično, kot smo upali. Koliko sredstev bo občinam namenila država oz. državni proračun, še ni natančno
določeno. Na podlagi sestankov Skupnosti občin Slovenije in Združenja občin Slovenije z ministrom za finance so obeti slabi, saj naj bi se ministrstvo za finance odločilo, da bo rezalo v občinske proračune in zniževalo sredstva. Upamo, da ti rezi ne bodo preveliki, kljub temu pa jih je bilo pri pripravi proračuna v določeni meri potrebno upoštevati.
Vprašanja so odprta tudi kar zadeva pridobivanje evropskih sredstev. Vlada je sicer sprejela partnerski sporazum, sprejela je tudi operativni program, vendar pa razpisov za evropska sredstva, na katera bi se lahko s svojimi projekti prijavile občine, ministrstva še niso objavila.
Najpomembnejšo investicijo v naši občini v letu 2015 predstavlja izgradnja podružnične šole na Polici. Zdravstveni dom je že predan svojemu namenu, v letu 2015 pa se bo zaključil tudi največji projekt, izgradnja kanalizacije in nadgradnja centralne čistilne naprave. Kar zadeva večje investicije, se bo v letu 2015 zgradil tudi vodovodni sistem Dole pri Polici, energetsko pa se bodo sanirali še stari objekt zdravstvenega doma, vrtec Pika in osnovna šola na Adamičevi cesti. Tako za izgradnjo vodovoda kot tudi za vse omenjene energetske sanacije smo uspešno pridobili evropska sredstva. Občinska uprava bo v letu 2015 intenzivno delala tudi na pridobivanju potrebne dokumentacije, občinskih podrobnih prostorskih načrtov, da bomo pripravljeni, ko bo prišla možnost, da se prijavimo na razpise za pridobitev evropskih sredstev.
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2015 in 2016
Občinski svetniki so sprejeli Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje za leti 2015 in 2016. Veljavnost sedanjega Načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Grosuplje se s koncem leta izteče, zato je skladno z zakonom predvideno, da se skupaj s proračunom za naslednje oziroma za naslednji proračunski obdobji sprejema tudi načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem kot plan pridobivanja in odtujevanja nepremičnin. V načrtu se pretežno nahajajo nepremičnine, ki so kot nerealizirane ostale v načrtu, veljavnem v letu 2014, dodane pa so tiste nepremičnine:
• ki bodo zajete v projektih v naslednjem proračunskem obdobju,
•	za katere občina sama ugotavlja, da niso potrebne za izvajanje nalog občine,
•	za katere so občani podali vlogo za izvedbo odkupa ali prodaje, če so za to seveda izpolnjeni potrebni pogoji.
Sklep o potrditvi programa vzdrževanja javne razsvetljave za leto 2015
V skladu s 13. členom Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 4/12) mora občinski svet potrditi letni program obnove in vzdrževanja javne razsvetljave za naslednje leto. Občinski svetniki so program obnove in vzdrževanja javne razsvetljave v občini Grosuplje v letu 2015 tudi sprejeli. Sklep o ustanovitvi in sestavi Komisije za poimenovanje ulic in naselij v občini Grosuplje
Občinski svetniki so sprejeli Sklep o ustanovitvi in sestavi Komisije za poimenovanje ulic in naselij v občini Grosuplje.
Sklep o razrešitvi in imenovanju predstavnika ustanovitelja v Svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje
Občinski svetniki so s funkcije predstavnika ustanovitelja v Svetu javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje razrešili dr. Boža Predaliča na podlagi odstopne izjave z dne 9. 12. 2014. V Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje je bila do konca mandatnega obdobja sveta zavoda 2013 - 2017 imenovana nadomestna predstavnica ustanovitelja Mojca Šircelj.
Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplje
Občinski svetniki so sprejeli Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Grosuplje.
Vrednost točke za leto 2015 tako za poslovne prostore znaša 0,002202 evra, za stanovanjske prostore in za nezazidana stavbna zemljišča znotraj sprejetih prostorsko izvedbenih načrtov oziroma občinskih podrobnih prostorskih načrtov pa 0,003039 evrov.
Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 2206/2 k.o. 1783 - Grosuplje -naselje; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičnini parc. št. 2209/26 k.o. 1783 - Grosuplje -naselje; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc. št. 2187/6 in 2187/7, obe k.o. 1789 -Ponova vas; Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na nepremičninah parc. št. 1690/64, 1690/6, 1690/7in 1690/8, vse k.o. 2642 -Grosuplje
Občinski svetniki so zgoraj naštete sklepe sprejeli.
Video posnetke sej si lahko ogledate na: www.grosuplje.si.
Jana Roštan
Slovesna otvoritev Zdravstvenega doma Grosuplje
V zadnjih dneh leta 2014 lahko v občini Grosuplje z zadovoljstvom ugotavljamo, da letošnje investicije ne le lepšajo mestno podobo, temveč predstavljajo večjo varčnost stavb in boljše bivalne pogoje v šolah in vrtcih. Težko pričakovana investicija, ki smo jo uradno odprli v ponedeljek, 22. decembra 2014, pa razrešuje žgoč problem zdravstva. To je nov prizidek k Zdravstvenemu domu Grosuplje, z 8 novimi splošnimi ambulantami, urinskim in hematološkim laboratorijem, službo nujne medicinske pomoči, garažo, tehničnimi prostori in povezovalnim hodnikom. Dostop gibalno oviranim v vse objekte pa omogoča dvigalo.
Slovesnemu dogodku so prisostvovali župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, pooblaščenec župana Iztok Vrhovec, direktor občinske uprave Dušan Hočevar s soprogo, direktor Zdravstvenega doma Grosuplje Janez Mervič, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, župani sosednjih občin, poslanec Državnega zbora Janez Janša, svetnice in svetniki občine Grosuplje, predsedniki krajevnih skupnosti občine Grosuplje ter direktor izvajalca GIC Gradnje Ivan Cajzek.
Po slavnostnih zvokih slovenske himne v izvedbi Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje pod mentorstvom Mitje Dragoliča smo prisluhnili direktorju Zdravstvenega doma Grosuplje Janezu Merviču.
»Danes je dan, ko so se uresničile sanje. Ko sem pred 17 leti prevzel vodenje zdravstvenega doma, je bila moja prva skrb, kako rešiti nemogočo prostorsko stisko. Tisti, nekoliko starejši, se morda še spomnite, v kako majhnem prostoru so se stiskale medicinske sestre. Ne pretiravam, če rečem, da niso imele niti 3 m2 površine, kjer so opravljale vso administracijo in vsakršne posege, preveze pri pacientu. V sobi pa ni bilo niti umivalnika s tekočo vodo. Če so si hotele umiti roke, so morale to storiti v zdravniški ordinaciji ali pa v stranišču. Z raznimi predelavami smo uspeli spremeniti stvari iz neznosnega v znosno. Kar se pa tiče mojih stalnih pozivov, da je potrebno nekaj generalno spremeniti, so ti postali le glas vpijočega v puščavi. Veliko je bilo
10 Izobčinske hiše / Politika / Iz naših krajev
Iz občinske hiše
napisanega, toda naredilo se ni nič,« je povedal Janez Mervič.
»Milejše zvezde so našemu zdravstvu posijale, ko je postal župan dr. Peter Verlič. Moj prvi pozdrav velja njemu, ki ni le prisluhnil naši stiski, ampak je tudi s svojo ekipo storil vse potrebno, da je v slabem letu dni zrasla stavba, pred katero se nahajamo,« je še povedal in se zahvalil tudi direktorju občinske uprave Dušanu Hočevarju, vodji urada za prostor Mihi Simončiču, vsem občinskim svetnicam in svetnikom, svojim sodelavkam in sodelavcem, predvsem pomočniku Simonu Boletu in kolegici doktorici Sonji Gruden, strokovni vodji Zdravstvenega doma Trebnje Elizabeti Žlajpah za vso njeno pomoč, podjetju GIC Gradnje za vse strokovno opravljeno delo in vsem pacientom, ki so te izredne razmere v času gradnje razumeli in jih dobro prenašali.
Janez Mervič je še dejal, da si šteje v posebno čast, da se je tega svečanega dogodka udeležil tudi naš poslanec Janez Janša, in nam ob tem zaupal, da je tudi njihov pacient.
»Znani latinski pregovor pravi »Per aspera ad astra«, kar pomeni, trnjeva je pot do zvezd. In mi smo že prehodili kar lep del te poti,« je še dejal Janez Mervič in v svojem imenu in v imenu sodelavk in sodelavcev zdravstvenega doma vsem zaželel blagoslovljen in miren božič in da naj nas v novem letu 2015 spremlja sreča na vseh naših poteh.
Dobrodošlico na tem slovesnem dogodku je vsem prisotnim izrekel tudi župan dr. Peter Verlič. »Čas hitro mineva, še včeraj je bilo, ko smo izkopali veliko gradbeno jamo in tukaj položili temeljni kamen. Preko 12.000 m3 zemljine, tudi težkih skal, je bilo odpeljanih,« je povedal župan in se zahvalil vsem obiskovalcem zdravstvenega doma in vsemu osebju, ki so ves ta čas potrpežljivo čakali na trenutek, ko bo gradnja končana. »Nastal je objekt z 2500 m2 neto površine, v dveh nadstropjih, v pritličju je novi oddelek nujne medicinske pomoči, nov laboratorij, v prvem nadstropju pa 8 splošnih ordinacij s čakalnicami s pogledom na zelen Koščakov hrib. Skratka, z vsemi pogoji, da se bo tukaj lahko pacient dobro počutil in bo imelo osebje dobre pogoje za delo,« je še povedal župan.
Zahvala gre tudi izvajalcu del podjetju GIC gradnje, podjetju Urbing za nadzor in projektantski hiši Gužič Trplan arhitekti, ki je ta objekt sprojektirala, seveda ob pomoči skrbnega direktorja zdravstvenega doma Janeza Merviča, ki je želel, da bo zdravstveni dom funkcionalen.
Hvala tudi ekipi na občini, direktorju Dušanu Hočevarju in vodji urada za prostor Mihi Simončiču. Ob koncu pa je župan v svojem imenu in v imenu občine vsem zaželel veliko zdravja.
Nov objekt Zdravstvenega doma Grosuplje sta blagoslovila ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik in domači župnik Janez Šket. Dr. Anton Jamnik je ob tem povedal, da se je prav ta dan ponovno začel daljšati dan, ko smo vstopili v nov letni čas, zimo. »Torej vstopamo v čas, ko bo več svetlobe, več luči, več dobrega. O tem nam govori tudi božični praznik, ki govori o lepoti, žaru, luč je zasvetila temu svetu. Vsak človek jo, v času, v katerem živimo, različnih pogledov, velikih filozofij, dojema na svoj način,« je dejal dr. Anton Jamnik in dodal, da je trdno prepričan, da po lepoti, dobroti, večnosti hrepeni vsako bitje na tem svetu.
Vsem je zaželel blagoslovljene praznike, srečno in blagoslovljeno leto ter veliko korajže in vedno več svetlobe v naših življenjih.
Tako kot se nove pridobitve veselimo vse generacije, so v medgeneracijskem sozvočju z veselimi, trenutku primernimi pesmimi nastopili: Ženski pevski zbor Lastovke, Mlada zarja in Otroški pevski zbor Adamčki. Program sta povezovala Janez Pintar in Vera Šparovec.
Jana Roštan
SILVESTROVANJE 2014
V sredo, 31. decembra 2014, smo se v središču Grosupljega poslovili od starega leta in stopili novim dogodivščinam naproti, ki jih bo prineslo leto 2015. Že popoldne je na Kolodvorski cesti potekala prava družinska zabava. Ustvarjali smo s Prepletkami, prepevali z Alenko Kolman, plesali z dinozavrčkom Dinotom, spoznali svet Gospe Pehtre, ki s pomočjo pernice izdeluje sneg, in seveda medse priklicali tudi dobrega starega moža dedka Mraza.
Ko se je popoldne že prevesilo v večer, smo plesali ob zvokih Ansambla Nalet, se greli ob toplem kuhanem vinu in se imeli lepo v družbi naših najdražjih. Zadnje sekunde leta 2014 pa smo tudi tokrat odštevali z županom dr. Petrom Verličem
in njegovo soprogo Barbaro. Župan je vsem zaželel obilo zdravja, ljubezni, poslovnih uspehov in osebne sreče. Številka pet je prijetna številka, »odlično, pet«. Da nas bo vsak dan v letu 2015 spremljala kakšna nova petka, je še dejal.
Srečno in vse dobro v novem letu 2015 je župan voščil tudi vsem, ki so novo leto pričakali v družinskem krogu ali s svojimi prijatelji, v družbi radia Zeleni val.
Jana Roštan, foto: Brane Petrovič
•J* +

Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN Grosupeljščica 1
Zaradi protipoplavne ureditve območja vzdolž potoka Grosupeljščica pripravlja občina prostorski akt, ki bo določal območje predvidenih ureditev in ukrepe, ki bodo potrebni za zagotovitev poplavne varnosti. Območje ob Grosupeljščici je za izvedbo protipoplavnih ukrepov razdeljeno na dva občinska podrobna prostorska načrta: OPPN Grosupeljščica 1 in OPPN Grosupeljščica 2.
V sredo, 7. januarja 2015, je v dvorani Družbenega doma Grosuplje potekala javna obravnava OPPN Grosupeljščica 1. Zainteresirani javnosti so OPPN Grosupeljščica 1 predstavili vodja urada za prostor Občine Grosuplje Miha Simončič s sodelavko Mojco Lovšin, izdelovalka OPPN-ja Mateja Kaudek
iz podjetja Topos in izdelovalka hidrološko hidravličnih strokovnih podlag Sonja Šiško Novak iz podjetja IS Projekt.
Ureditveno območje OPPN obsega cca 17 ha. Na severu sega do večstanovanjske pozidave na Bevkovi ulici (Preska), na jugu do železniške proge, na vzhodu in zahodu pa do goste pozidave, ki se proti jugu območja redči. Jugovzhodni del OPPN zajema še razlivno območje na kmetijskih površinah, jugozahodni del pa območje predvidene gospodarske cone Rožna dolina.
Glavni razlog za pripravo omenjenega OPPN je protipoplavna ureditev območja, uredili pa bodo tudi zelene površine ob vodi (ureditev sprehajalne poti in postavitev urbane opreme, kot so klopi in koši za smeti), potrebno pa je urediti tudi območja za gospodarske dejavnosti v jugozahodnem delu.
OPPN Grosupeljščica 1 tako v svoji vsebini določa:
•	protipoplavne ukrepe ob Grosupeljščici vzdolž celotnega območja;
•	gradbene parcele za gradnjo nestanovanjskih stavb (industrijske stavbe in skladišča, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, upravne in pisarniške stavbe) na
jugozahodnem delu OPPN, na območju gospodarske cone Rožna dolina;
• urbanistično - arhitekturne pogoje in vse ostale pogoje, ki jih bodo morali investitorji upoštevati pri umestitvi novih objektov in ureditev v prostor.
Vsi protipoplavni ukrepi v območju OPPN se bodo izvedli za varnost pred Q100 (stoletno visoko vodo). Na celotnem odseku vodotoka se bo najprej poglobila in razširila struga vodotoka, predvideni pa so še posamezni dodatni ukrepi. Območje urejanja je razdeljeno na pet manjših območij.
Prvo območje predstavlja južno točko OPPN in obsega območje od železniške proge do Gasilske ceste. Predvideni ukrepi na tem območju so: povečanje obstoječih prepustov pod železniško progo in pod cesto Rožna dolina ter čiščenje kanalov za večjo odtočnost vode, umestitev retenzijske površine znotraj območja Gospodarske cone Rožna dolina ter izvedba visokovodnega nasipa in izpust meteornih vod na Radensko polje ob izvedbi žabjih zaklopk.
Na drugem območju, ki obsega območje od Gasilske ceste do praga v Rožni dolini, so predvideni ukrepi: visokovodna zaščita (zid ali nasip), nadvišanje terena, obstoječo brv pa se odstrani in dvigne na ustrezno višino.
Na tretjem območju, od praga v Rožni dolini do Adamičeve ceste, so predvideni ukrepi: odstranitev praga, nadvišanje ceste Rožna dolina, visokovodna zaščita (zid ali nasip), obstoječi most pa se odstrani ali dvigne na ustrezno višino.
Četrto območje obsega območje od Adamičeve ceste do tržnice. Ukrepi, ki so predvideni na tem območju, so: umestitev retenzijske površine, visokovodna zaščita (zid ali
montažni elementi), predvideva pa se tudi nova povezovalna cesta in most, od krožišča med Adamičevo cesto in Cesto na Krko do ceste Ob Grosupeljščici, ki bo služila kot visokovodni nasip.
Na petem območju, ki predstavlja severno točko OPPN na območju tržnice, pa so predvideni ukrepi: visokovodni zid ali rekonstrukcija z nadvišanjem obstoječe ceste, dvig makadamske poti, obstoječi most se odstrani, nova brv pa se dvigne na ustrezno višino.
Jana Roštan
Izgradnja kanalizacije in nadgradnja čistilne naprave
v	•	I I • v •
se počasi zaključuje
Projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop je zagotovo ena od pomembnejših naložb, ki jih izvaja Občina Grosuplje. V okviru projekta smo v minulih dveh letih nadgradili obstoječo centralno čistilno napravo
(CČN) iz kapacitete 10.000 populacijskih enot (PE) na 20.000 PE ter zgradili skupno 14.644 metrov sanitarne kanalizacije, sedem črpališč in tri zadrževalne bazene. Z novim kanalizacijskim omrežjem so tako opremljena naselja Mali Vrh, Tlake, Gajniče, delno Ponova vas in Gatina, zlasti pomembna pa je izgradnja novega glavnega kanala S, ki bo omogočal zbiranje in odvajanje sanitarnih odpadnih voda vse od Sel pri Šmarju pa do CČN Grosuplje. Nov kanalizacijski sistem bo zgrajen vodotesno, uhajanje odpadnih voda v tla in naprej v podtalnico bo tako preprečeno. Čistilna naprava, ki predstavlja pomemben del kanalizacijskega sistema, pa bo omogočala optimalno čiščenje. Obremenjevanje in onesnaževanje okolja se bo na ta način zmanjšalo, občina Grosuplje pa bo tako še bolj zelena, prijazna okolju in njenim prebivalcem.
Za novo zgrajeno kanalizacijsko omrežje smo v novembru 2014 že pridobili uporabno dovoljenje, zato pričakujemo, da se bodo uporabniki lahko začeli priključevati na sistem že v drugi polovici letošnjega leta. V decembru 2014 je bil opravljen tudi tehnični pregled CČN, na podlagi katerega
je Upravna enota Grosuplje izdala odločbo o odreditvi poskusnega obratovanja, ki bo trajalo 6 mesecev, v tem času se bodo skladno s programom poskusnega obratovanja izvajale meritve delovanja. Pozitivne meritve so pogoj za uspešno opravljeno poskusno obratovanje in pridobitev uporabnega dovoljenja.
V spomladanskem času načrtujemo tudi organiziran ogled čistilne naprave, tako imenovan »dan odprtih vrat«, na katerega ste občani Grosupljega že sedaj lepo povabljeni. Možen bo ogled novonastalih objektov, podrobneje pa se bomo lahko seznanili tudi z delovanjem CČN.
Izvedba projekta pomeni celovito reševanje problematike odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Celotna vrednost projekta, ki ga izvaja Občina Grosuplje, znaša 21.552.324 evrov in ga delno financirajo Republika Slovenija, Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja -
področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« in proračun Občine Grosuplje.
Občina Grosuplje
Izšla je brošura PARKIRAJ IN PRESTOPI za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji
Nova brošura PARKIRAJ IN PRESTOPI za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji prikazuje rezultate operacije »Mreža P+R zbirnih središč v regiji«, ki jo je izvedla Regionalna razvojna agencija skupaj s 15 občinami Ljubljanske urbane regije in ob sofinanciranju Evropskega sklada za regionalni razvoj. V zadnjem delu sledi pregled načrtovanih lokacij zbirnih središč P + R v občinah Ljubljanske urbane regije (LUR), ena se nahaja tudi v naši občini Grosuplje.
Že uvodoma so nekaj besed o trajnostni mobilnosti v LUR zapisali: Zoran Jankovic, predsednik Sveta Ljubljanske urbane regije in župan Mestne občine Ljubljana, dr. Peter Verlič, predsednik Koordinacijskega odbora za javni promet in župan občine Grosuplje, in mag. Miran Gajšek, predsednik ožje projektne skupine.
Zoran Jankovic je zapisal, da je trajnostna mobilnost eden od osrednjih razvojnih ciljev LUR-a. Za njeno uresničevanje so potrebne celostne prometne rešitve, ki jih lahko dosežemo z usklajenim delovanjem ključnih deležnikov: državnih, regionalnih in lokalnih snovalcev prometnih politik, izvajalcev javnega potniškega prometa in nosilcev razvojnih projektov.
V	Ljubljanski urbani regiji se lahko pohvalijo z odličnim sodelovanjem vseh akterjev, ki prispevajo k uresničevanju načel trajnostne mobilnosti v praksi: to so predvsem izvajalci javnih potniških prevozov, Regionalna razvojna agencija LUR in vseh 26 občin regije.
V	Ljubljanski urbani regiji se zavedajo, da je dostopen, udoben in cenovno ugoden javni potniški promet eden od pomembnih stebrov doseganja trajnostne mobilnosti, zato so številne ukrepe učinkovitega upravljanja s prometom za krepitev uporabe javnega potniškega prometa v regiji že
izpeljali z:
•	uvajanjem rumenih pasov za hitrejši prevoz potnikov na javnem potniškem prevozu,
•	posodabljanjem voznega parka mestnega potniškega prometa tudi s 36 novimi, okolju prijaznejšimi avtobusi na metan,
•	zapiranjem mestnih središč za osebne avtomobile,
•	podaljševanjem prog mestnega potniškega prometa v druge občine (Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Grosuplje, Ig, Medvode, Škofljica, Vodice, Horjul),
•	uvajanjem enotne mestne kartice Urbana za plačilo javnega prevoza tudi v drugih občinah,
•	uvedbo sistema »javni prevoz na klic« za osebe z oviranostmi,
•	usklajevanjem voznih redov,
•	omejevanjem parkiranja v urbanih središčih,
•	prenovo mestotvornih odprtih prostorov,
•	elektronskimi prikazovalniki na postajah LPP,
•	dostopnostjo podatkov za različne mobilne aplikacije,
•	načrtovanjem poti z javnim prevozom na Google Transit.
Med dolgoročnimi projekti za spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, ki zahtevajo večje finančne vložke, ima osrednje mesto projekt Mreža P + R zbirnih središč v LUR. V okviru projekta je predvidena izgradnja 23 zbirnih središč Parkiraj in prestopi, krajše P + R. Projekt je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije zasnovala v sodelovanju s 15 občinami, celoten sistem zbirnih središč P + R pa naj bi bil izgrajen do leta 2020.
Predsednik Koordinacijskega odbora za javni promet
Ljubljanske urbane regije in župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je zapisal, da so prepričani, da bo uvedba sodobnega in privlačnega sistema parkiranja P + R spodbudila voznike in sopotnike, da bodo svoja vozila pustili na parkiriščih ter se preostali del poti prepeljali z javnimi prevoznimi sredstvi.
»Prepričan sem, da je zavedanje, da moramo našim vnukom zapustiti lepše okolje, temelj trajnostnega razvoja. Trajnostna mobilnost pa je eden od njegovih sestavnih delov,« je zapisal dr. Peter Verlič.
Sicer pa je končni cilj zagotovitev integrirane mobilnosti v regiji z dobro delujočim javnim cestnim in železniškim potniškim prometom, storitvami P + R ter razvojem kakovostne infrastrukture, ki vključuje tudi infrastrukturo za pešce in kolesarje.
Projekt Mreža P + R zbirnih središč v LUR predvideva izgradnjo 23 zbirnih središč Parkiraj in prestopi, med katerimi je tudi P + R Grosuplje. Predvideno je neposredno ob železniški postaji Grosuplje, med železniško progo Ljubljana-Novo mesto-Metlika in Taborsko cesto. Zbirno središče P + R bo urejeno v obliki parkirne hiše z dostopom s Taborske ceste. 100 m nižje na Taborski cesti je avtobusna postaja. Zbirno središče bo imelo skupno 285 parkirnih prostorov za motorna vozila v kleti in pritličju.
»Občina Grosuplje ima v svoji zastavi in grbu zeleno barvo. Ta ne pomeni samo mehkobe njenih zelenih dolin in gričev, ampak tudi našo trdno zavezo, da bo naša prihodnost ekološko in trajnostno naravnana. Po več kot uspešni uvedbi mestne proge 3G, ki povezuje prestolnico z Grosupljem, kjer smo imeli v prvem letu obratovanja proge več kot 30-odstoten porast
potnikov, in po uvedbi lokalnih prog, ki povezujejo lokalna naselja s središčem Grosupljega, menimo, da se projekti za izboljšanje javnega prevoza obrestujejo tako uporabnikom kot našemu okolju. Zato smo pristopili k projektu Ljubljanske urbane regije za uvedbo sistema Parkiraj in prestopi (P + R). V sklopu parkirne hiše, ki jo želimo zgraditi v okviru novega stanovanjsko-poslovnega centra v neposredni bližini avtobusne in železniške postaje v strogem središču Grosupljega, bomo namreč uredili zbirno središče P + R,« je ob tem zapisal župan dr. Peter Verlič.
Jana Roštan

PARKIRAJ IN PRESTOPI
za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji

RRALUR
| Naložba v vašo prihodnost
Možnost najema počitniškega objekta v Kranjski Gori
__	v
in v Termah Čatež

W
_ Občina
Grosuplje
Občina Grosuplje obvešča občane, da imajo	dobite tudi po telefonu številka 01 7888 750 ali na elektronski
v letošnjem letu možnost najema počitni-	naslov info@grosuplje.si. škega objekta v Kranjski Gori ali v Termah
„ 0 ;	;	Želimo vam prijetno počitnikovanje!
Čatež.
Počitniški objekt v Kranjski Gori, s pogledom na kranjskogorsko smučišče, ponuja namestitev za 7 oseb (5 osnovnih ležišč + 2 dodatni ležišči), v počitniški hišici v Termah Čatež, ki se nahaja v neposredni bližini termalnih kapacitet, pa lahko počitnikuje do 6 oseb (4 osnovna ležišča + 2 dodatni ležišči).
Več informacij je dostopnih na www.grosuplje.si, pod zavihkom počitniški apartmaji, kjer si lahko ogledate tudi fotografije počitniških objektov.
Prijavo za oba počitniška objekta uredite v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje.
Preveritev prostih terminov in ostale informacije lahko pri-
Občina Grosuplje
SDM Grosuplje za nasmejane praznike
Kot vsak konec leta v času božiča in novega leta se starši znajdejo pred podobno dilemo, kako osrečiti svojega otroka? Medtem ko si veliko ljudi lahko privoščiti zvezek, knjigo, igrače ipd., je mnogo takih, ki tega ne zmorejo. Njim v pomoč je prišla Slovenska demokratska mladina (SDM) Grosuplje z akcijo DARUJ ZA BOŽIČ. Z darilnim paketom novih in podarjenih igrač, zvezkov, knjig smo nasmeh pričarali otrokom iz socialno šibkih družin. Otroci so naša prihodnost, zato jim podarimo veselo in nasmejano sedanjost. Znani rek pravi: "Kdor si hoče ohraniti družinsko srečo, naj ne skopari z drobnimi pozornostmi in ljubeznivostmi. Brž ko se mu ponudi priložnost za kako prijazno dejanje, naj ga takoj tudi stori in naj ne čaka na jutri." Vsem sodelujočim se zahvaljujemo in jih vabimo k ponovnemu sodelovanju.
Urša L. Predalič, predsednica SDM Grosuplje
Redna volilna konferenca OO SDM Grosuplje
V	torek, 23. decembra 2014, smo organizirali redno letno konferenco Občinskega odbora Slovenske demokratske mladine Grosuplje. Po uvodnem pozdravu predsednice Urše Leah Predalič in izvolitvi delovnega predsedstva je predsednica podala poročilo o delovanju odbora v preteklem letu.
Člani OO SDM Grosuplje smo v začetku leta z zbiranjem pomagali ob naravnih katastrofah ter se udeležili krvodajalske akcije, saj se zavedamo, da lahko prav naša kri reši življenje.
V	poletnih mesecih smo zbirali šolske potrebščine za otroke v občini in jih v začetku septembra predali škofijski Karitas. Novembra smo socialno šibkim družinam pomagali s toplimi oblačili. V mesecu decembru smo s podarjenimi igračkami, knjigicami itd. otrokom polepšali prihajajoče praznike. Večkrat pa smo čas izkoristili tudi za prijetno medsebojno druženje.
Nato je sledila razrešitev organov in predstavitev kandidatov za novo sestavo vodstva. Vse kandidate je konferenca soglasno potrdila. Za novo predsednico je bila ponovno izvoljena Urša Leah Predalič.
Kot je še povedala Urša Leah Predalič, bomo z uspešnimi projekti nadaljevali tudi v prihodnje, skovali pa smo že tudi načrte za nekatere nove projekte. Prav mi smo tisti, ki lahko v slovenski politični prostor prinesemo nove ideje in nove rešitve.
Po končanem uradnem delu je sledilo prijetno druženje, vsi mladi, ki bi želeli aktivneje sodelovati z nami, pa ste lepo vabljeni, da se nam pridružite.
OO SDM Grosuplje
Klub seniork in seniorjev SDS Grosuplje obiskal stare in onemogle člane
Predstavniki kluba so pred božičem obiskali starejše, bolne ter onemogle člane in članice. Obiskani so se obiska zelo razveselili, zato smo se zadržali krajši čas na klepetu in se skupaj fotografirali.
Zaželeli smo jim blagoslovljene božične praznike in zdravja ter miru v letu 2015. Vsi skupaj pa smo si zaželeli ponovnega snidenja.
Klub seniorjev in seniork SDS Grosuplje
Redna letna konferenca Slovenske demokratske stranke
Vsako leto se v decembru članice in člani občinskega odbora Slovenske demokratske stranke Grosuplje sestanejo na redni letni konferenci in tudi konec lanskega leta ni bil izjema. Številne prisotne je pozdravil predsednik odbora Dušan Hočevar, nagovorila pa sta jih tudi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič ter podpredsednik SDS Zvone Černač.
Sledil je uradni del konference. Svoja poročila so podali predsednik, vodja Kluba svetnikov ter predsednici in predsednik interesnih organizacij OO SDS Grosuplje.
Pozabiti pa ne smemo niti na aktivnosti vseh interesnih organizacij. Marina Rački, predsednica Ženskega odbora OO SDS Grosuplje, se s svojimi članicami redno udeležuje vseh aktivnosti in sej, ki jih prireja Ženski odbor SDS na državni ravni, hkrati pa v občini delujejo tudi s svojimi projekti. Klub seniorjev in seniork, ki ga kot predsednik vodi Danijel Nagelj, dokazuje, da je tretje življenjsko obdobje še kako lahko aktivno, kar potrjuje številna udeležba na izletih ter dogodkih, ki jih organizira.
Iz vseh predstavljenih poročil je razvidno, da je občinski odbor SDS Grosuplje izjemno aktiven na vseh področjih, kar potrjuje tudi uspeh na lokalnih volitvah, ki so potekale v lanskem letu. Kandidat za župana dr. Peter Verlič je s svojo zanesljivo zmago v prvem krogu dokazal, da je v prejšnjem mandatu upravičil zaupanje občank in občanov, saj so ga v še večjem številu podprli na lanskih volitvah. Izjemen uspeh na volitvah pa je stranka SDS v občini Grosuplje dosegla tudi s svojo listo svetnic in svetnikov, saj je bilo v 24-članski občinski svet izvoljenih kar 11 predstavnikov z liste SDS.
Trdo delo, dobri projekti za dobro vseh občank in občanov ter pripravljenost za sodelovanje je bil ključ do ponovnega uspeha Slovenske demokratske stranke v občini Grosuplje.
Posebno aktivna v občini pa je Slovenska demokratska mladina, ki pod vodstvom predsednice Urše Leah Predalič večkrat na leto organizira zbiranje dobrin za socialno šibke družine v občini. Zavzemanje za mlade v občini je Slovenska demokratska mladina potrdila tudi s tem, ko je v lanskem letu skupaj še s sedmimi društvi iz občine ustanovila Mladinski svet Grosuplje, Urša Leah Predalič pa je bila izvoljena za njegovo predsednico.
Ob koncu uradnega dela konference se je predsednik OO SDS Grosuplje vsem članicam in članom zahvalil za podporo in pomoč pri delu, skupaj pa smo nato nazdravili prihajajočemu novemu letu, ki bo še bolj delavno, še bolj motivirano in še bolj uspešno.
Petra Zakrajšek tiskovna predstavnica OO SDS Grosuplje
Matjaž Trontelj novi predsednik Sveta NSi jv.siffis.ssp'
Člani sveta Nove Slovenije - krščanski demokrati (NSi) so na zadnji seji potrdili Matjaža Trontlja za novega predsednika Sveta NSi. Svet NSi je najvišji organ stranke med dvema kongresoma. Potem ko je bila Ljudmila Novak na lanskem volilnem kongresu z veliko večino ponovno izvoljena za predsednico NSi, je Svet NSi zdaj oblikoval tudi novo ožje vodstvo. Podpredsednika NSi sta postala poslanca NSi Jožef Horvat in Iva Dimic, medtem ko Matej Tonin ostaja vodja poslanske skupine NSi.
Matjaž Trontelj, predsednik Sveta NSi, je prepričan, da bo s svojim delom upravičil sloves dobrega menedžerja tudi znotraj ožjega vodstva stranke. V Novi Sloveniji pod vodstvom Novakove pa na podlagi njihovega gospodarskega programa že oblikujejo strokovne vsebinske predloge za izboljšanje slovenskega poslovnega in družbenega okolja.
Tajništvo Nove Slovenije - krščanski demokrati občine
Grosuplje
Krščanski demokrati o6čine Grosuplje vsem o6čankam in o6čanom o6čine Grosuplje iskreno
čestitamo ob prazniku slovenske kulture. To je tudi čas, da se vsem kulturnim ustvarjalcem, ustanovam in prostovoljnim posameznikom v kulturnim društvih, pevskih z6orih in gledaliških skupinah naše o6čine, ki s svojim delovanjem
prispevajo,
da slovenska kultura ohranja svojo prepoznavnost, iskreno zahvajujemo za ohranjanje slovenskega
kulturnega izročila in tradicije.
Mladost ni več samo norost
V	novem domu sv. Lovrenca v Žalni se vedno kaj posebnega dogaja. Za to poskrbimo tudi mladinci, ki preko našega veselega druženja pripravimo kaj dobrega še za druge ljudi. Tako smo bili zelo dejavni tudi v zimskem času.
Sredi novembra je bil dom kraj srečanja za mlade iz Grosupljega, Kopanja, Stične in seveda Žalne. Sproščena igra, prijateljsko tekmovanje, pesmi, na koncu pa druženje ob čaju, palačinkah in drugih dobrotah so zaznamovali večer, ki nam bo ostal v lepem spominu.
V	začetku decembra nas je v domu obiskal sv. Miklavž. Priskočili smo mu na pomoč pri nakupu in zavijanju daril ter sprejemu otrok. Ta je bil sestavljen iz pesmi, pogovora in slikanja podob na papir ob brani zgodbi o dobrotnem svetniku. Ob prihodu so ga spremljali angeli in par-keljni, ki so nas dražili s svojimi lumparijami.
»Angeli lepo pojo, v noč božično, v nebo!« Tako pa smo prepevali na božično noč, v upanju, da bomo lahko odprli naša srca in jih približali k pravemu sporočilu božiča. Zato smo pripravili
Foto: Andreja Oven
umetniško in duhovno obogaten uvod v polnočnico, po njej pa še žive jaslice.
V božičnici se je brana beseda pomenljivo prepletala s pesmimi v izvedbi skupine Utrip. Vsebina besedil in angelski glasovi so nas popeljali v čas pred dva tisoč leti k hlevčku v Betlehem. Potem smo si vse lahko ogledali kar v živo, in sicer pred domom, ki je nudil zavetje sveti družini in prostor za angela nad njo. Niso manjkali tudi pastirji, ki so se tu in tam
pogreli ob prasketajočem ognju. Vse skupaj nas je vabilo k še bolj doživetemu praznovanju Jezusovega rojstnega dne.
Čeprav se morda na prvi pogled vse to ne zdi nič posebnega, smo mladi v te projekte vložili kar nekaj prostega časa; potrebno je bilo osnovati idejo, spisati besedilo, vaditi pesmi, pripraviti sceno in kostume itd. Hvaležni smo župniku An-
dreju Šinku za njegovo zaupanje in vsem, ki ste nam pomagali bodisi pri pripravi scene ali kako drugače, predvsem pa Mojci Potokar, naši zvezdi vodnici. Vabimo vas, da se nam pridružite še ob kakšni priložnosti - teh bo tudi v novem letu veliko.
Petra Kocmur
Koledniki iz Žalne na obisku v Ljubljani
Misijonsko središče Slovenije že dve desetletji vzdržuje tradicijo koledovanja ob prazniku Gospodovega razglašenja. Ko-ledniki v podobah Svetih treh kraljev z božičnim oznanilom in novoletnim voščilom obiskujejo ljudi po domovih, temu staremu običaju pa je v organizaciji MSS dodan še namen zbiranja sredstev za pomoč našim misijonarjem po svetu. V Župniji Žalna ima ta koledniška akcija že močne korenine, letos pa je v našo faro prišlo še vabilo MSS, da žalski koledniki obiščemo cerkvene in državne funkcionarje.
Tako se je v torek, 6. januarja, v prestolnico odpravila žalska delegacija v zasedbi Gašperja, Mihe in Boltežarja s spremstvom in zvezdo na čelu.
V misijonskem središču smo se pripravili, upeli, uskladili še zadnje podrobnosti, nato pa za uvod obiskali uredništvo Družine, kjer smo doživeli številen in topel sprejem. Pot do naslednje postaje nas je vodila le nekaj hodnikov in stopnišč naprej, kjer nas je pričakoval apostolski nuncij msgr.
Juliusz Janusz. V nunciaturi smo se vsi počutili zelo domače, zato smo po uradnem nagovoru sproščeno poklepetali z nuncijem, ki koledniško akcijo dobro pozna že iz domače Poljske. Od vatikanskega predstavnika smo se odpravili k vrhovnemu predstavniku Cerkve na Slovenskem, nadškofu in metropo-litu msgr. Stanislavu Zoretu. Tudi tam nas je čakala številna družba, ki nam je pripravila prijetno dobrodošlico. Nadškof si je vzel čas in prisluhnil našim vestem iz župnije; poslovili smo se z že prav prijateljskimi stiski rok.
Sledil je obisk državnega vrha. Miru, blagoslova, predvsem
pa POGUMA v letu 2015 smo zaželeli poslancem državnega zbora, predsedniku republike Borutu Pahorju in predsedniku vlade Miru Cerarju. Vsi so nas prijazno sprejeli ter v svojih nagovorih spodbudili solidarnostno noto trikraljevske akcije ter poudarili pomen skrbi drug za drugega ter grajenja in vzdrževanja pristnih medčloveških odnosov. Krog smo sklenili v misijonskem središču in poleg rahle utrujenosti nas je preveval bistveno močnejši občutek zadovoljstva, ker smo lahko naredili nekaj dobrega za sočloveka.
Mojca Hren
Trikraljevska akcija tudi v naši župniji
Marsikje v Sloveniji in Evropi je v času okoli praznika Svetih treh kraljev, oz. Gospodovega razglašenja, razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in Sveti trije kralji, ki pojejo značilne koledniške pesmi, oznanjajo veselo vest, da se je v Betlehemu rodil Kristus (gr. Odrešenik) in v današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov. Sveto pismo pripoveduje, da so modri prinesli dragocene darove zlata, kadila in mire, tako koledniki simbolično vabijo k darovanju tudi druge ljudi.
Koledniki imajo na Slovenskem dolgo tradicijo. Mladi in stari so hodili od hiše do hiše in voščili blagoslov. Misijonsko središče je z organizirano akcijo pričelo v šolskem letu 1994/1995. Koledovanje poteka od božiča do praznika Svetih treh kraljev, 6. januarja. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen projektom slovenskih misijonarjev. Od 19. stoletja dalje so združili božične, novoletne praznike, z obiskom Svetih treh kraljev. Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (začetnice Svetih treh kraljev), poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C+M+B, kar pa so kratice latinskega stavka: Christus mansionem benedi-cat! (Kristus naj blagoslovi to domovanje!).
Sveti trije kralji so v soboto, 4. januarja 2015, obiskali tudi Župnijo Grosuplje. Hodili sta tudi dve skupini po Spodnji Slivnici in zbirali darove za misijonarje. Veselili so se otroci, da so zbirali za misijone, in tudi starejši, ker so lahko darovali in se spominjali mladosti.
Milenka Nagelj
Iz naših krajev
GROSUPELJSKI ODMEVI | JANUAR / FEBRUAR 2015 21
GROSUPELJŠČICA POPLAVLJA Protipoplavni ukrepi, ureditve v OPPN
Bomo pripeljani žejni POD VODO?
Letos mineva 30 let, odkar sem postal Grosupeljčan. Z ženo sva začela graditi hišo že leta 1980 na močvirju ob Grosupeljščici v Jerovi vasi. Na komunalno urejeni parceli smo smeli graditi le nizko pritlične in nepodkletene montažne hiše. Bile so dolge in ko še ni bilo fasad, so izgledale kot barake v taboriščih, zato so domačini naše naselje poimenovali »Dahau«. Znano je bilo, da gradimo na poplavnem področju, zato je investitor komunalno urejenega zemljišča »Občina Grosuplje« že takrat načrtovala protipoplavno zaščito. Govorilo se je o zadrževalniku vode. Teren ob potoku je bil redko naseljen. Prostora, kjer se je razlila visoka voda, je bilo še dovolj. Vasi so bile na varni razdalji, da s poplavami problemov niso imeli. Pa tudi tam, kjer je potok tekel skozi naselje (Rožna dolina), je bilo poplavno manj ogroženo, saj se je voda razlila po močvirju severno od naselja, ko to še ni bilo pozidano. Ta del mesta je verjetno zato Občina načrtovala za športne in rekreacijske aktivnosti. Pred naseljem iz smeri centra je že nogometno igrišče in strelišče, zdaj pa zraven zaključujejo dela še na novem igrišču z umetno travo. Na drugi strani potoka ob našem naselju so bila predvidena teniška igrišča.
Žal so kasneje spremenili namembnost tega prostora in zdaj so tam vrstne enonadstropne hiše (pravijo jim kitajski zid), zaščitne z betonskim protipoplavnim zidom, ki bo visoke vode preusmeril v naše naselje. Gorvodno od našega naselja so pred leti zgradili še novo industrijsko cono, na drugi strani pa še nove stanovanjske hiše. S tem nismo le izgubili sprehajalne poti ob potoku, omejili so tudi prostor za razlitje vode, zato se ob večjih pretokih nivo vode v strugi dvigne bolj, kot je bilo pred poselitvijo. Zgradili so novo šolo Brinje s športno dvorano, z zunanjim igriščem, parkiriščem in še novo naselje Dvori ob desnem bregu. S tem so omejili prostor potoku dolvodno od našega naselja. Intenzivna urbanizacija ob potoku na obeh straneh pa je povečala tudi dotok površinskih vod v potok ob nalivih. Stroka je že pred desetletji predvidela zadrževalnik Veliki potok,
ki naj bi reševal poplave Grosupeljščice ob stoletni vodi do nivoja 70 %, ostalih 30 % pa naj bi rešili z ureditvijo oz. s poglobitvijo struge. Zadrževalnik bi financirala država, Občina pa bi morala zagotoviti zemljišče in dokumentacijo.
Izdelane so bile študije, idejni projekti, strokovne podlage, prostorski akti. Občina je imela več let v proračunu zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo, namensko tudi za zadrževalnik Veliki potok, a zgodilo se ni prav veliko. Se pa hitro slabšajo podnebne razmere in prostorski pogoji vodotoka. Pravna podlaga (zaveza) za ukrepanje je »SKLEP o začetku postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Grosupeljščica 2« (v nadaljevanju OPPN2), objavljenem v Ur.l. RS, št: 94/2013. V 2. čl. predpis navaja obseg OPPN2, in sicer zajema območje od AC (avtoceste), Jerove vasi do stanovanjskega območja (Bevkova cesta) na jugu. V 2. odst. 4. čl. konkretno navaja zadrževalnik Veliki potok in vodotok Grosupeljščice od zadrževalnika do železniške proge. Za te namene so na voljo evropska sredstva, ki jih je ministrstvo, pristojno za okolje, v zadnji 7-letni perspektivi izkoristilo manj kot tretjino od zagotovljenih.
Jaz pa že 30 let živim v Dahavu in čakam na zadrževalnik, ki prihaja!? Lani je bila voda že dvakrat tik pred razlitjem potoka po naselju in s tem bi bil s hišo pod vodo. No, da ne pretiravam, v stanovanju bi me obiskala Grosupeljščica. Malo nižje ni bilo sreče. Gasilci so imeli obilo dela in cesta v center mesta je bila zaprta. To ni smešno, niti ironično. Cinizem je, če smešiš bližajočo nesrečo. A tudi če bi jokal ali vpil, pomagalo ne bi!
Strokovnjaki ugotavljajo, da se podnebne spremembe dogajajo. Kaj bo, ko pride stoletna voda ali ko se v nepravem času odtrga oblak? Gasilci in narod bodo na nogah, dobrodelne organizacije, zavarovalničarji bodo popisovali škodo, odgovorni pa gledali v nebo in delili obljube, pa se slikali z nesrečniki ... Nastala je Civilna iniciativa, ki je pripravila peticijo, da se zgradi že dolgo načrtovan zadrževalnik. Sledili so sestanki, celo pri resornem ministru. Med tem časom je Občina zgradila zadrževalnik Bičje na drugem koncu mesta in pri zadnjih poplavah je še kako upravičil svoj obstoj. Tudi sicer je Občina zelo aktivna na investicijskem področju. Nazadnje smo dobili nov prizidek k zdravstvenem domu, že prej Sončne dvore, pa Mercator, Tuš, Spar, Hofer ..., krožišča. Nekaj tega tudi imamo, o čemer še sanjali nismo, ko smo že vedeli, da rabimo zadrževalnik Veliki potok.
Grosupeljščica poplavlja skoraj v centru mesta (pri tržnici, v Rožni dolini), grozi tudi severno in južno. Zadrževalnik, načrtovan že pred več desetletji, je vedno bolj nujen, prostor zanj je, tudi sredstva, pa se nič ne premakne.
A se je nekaj zgodilo. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka »OPPN Grosupeljščica1« (OPPN1) je tu. Pred sabo imam zgibanko »Povzetek za javnost«. Skica situacije s predvidenimi
ukrepi je precej nejasna. Grobo, brez ustreznih podatkov, je obdelano območje Grosupeljščice od strelišča do železniške proge. Je pa vidno, da poteka meja območja OPPN tudi preko stanovanjskih objektov ali se jih povsem dotika.
V tekstu zgibanke pa je izsek iz dopolnjenega osnutka OPPN1. Poglavje: »B. Programska izhodišča in predmet OPPN«. OPPN1 sega v leto 2006. Navaja isto območje kot Sklep za OPPN2 (leta 2013), od AC na severu pa do žel. proge na jugu. O čem govorimo? O OPPN1, ki očitno še ni bil sprejet, ali o dopolnjenem osnutku OPPN1, ali o OPPN2, kot je navedeno v Ur.l.? Še manj mi je jasno, kaj je predmet ureditve OPPN. OPPN2 navaja zadrževalnik in ureditev vodotoka od njega do žel. proge. V zgibanki pa je omenjeno območje od AC do žel. proge, skica pa zajema le območje od strelišča do žel. proge, razdeljeno na 5 območij. Vodotok od strelišča do zadrževalnika pa nič.
Potem pa šok! V podpoglavju: »PROTIPOPLAVNI UKREPI, UREDITVE V OPPN« piše:
»Vsi protipoplavni ukrepi v območju OPPN se izvedejo za varnost pred stoletno visoko vodo neodvisno od izvedbe zadrževalnika Veliki potok. V nadaljevanju so opisani ukrepi za navedenih 5 območij.
Zdaj postane bolj jasno, zakaj je skica tako nejasna in tudi tekst. Gre očitno za celoto, a obdeluje le kratek odsek vodotoka, kjer se bodo gradili nasipi in zidovi, širila struga in dvigali mostovi, v strnjenem naselju Rožna dolina.
Ta šokantni stavek (ki v zgibanki vsaj omeni zadrževalnik Veliki potok, a ga s tem tudi tiho ukinja) je le na videz nedolžen. Očitno pa bo žrtvovana raja, da se kak izbranec malo omasti? Bodo odgovorni, ki so spregledali ta problem, prevzeli odgovornost za posledice. Bodo krajani rade volje odstopili velik del že tako malega dvorišča za izgradnjo kanala, dimenzioniranega za stoletno vodo, da bodo posledično ukleščeni med nasipe in zidove. Potrpežljivi, ko bo mimo njih tekla visoka voda in ovirala odtok zalednih vod? Bodo srečni, ko bodo vseeno poplavljeni? Pa tudi mi gorvodno od strelišča, ko bomo zaplavali? Kam se bodo takrat odgovorni skrili? Res upajo da bo stoletna voda tu šele čez 100 let?
OPPN 1 ali OPPN 2, ali dopolnitev, ni važno, zgibanka zajema celoten vodotok, obdeluje pa le krajši odsek, brez zadrževalnika!!! In sanacija odseka vodotoka od strelišča do žel. proge bo obsežna,
da bo zadoščala za stoletno vodo. Ključen pa je zadrževalnik, ki bi razbremenil vodotok v celoti in poseg v strugo (tudi v Rožni dolini) bi bil zato manjši.
Zadrževalnik mora biti prva prioriteta, ker je vedno bolj nujen in pogoji zanj so že dolgo izpolnjeni. Imamo tudi sposobno občinsko upravo. Kje je torej problem? Je morda višja sila v ozadju?
Zadnji predlog pomeni hud poseg v strnjeno naselje, ostalo pa pišmeuh, vključno z zadrževalnikom! Zadrževalnik je stabilizator, ki poreže vrh poplavnega vala in ga posreduje naprej, ko pretok vode to dovoljuje. To razbremeni vodotok, zato je struga lahko manjša in bolj naravna, poplavna varnost pa bistveno večja. Kar se dogaja, nima racionalne osnove. Tudi če bi bila v tej razgrnitvi predvidena sanacija cenejša od izgradnje zadrževalnika, to ne rešuje problema, ampak ga poveča. Da gre za neznanje ali šlamparijo, je težko verjeti. Nekomu očitno zadrževalnik smrdi? Da pa bomo zato mnogi oškodovani in trpeli, ne smemo dovoliti. Verjamem, da bodo upravitelji naše občine spoznali, kaj jim je nekdo podtaknil, kajti ta, ki je predlagal to rešitev, odgovornosti za posledice ne bo prevzel. Ve se, kdo je odločevalec v občini. Odgovorne bodo žejne pripeljal čez vodo, mnoge od nas pa morda že kmalu tudi pod vodo. Zato prosim župana in njegove sodelavce, da pozorno preučijo ta OPPN in se pravilno odločijo! Zavedati se morajo, da nas ni malo, ki spoznavamo, v kakšnem prostoru živimo in če bo treba, se bomo tudi uprli!
Tone Pelko, foto: Marjan Trobec

Območna obrtno - podjetniška zbornica Grosuplje vabi člane in ostalo zainteresirano javnost
na naslednja dva dogodka:
1. v četrtek, 5. 2. 2015, ob 10. uri, seminar »Sestava davčnega obračuna 2014 ter ostale novosti v davčni zakonodaji«,
2. v soboto, 28. 2. 2015, redno usposabljanje voznikov (koda 95) za leto 2015.
Dogodka bosta v Domu obrtnikov v Grosupljem. Podrobnosti s prijavo najdete na spletni strani www.ooz-grosuplje.si oz. preko ooz.grosuplje@ozs.si ali po telefonu 01 786 51 30.
Vljudno vabljeni.
J
(oglasni članek)
RAČUNOVODSTVO HRIBAR IN STORITVE VIDIC S.P.
Smo družinski računovodski servis, ki je pričel s poslovanjem leta 1993. Z nenehnim prilagajanjem tržišču in poslovnim partnerjem smo ohranili visoko poslovno kvaliteto in strokovnost ter hkrati oseben odnos, ki temelji na zaupanju, tradiciji in stabilnosti.
NOVICE IN OBVESTILA
•	PODALJŠANJE ROKA ZA USKLADITEV STATUSA ZAVAROVANCA DO 31. 12. 2015
ZMEPIZ-1A podaljšuje rok za uskladitev statusa kategorije oseb, ki jih zajema 406. člen ZPIZ-2:
-	osebe, ki so bile dne 31. 12. 2012 na šolanju in so na dan 31. 12. 2012 opravljale samostojno dejavnost;- ponovna reaktivacija, to je najmanj polovična vključenost v zavarovanje, zavezanec prejema polovico pokojnine, medtem ko je druga polovica zamrznjena;
-	osebe, za katere zavarovanje ni bilo obvezno po 1. odstavku 18. člena ZPIZ-1;
-	upokojenci, ki so uveljavili izvzem iz zavarovanja po 18. členu ZPIZ-1 in so opravljali samostojno dejavnost, hkrati pa prejemali pokojnino;
-	upokojenci, ki so uveljavili pravico do pokojnine pred 1. 1. 2000 in pri tem obdržali lastništvo družb, v kateri so hkrati poslovodna oseba.
•	OSEBNO DOPOLNILNO DELO IN VREDNOTNICE - ODD - PO 1. 1. 2015
Posameznik mora ODD pred začetkom opravljanja priglasiti pri AJPES. Naročnik in izvajalec morata pridobiti vrednotnico najpozneje pred začetkom opravljanja dela, ki se pridobi prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti. Vrednotnica velja za koledarski mesec. Posamezniki, ki 1. 1. 2015 opravljajo ODD po starem sistemu, se morajo ponovno priglasiti za opravljanje ODD po novem sistemu, najpozneje do 30. 6. 2015, če želijo še naprej opravljati ODD.
•	OBVEZNOST PREJEMA IN IZDAJE e-RAČUNOV
Od 1. 1. 2015 dalje je za proračunske uporabnike obvezno prejemanje e-računov preko portala UJPnet. Vsi, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki, bodo morali za dobavljeno blago in opravljene storitve pošiljati e-račune. Pravne in fizične osebe lahko pošiljajo e-račune proračunskim uporabnikom prek:
-	bank, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov;
-	ponudnikov elektronske poti, s katerimi ima UJP sklenjene pogodbe;
-	portala UJP e-račun, prek katerega lahko izdajatelji pošiljajo e-račune neposredno proračunskim uporabnikom. Portal omogoča ročni vnos e-računov in je dostopen prek spletne strani UJP od 1. 1. 2015 dalje.
•	OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE ZA LETO 2014
Vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je potrebno oddati do 5. 2. 2015.
£ RAČUNOVODSTVO HRIBAR IN ^ STORITVE VIDIC	9
*	NINA VIDIC ^.p, ^
PoNovA vas 7h, I 2 V O Cnosuplji M: O)/7&60 642, Fi* 01/7864 6 6 J, Gsm: 041/6 52 282, Em«L wdfe,NlNfc0slol.NET
Bar pr' Mrtinet je prejel priznanje»Znak ljubljanske kakovosti 2015«
Ljubljanska kakovost - Ljubljana Quality (LQ) je blagovna znamka, ki označuje doseganje visokih standardov ponudbe, kakovosti storitev in urejenosti gostinskih lokalov ter malih trgovin.
Po načelu metode »skriti gost« so vsaki dve leti ocenjene restavracije in gostilne na širšem območju Ljubljane ter trgovine z raznovrstno ponudbo v ožjem središču mesta. Tokratna
novost je bila ocenjevanje izbranih gostinskih lokalov tudi izven Ljubljane, v regiji Osrednja Slovenija. Znak ljubljanske kakovosti 2015 je tako prejel tudi gostinski lokal v naši občini, Bar pr' Mrtinet.
Namen ocenjevanja je pospeševanje rasti kakovosti turistične, trgovske in druge spremljajoče ponudbe ter izpostaviti določen segment ponudnikov nadpovprečne kakovosti. Oce-
njevanje je tokrat potekalo v obdobju od meseca marca 2014 do meseca septembra 2014. Strokovna komisija je v tem času ocenila 68 gostinskih lokalov v Ljubljani in 27 gostinskih lokalov v regiji Osrednja Slovenija ter 378 trgovin v mestnem središču Ljubljane.
Najbolje ocenjeni med njimi so v mesecu decembru prejeli Znak ljubljanske kakovosti 2015, kot že rečeno, tudi Bar pr' Mrtinet.
Za Bar pr' Martinet pravijo, da je posebna gostilna, saj nima prave kuhinje. V kaminu, prirejenem v peč, pripravljajo mesne jedi izpod peke, prekajujejo postrvi in kuhajo v lončenih
posodah. V ponudbi imajo tudi dobrote iz bližnje okolice, kot so sir s sosednje kmetije, bržola, jelenov pršut in slanina kr-ško-poljskega prašiča, ki je edina avtohtona slovenska pasma. Lastnikoma bara, Ivanu Kastelicu in Tatjani Koščak, prejeto priznanje veliko pomeni, saj svojo ponudbo ves čas skrbno izpopolnjujeta in nadgrajujeta.
Želita pa si, da bi gostinsko ponudbo močneje vpela v ostalo turistično ponudbo naše občine, predvsem kar zadeva naše naravne in kulturne znamenitosti.
Jana Roštan
Magdalenska cerkev v soju bakel
Letošnji pohod na Magdalensko goro je tako kot vsako leto doslej potekal na Silvestra dan, ob petih popoldne. Z zbirnega mesta pred hotelom Grosuplje smo pohodniki odšli proti Hrastju.
Kljub napovedi izjemno hladne noči se nas je letos zbralo več kot lani. Izza toplega zapečka nas je premamila bela snežna odeja. Nekaj dni po božiču je po dolgem zelenem decembru zapadel težko pričakovani sneg. Le kaj je lepšega v mrzli zimski noči od škripanja snega pod nogami? Svoj čar pa so še dodale prižgane bakle, ki so pri hoji zarisovale nenavadne sence okrog nas.
Škripanje snega in bakle me vedno spominjajo na čas mojega zgodnjega otroštva. Takrat še nismo kupovali bakel v trgovini. Starejši vaščani so jih naredili sami doma. Po videzu so bile podobne današnjim. Narejene so bile iz smole in drevesnega lubja. Smolo so vlili v majhno posodico, okrog nje pa ovili trske ali leskovo lubje. Trske so trdno povezali v snopič s konopljenim predivom. Nato so vse skupaj pritrdili na vrh daljše palice, ki je služila za držalo.
Opremljeni s takimi baklami smo se večkrat podali po ozki gazi zasnežene makadamske ceste v dva kilometra oddaljeno sosednjo vas, kjer je bil v prizidku osnovne šole prvi televizijski sprejemnik. Ker televizije v tistih časih nihče ni imel, so se v šoli zbirali ljudje iz več sosednjih vasi. Prostor je bil zmeraj nabito poln, vzdušje pa veselo. Spomnim se, da sem največkrat gledala otroške oddaje in nadaljevanko "Mestece Peyton". Na povratku domov nas je zunaj čakal ledeni mraz.
Tiste zime so bile velikokrat hujše od današnjih. Pogosto se je zgodilo, da je nenadni piš vetra privzdignil zgornjo plast snega. Ta se je zvrtinčil okoli naših teles, da nas je, tudi zaradi slabih oblačil, zazeblo do kosti. A nam to ni odvzelo poguma, da se naslednjič ne bi znova odpravili na pot.
Tudi na letošnjem pohodu mi je bilo prijetno, ko sem se v družbi sosedov in znancev podala na zasneženo pot. Sprva smo previdno hodili po cesti, kajti že prej steptana gaz je bila nevarno poledenela. Da bi se izognili ledu, smo skakali v celi sneg, enkrat na levo in drugič na desno stran. Skozi Hrastje smo prišli do vznožja Magdalenske gore.
Zagrizli smo v strmino. Kmalu se je nad pokrajino spustila tema, ki pa jo je omilila belina snega. Skozi gola drevesa listav-
cev se je lunin sij odbijal od podlage in še dodatno razsvetljeval pokrajino. Pazljivo smo usmerjali korake med poledenelimi koreninami. Na nekaterih delih poti ali steze so ležala na gosto počez poležana cela drevesa, izruvana s koreninami vred. Preskakovali smo jih in izgledalo je, kot bi trenirali tek čez ovire. Tako so nas osredotočenost na hojo, dobra družba in svež zrak hitro ponesla na vrh hriba. V tišini dreves nas je pozdravila cerkev svete Magdalene.
V soju bakel so se njene stene toplo obarvale. Stisnili smo se v gručo pred vhodom. Iz nahrbtnikov in žepov bund so priroma-le čutarice z žganimi pijačami in zavojčki z drobnimi sladkimi prigrizki. Še malo smo poklepetali, pijača nas je prijetno pogrela. Nato smo zapeli nekaj pesmi in se naglo spustili po strmini navzdol.
Pot domov je bila hitrejša, saj so se naše noge že privadile oviram. A so bili nekateri le bolj urni od drugih in so nas ostale počakali na prvotni zbirni točki pred hotelom. Tu smo si še voščili vse lepo v novem letu in se zadovoljni ter prijetno utrujeni razkropili po domovih. Doma smo bili že pred osmo zvečer. Pred nami je bila dolga silvestrska noč. In vsak od nas si jo je naredil čisto po svojih željah, kar se da najlepšo.
Katarina Panjan
Zbiranje odpadkov v 2014
ODPADKE LOČUJEM
OKOLJE VARUJEM
UJEM^I/
Zakorakali smo v leto 2015. To obdobje je tudi čas za pregled rezultatov v preteklem letu. V nadaljevanju vam podajamo kratko poročilo o zbiranju odpadkov v preteklem letu, zbranih količinah in večjih spremembah. Posebej bomo poudarili še ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki. Leto 2014 je bilo leto nekaterih večjih sprememb na področju ravnanja z odpadki, o čemer smo vas tudi redno obveščali. Spremembe so povezane predvsem s sprejetjem odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. V aprilu 2014 so začele veljati tudi nove cene, zato se je veliko uporabnikov odločilo za prilagoditev velikosti zabojnikov in so zamenjali zabojnik za mešane komunalne odpadke in zabojnik za biološko razgradljive odpadke.
Konec leta 2014, predvsem pa v prvi polovici leta 2015, bo potekalo označevanje vseh zabojnikov za mešane komunalne odpadke in biološko razgradljive odpadke na terenu. O vseh potrebnih informacijah v zvezi s tem bodo stranke pravočasno obveščene.
V nadaljevanju podajamo kratko poročilo o količinah zbranih odpadkov v grafih. Prikazane so skupne količine za Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica od 2005 do 2014. Količine zbranih odpadkov:
Skupne zbrane količine komunalnih odpadkov še naprej upadajo, letos pa se je prvič zgodilo, da se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšala tudi količina zbranih ločenih frakcij, kar je predvsem posledica manjše količine zbranih biološko razgradljivih odpadkov in odpadnega papirja.
Od srede leta 2012 je delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov večji kot pa delež odloženih odpadkov. Trudimo se, da bi bil delež ločeno zbranih odpadkov čim večji. Iz zgornjih dveh grafov je razvidno, da se vsa leta povečujejo količine zbranih ločenih odpadkov. 2014 je bilo manj zbranih biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnega papirja. Še vedno se pojavljajo kraje odpadnega papirja z ekoloških otokov.
Zaradi uvedbe plačljivega odvoza biološko razgradljivih odpadkov se je nekoliko zmanjšalo število uporabnikov te storitve, mnogi uporabniki so zabojnike zamenjali z manjšim, posledično se je zmanjšala količina zbranih biološko razgradljivih odpadkov.
Tudi v letu 2015 bomo občanom omogočali čim lažjo oddajo odpadkov po vrstah z namenom, da čim več odpadkov zberemo ločeno. Izvedli bomo 2 akciji zbiranja nevarnih odpadkov (pomladansko in jesensko), akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, v sodelovanju s šolami akcije zbiranja papirja, odvažali bomo kosovne odpadke ... Več o urnikih in načinih oddaje odpadkov si lahko preberete na naši spletni strani: http://odpadki.jkpg.si/, objavljeni so bili tudi že v decembrski številki lokalnih časopisov.
Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke in odpadke z vrtov in parkov je potrebno zaradi njihovega negativnega vpliva na okolje, ki jih povzročajo na odlagališčih za komunalne odpadke, zbirati in oddajati ločeno od drugih vrst odpadkov. Priporočamo, da gospodinjstva, ki imajo to možnost, te od-
padke kompostirajo v hišnem kompostniku.Če povzročitelj teh odpadkov ne kompostira sam, jih je dolžan prepuščati JKP Grosuplje v posebnem zelenem zabojniku z zelenim pokrovom. Zbiranje in prevažanje biorazgradljivih odpadkov s smetarskimi vozili in njihova nadaljnja obdelava je storitev, ki so jo povzročitelji dolžni plačati, hišnega kompostiranja pa JKP Grosuplje ne sme zaračunavati.
Uporabniki se lahko odločijo za odvoz biološko razgradljivih odpadkov in za velikost zabojnika, ki ga izberejo glede na svoje potrebe in način ravnanja z biološko razgradljivimi odpadki. Na voljo so 120 in 240 l zabojniki, od velikost zabojnika pa je odvisna tudi cena storitve. Vse potrebno (naročilo storitev, zabojnik) uredijo v stavbi JKP Grosuplje (Cesta na Krko 7, Grosuplje).
Hišne kompostnike lahko povzročitelji naredijo sami, jih kupijo v prodajalnah, lahko jih naročijo tudi na JKP Grosuplje:
Velikost kom|K>3tiilkn	?|}01	-?01	10001
Ona	-12,50 e	«,i2e	60,74 e
Informacije o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in hišnem kompostiranju si lahko preberete tudi na naši spletni strani: http://odpadki.jkpg.si/kako-locevati-odpadke/biolo-sko-razgradljivi-odapdki.
Delavci JKP Grosuplje bodo pri praznjenju posod izvajali nadzor nad ravnanjem z biološko razgradljivimi odpadki, uporabnike opozarjali na nepravilnosti in v primeru ponavljanja kršitev o tem obvestili tudi medobčinski inšpektorat.
Javno komunalno podjetje Grosuplje
Pomagajmo žabicam čez cesto
Prevešanje zime v pomlad bo spodbudilo dvoživke, da pričnejo selitev iz gozdnih prezimovališč do voda, kjer bodo odložile mrest. Na Radenskem polju, na regionalni cesti Mlačevo - Račna, bomo tudi letos postavljali zaščitne ograje za dvoživke in jim pomagali čez cesto.
Začetek projekta je pri tem neobičajnem vremenu težko določljiv, a ko se bo selitev pričela, boste o tem obveščeni, če nam pišete na zabice@radenskopolje.si. Vabljeni, da se nam pridružite pri prenašanju krastač, sekulj, rosnic, regic, urhov in pupkov, da skupaj omilimo negativne posledice prometne ceste na lokalno populacijo dvoživk. Več informacij tudi na 031 231 681 (Lara Kastelic).
Lara Kastelic
Božiček za en dan
V novembru smo se na pobudo Fundacije Drevored že drugič pridružili vseslovenski akciji Božiček za en dan. Prostovoljke so predlagale otroke iz socialno šibkih družin, ki so jim potem anonimni darovalci pripravili darila. V pisarno Območnega združenja Grosuplje smo prejeli kar 186 čudovitih daril, ki so jih prostovoljke razvozile staršem, ti pa so jih med prazniki pripravili otrokom pod smrečico.
Darila so sprožila veliko veselje že pri prostovoljkah, ki so imele to prijetno dolžnost, da so jih predale naprej in nato pri starših, ki so bili navdušeni in ganjeni, saj so bila darila tako lepa, skrbno pripravljena, okrašena, da se je prav začutila ljubezen, ki je bila dodana vsemu tistemu, kar je bilo v paketih. Otroci pa so bili nepopisno veseli in srečni.
Anica Smrekar
Srečanje občanov Krajevne organizacije Rdečega križa Grosuplje
So trenutki neskončne dobrote, pristnega prijateljstva, naravne iskrenosti. To so trenutki, ko pozabimo na osamljenost, bolezen, starost, odtujenost ... Te trenutke smo, dragi krajani in krajanke, dne 6. 12. 2014 preživeli z vami.
Več kot 150 se vas je udeležilo druženja, ob katerem smo za trenutek pozabili na skrbi. Zabavali smo se ob nastopu folklorne skupine Nasmeh iz Trebnjega, poslušali ljudske pesmi skupine Studenček iz Ivančne Gorice ter prisluhnili nastopu učencev in učiteljev glasbene šole Lipičnik iz Grosupljega. Vse skupaj je odlično povezovala naša prostovoljka Marija, ki je dogodku dodala še prav poseben pečat. Nastopi so resnično poskrbeli, da so nam ob igranju in petju pričarali nazaj našo mladost ter nas razveselili v prazničnem decembru. Po zabavnem programu je sledila pogostitev, v kateri so se naše mlade prostovoljke Katarina, Ana in Eva odlično odrezale. Postregle so z okusnim golažem, ki nam ga je skoraj v celoti podarila gostilna Vodičar. Kruh pa je prispevala Pekarna Grosuplje. Veliko slastnega peciva so spekle naše pridne prostovoljke, na pomoč pa so jim priskočili tudi iz slaščičarne Kovačič in s kmetije Čož.
Veseli smo bili, da so se dogodka udeležili tudi predstavniki drugih Krajevnih organizacij RK ter predsednik RKS - Območnega združenja Grosuplje Franc Horvat. Iskrena hvala tudi Gasilskemu društvu Grosuplje, ki nam je dalo na voljo svoje prostore ter Radiu Zeleni val za brezplačno povabilo na prireditev.
Polni toplih in iskrenih želja smo v mislih objeli tudi vse, ki so bolni ali v bolnišnicah, domovih starejših občanov ali se niso mogli iz kakršnega koli razloga udeležiti srečanja. Naša srca so z vami.
Pred prazniki smo prostovoljci obiskali in skromno obdarili 55 občanov, ki se zaradi bolezni niso mogli udeležiti srečanja. Posredovali smo tudi 19 daril za otroke, ki smo jih prejeli iz akcije Božiček za en dan.
V imenu vseh prostovoljcev in v svojem imenu: iskrena hvala vsem donatorjem, sponzorjem in nastopajočim ter veliko uspeha in vse dobro v novem letu, ki ga začenjamo.
Predsednica KORK Grosuplje Milena Mušič
Vtisi z Miklavževega koncerta Krajevne organizacije Rdečega Križa Ivančna Gorica
Z veselim decembrom in pod vplivom prazničnega vzdušja se poveča čut do sočloveka in želja po osrečevanju drugih. Tako se je naše društvo Novi Paradoks z veseljem odzvalo povabilu na Miklavžev koncert v Ivančni Gorici. Na prireditvi sta nas pozdravila podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole in predsednik RKS OZ Grosuplje Franc Horvat. Za zabavo so poskrbeli Kulturno društvo Ivančna Gorica, pevci in godci ljudskih pesmi Studenček, Majda in Marjan Petan ter tudi stanovalci MalegaVrha, in sicer Veronika Stečuk je recitirala pesem sostanovalca Jožeta Fajdiga.
Napovedovalka je v nagovoru med drugim pozdravila predsednico društva Novi Paradoks, gospo Slavico Smrtnik ter vodjo hiše stanovanjske skupine enote Mali Vrh gospo Natalijo Nose. Po glasbenem programu je prišel Miklavž, ki je obdaroval tudi naše stanovalce. Na koncu je sledilo druženje in pogostitev ob glasbi.
V imenu Društva Novi Paradoks se želimo iskreno zahvaliti za povabilo. Našim stanovalcem ste pričarali nepozabno popoldne. Miklavž jim je z darili neizmerno polepšal prihajajoče
praznike. Zahvaljujemo se predsednici KORK Ivančna Gorica Renati Laznik ter Stanki Pajk in vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri organizaciji dogodka. Želimo vam veliko uspehov, ljubezni in sreče v prihajajočem letu!
Za Društvo Novi Paradoks piše Alenka B. Šemsidini, prostovoljka
Zavarovalnica podprla prostovoljne gasilce
Zavarovalnica sredstva za poslovna darila namenila preventivnim projektom po vsej Sloveniji Območna enota Ljubljana Zavarovalnice Triglav je Gasilski zvezi Litija predala sredstva za nakup defibrilatorja. Največja območna enota vodilne slovenske zavarovalnice je ob zaključku leta pomagala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu (v nadaljevanju PGD) Račna, PGD Nemška vas - Ribnica, PGD Laze - Jakovica in PGD Škocjan. Novoletne preventivne akcije so del družbeno odgovornega projekta Zavarovalnice Triglav »Za boljši jutri«. V okviru tega je zavarovalnica del finančnih sredstev, ki jih vsako leto nameni za novoletna darila poslovnim partnerjem, razpršila po vsej Sloveniji in podprla 22 različnih projektov v lokalnih skupnostih.
Na pomoč gasilcem
OE Ljubljana se je v zadnjem mesecu leta ozrla tudi k prostovoljnim gasilcem, ki so letos tolikokrat pokazali srčnost, pogum in požrtvovalnost. Tudi na območju osrednje Slovenije. Finančna sredstva za nakup dodatne opreme dveh dihalnih
aparatov in lestve je predala PGD Račna. Aleš Kastelic, predsednik PGD Račna: »Za učinkovito posredovanje je potrebna lahka in hitro sestavljiva lestev, za ukrepanje v notranjosti objektov pa so nujni dihalni aparati. S to opremo bomo lahko še bolje usposobili člane in s tem izboljšali avtonomijo društva v domačem požarnem okolišu.«
Za zaščito in reševalne akcije
PGD Škocjan je pred dvema letoma pogorel star in dotrajan gasilski dom, v požaru je končalo tudi veliko opreme. OE Ljubljana se je zato odločila, da pomaga pri nakupu nujno potrebnih pripomočkov. Društvo je letos kupilo novo gasilsko vozilo, ki ga bo s finančnimi sredstvi Zavarovalnice Triglav opremilo z dvema dihalnima aparatoma in stikalno lestvijo. »Donacija bo dolgoročno pripomogla k boljšemu in hitrejšemu reševanju ljudi in njihovega premoženja v škocjanskih vaseh, pa tudi širše v občini Grosuplje in na območju Gasilske zveze Grosuplje, ki jo sestavlja 18 prostovoljnih gasilskih društev. S sredstvi, ki nam jih je namenil Triglav, bomo nabavili najnujnejšo manjkajočo opremo za zaščito operativnih članov in reševanje na intervencijah,« je pojasnil predsednik PGD Ško-cjan Martin Tomažin.
Podprli 22 projektov po vsej Sloveniji
Ob zaključku leta so tako v Zavarovalnici Triglav okrepili tradicionalno dobro sodelovanje z lokalnim okoljem in po vsej Sloveniji podprli kar 22 različnih projektov s področja gasilstva, zdravstva, civilne zaščite, poplavne in prometne varnosti ter razvoja in varnosti otrok. Novoletna preventivna akcija, s katero želijo prispevati k ozaveščanju ter zmanjšanju nevarnosti in potencialnih nezgod, je tako še en dokaz odgovornosti največje slovenske zavarovalnice do družbe in narave.
Zavarovalnica Triglav
Zaplešimo v Grosupljem

RT
pte &/+J i fetuff
Gasilski dom Luče pri Grosupljer
Začetni plesni tečaj
ned, 8, februar ob 18.30
Nadaljevalni plesni tečaj
petek, 20. februar ob 19.00 (Vadbeni center Natural)
Prijave in informacije: 041 244 244 ali www.plesnikljb-art.com
Ozheri pravilno,
zapfeŠ) v fksm soli A<KT
PAN £2%
JANm
Pan-Jan d.o.o., Stantetova ul. 25, Ivančna Gorica,tel: 001/32 04 709
TEHNIČNI PREGLEDI
REGISTRACIJE IN ZAVAROVANJE
SALON VOZIL SERVIS BAR
www.peugeot.si
grosuplje je dobilo leva.
psc omahen,
novi salon peugeot
NA INDUSTRIJSKI CESTI 5.
/
À
MOTION & EMOTION
PEUGEOT
PSC OMAHEN, Industrijska cesta 5, 1290 Grosuplje, tel. 01 620 54 48
Otvoritev novega Peugeotovega prodajnega salona v Grosupljem
Podjetje PSC Omahen d.o.o. je z novim letom odprlo najnovejši prodajno servisni center Peugeot v Grosupljem, ki se nahaja na samem vstopu v Grosuplje, natančneje na Industrijski cesti 5.
Stranke in ljubitelje znamke Peugeot pričakujejo s celovito prodajno in po-prodajno ponudbo. Dejavnost podjetja obsega prodajo novih vozil znamke Peugeot, prodajo rabljenih vozil vseh znamk v okviru programa Levja priložnost, prodajo dodatne opreme in Peugeot boutique izdelkov, prodajo originalnih Peugeotovih rezervnih delov ter celovito servisno ponudbo. Strankam ponujajo tudi ugodne možnosti financiranja in zavarovanja vozil.
Za svoje stranke bo podjetje PSC Omahen d.o.o. poskrbelo s prijazno in strokovno petčlansko ekipo v najnovejšem Peugeotovem ambientu ter s tehnološko dovršeno delavnico. Strankam bodo ponudili in zagotovili strokovno in kvalitetno storitev, ki bo v skladu s standardi znamke Peugeot.
Prodajno servisni center Omahen pokriva področje vse od Škofljice do Ivančne Gorice, kot tudi suhokranjsko področje vse od Ribnice in Kočevja. Otvoritev tako predstavlja še en pomemben korak v razvoju trgovske mreže Peugeot.
Direktor podtjeta PSC Omahen, Rok ČERNJAVSKI je poudaril, da se bodo potrudili, da bodo Grosupeljčani s širšo okolico zopet dobili zaupanja vrednega serviserja ter založen salon vozil Peugeot.
Direktor znamke Peugeot Slovenija, Adam KAVŠEK je poudaril pomen širitve Peugeotove prodajno servisne mreže. Za znamko Peugeot je otvoritev prodajno servisnega centra PSC
Omahen velikega pomena, saj le-ta predstavlja manjkajočo ploščico v dosedanjem mozaiku našega delovanja na tem območju in tudi v okolici. Peugeotova vozila, ki ponujajo brezkompromisno kakovost, eleganten dizajn in instinktivno vozniško izkušnjo, so tako strankam na voljo tudi pri PSC Omahen v Grosuplju. Verjamemo v uspeh našega novega koncesionarja ter mu želimo uspešen začetek prodaj-no-servisnih aktivnosti.
preventivni pregledi in posveti
konzervativa
protetika
certifikat za vgraditev bredent SKY implantatov nevidni ortodontski aparati INVISALIGN rtg digitalno slikanje zob
Vedno več pacientov si želi nadomestiti izgubo zoba z implantacijo zobnega vsadka, namesto z brušenjem zdravih sosednjih zob za protetični nadomestek. Tudi delno ozobljena in brez zoba čeljust je lahko oskrbljena v moderni implantologiji z implantati in fiksnim protetičnim nadomestkom. S tem se povrne funkcija, estetika in prejšnja življenska kvaliteta. Z bredentovimi implantati in protetičnimi nadomestki do sijočega in sproščenega nasmeha. Za več informacij ali brezplačno brošuro nas pokličite ali pa nam pišite....
bredent
Goran Petrovič dr. dem. med., Adamičeva 30,1290 Grosuplje, tel.: +386 1787 3413, gsm: +386 41723 731
P) Lekarna Kosobrin
Ob 2. obletnici odprtja Lekarne Kosobrin se vam zahvaljujem za Vaše zaupanje!
Vaš Kosobrin
PON-PET: 7.30 - 19.30, SOB: 8.00 - 13.00, NED: 9.00 - 13.00
Lekarna Kosobrin, Adamičeva 24b, Grosuplje, tel: 0590 333 23, e-mail: info@lekarnakosobrin.si
Otroci vrtca Jurček obiskali stanovalce Doma starejših občanov Grosuplje
V	četrtek, 18. decembra 2014, so otroci vrtca Jurček obiskali Dom starejših občanov Grosuplje. Vse se je začelo s pripravami na obisk Miklavža. Dobrotnika so si otroci vzeli za vzor, ga posnemali in tudi sami delali dobra dela. Med seboj so si pomagali, si izdelovali darila in se obdarovali. V okviru teh dobrih del so otroci za prebivalce doma izdelali »objemčke« - to so iz papirja in kartona izdelani angelčki, pobarvani v božičnih barvah. Prebivalcem doma so jih otroci odnesli osebno.
V	domu so nas bili zelo veseli, obisk našega vrtca so že nestrpno pričakovali. Med sprehodom skozi dom smo se ustavljali v čajnih kuhinjah, v telovadnici in tudi kar na hodniku - povsod tam, kjer so nas zbrani stanovalci pričakovali. Otroci so jim ob spremljavi kitare zapeli božične pesmi in podarili nekaj »objemčkov«. Z nekaterimi stanovalci smo še malo po-kramljali, z drugimi pa smo se skupaj posladkali, saj so imeli za nas pripravljene piškote. Nekateri otroci so v domu srečali tudi svoje babice ali dedke. Obisk otrok v domu je na obraze pričaral mnogo nasmehov hvaležnih stanovalcev doma kot tudi ponosnih in zadovoljnih otrok.
Ob koncu obiska smo se zadovoljni in utrujeni okrepčali z malico in odžejali s sokom, ki so nam ga ponudili delavci doma, nato pa se z avtobusom odpravili nazaj v vrtec.
Mateja Robič, foto: Roman Zabukovec
VPIS OTROK V VVZ KEKEC GROSUPLJE ZA ŠOLSKO LETO 2015/16
VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec za šolsko leto 2015/16 do 31. 3. 2015. Vstop otrok v vrtec bo s 1. 9. 2015.
V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05, 25/08 in 36/10), vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uveljavljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.
Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje na podlagi kriterijev iz Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje (Ur. l. RS, št. 10/2011).
Vrtec bo v 8 dneh po zaključku dela Komisije za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje objavil seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki bo objavljen na oglasnih deskah enot in spletnih straneh vrtca. Podatki o otrocih bodo objavljeni pod šifro. Istočasno bodo starši oziroma vlagatelji z navadno pošto prejeli obvestilo za svojega otroka.
Obrazec Vloga za vpis otrok v VVZ Kekec Grosuplje je na voljo na spletni strani vrtca: http://www.vrtec-kekec.si, v rubriki Sodelovanje s starši / Vpis in izpis iz vrtca. Dobite jo
lahko tudi v tajništvu vrtca Kekec, Trubarjeva cesta 15 - vsak delovni dan od 6.30 do 14.30.
Vlogi priložite tudi potrebna potrdila oz. dokazila.
»Za vzgojo enega otroka je potrebna vsa vas.« (Afriški pregovor)
Majda Fajdiga, ravnateljica
Sončki v zasebnem vrtcu Sonček v Brezju pri Grosupljem
Zasebni vrtec Sonček je v Grosupljem prisoten že kar nekaj časa. V njem je slišati in videti prešeren smeh, srečne otroke in zadovoljne starše.
Smo mlad, ustvarjalen in prijazen kolektiv strokovnih delavk, ki s svojo strokovnostjo in profesionalnim pristopom poskrbimo, da starši lahko mirno odkorakate v svoj delovni dan, otroci pa medtem pridobivajo potrebne in pomembne izkušnje za nadaljnje življenje. Z letošnjim letom vodenje vrtca prevzema Jana Fleišer, ki je leta 2011 ustanovila Zasebni vrtec Dobra teta v Kranju in sedaj uspešno deluje že na štirih lokacijah. Zasluženo je prejela naziv mlada podjetnica leta 2014 in sedaj bo poskrbela za povezovanje dveh zasebnih vrtcev v treh različnih občinah.
Smo vrtec s koncesijo in delamo po nacionalnem kurikulu-mu. Vendar smo odprti za vnašanje novih in sodobnih pedagoških pristopov, zato se tudi redno izobražujemo ter delamo na sebi. Nova spoznanja in znanja uspešno vnašamo v svoje delo in življenje v vrtcu.
Otroke spodbujamo k samostojnosti in aktivnemu učenju.
Skrbimo, da je v vrtcu vedno zanimivo in prijetno. Predvsem pa je glavno vodilo našega poslanstva in dela z otroki pomagati staršem pripraviti otroke na samostojno in odgovorno življenje.
V	Zasebnem vrtcu Sonček trenutno delujeta dva oddelka prvega starostnega obdobja. Imamo še nekaj prostih mest za najmlajše otroke, se pravi jesenske letnike 2013 oziroma zgodnje 2014. Če potrebujete vrtec v tem trenutku, ste vsekakor vabljeni k vpisu svojega otroka za šolsko leto 2014/2015.
V	marcu pa se tudi že začne vpis otrok za novo šolsko leto 2015/2016.
Vse dodatne informacije na telefonski številki 05/907-8210 ali 064/113-248 oziroma preko elektronske pošte na tajnistvo@ vrtecsoncek.com. Vpisnico pa lahko dobite pri vzgojiteljicah v vrtcu ali na spletni strani www.vrtecsoncek.com.
V	prazničnem decembru je bilo še posebej pestro, saj je bilo v zraku čutiti polno pričakovanj, lepih želja in seveda obisk dedka Mraza.
Pri nas je vsak otrok ljubljen, cenjen in spoštovan. Delamo z ljubeznijo in z zavedanjem, da so otroci naše bogastvo. Trudimo se, da v največji meri sodelujemo s starši in otrokovo družino, saj bomo le z roko v roki otrokom dali pravo popotnico za življenje.
Vabljeni, da nas kadarkoli obiščete v naših prostorih v Brezju pri Grosupljem. Še posebej vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT 19. februarja 2015, med 9. in 12. uro, ko se boste lahko še pobliže seznanili z nami in našim vrtcem.
Kolektiv Zasebnega vrtca Sonček
Starši pripravili lutkovno predstavo
"Ali lahko starši pripravimo v prazničnem decembru presenečenje za naše "mehurčke"?" je bilo vprašanje Larisinega očija. Seveda smo se ideje zelo razveseli.
V	zakulisju (na domovih nekaterih družin) se je začelo dogovarjanje in ustvarjanje lutkovne predstave Mojca Pokrajculja, koroške ljudske pravljice. Skupina osmih staršev, ki si je kasneje nadela ime Mehurčki seniorčki, je združila svoje znanje in sposobnosti s področja glasbe, umetnosti, tehnike in igre, tako da je nastala enkratna lutkovna predstava. Zaigrali so nam jo v četrtek, 18. 12. 2014, ob 17. uri, v vrtcu Tinkara v naši igralnici pred številno, navdušeno publiko.
V	imenu vseh otrok, staršev in najinem imenu (vzgojiteljici Sabina in Tatjana), bi se rada zahvalila tej dobrodelni gesti in pripravljenosti na sodelovanje z vrtcem.
Vem, da vse besede zahvale ne morejo povrniti niti delčka tega, kar ste vi, dragi starši, naredili in pokazali s to predstavo za nas, prepričana pa sem, da so vam pričakovanja, ponosa in navdušenja polni obrazi vaših otrok povedali vse in vas nav-
dušili še za kakšno predstavo, saj ste pravi talenti.
V imenu otrok in staršev "mehurčkov" Tatjana Kastelic, foto: Vasja Ambrožič
Skupina staršev otrok iz vrtca Tinkara "Mehurčki seniorčki", so v prazničnem decembru poskrbeli za prijetno presenečenje z lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.
Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014
V petek, 16. januarja 2015, je v avli Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje potekala športna svečanost s podelitvijo priznanj najbolj uspešnim športnikom v letu 2014. Podelili so 41 priznanj, od tega je bilo kar 18 priznanj podeljenih športnikom in športnicam, ki so bili udeleženci evropskega ali svetovnega prvenstva. Med obiskovalci prireditve so bili tudi župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, direktor občinske uprave Dušan Hočevar, naše občinske svetnice in svetniki ter seveda nagrajenci.
Predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje mag. Mitja Lončar je ob tem povedal, da priznanja ne bi smela biti le nagrada in potrditev za dosežene rezultate na tekmovanjih, temveč naj bi bila v prvi vrsti prejemnikom priznanj motivacija za nadaljnje delo, vsem ostalim športnicam in športnikom pa izziv, da bodo v prihodnosti tudi sami med nagrajenci.
Vsi dosežki so plod osebne volje, vztrajnosti in motivacije vsakega športnika posebej, svoj prispevek pa dodajo tudi strokovni delavci v športu, ki pomagajo pri izvajanju letnega programa športa v občini Grosuplje. Vsekakor pa je potrebno omeniti še vse tiste, ki športnicam in športnikom ter športnim delavcem stojijo ob strani v domačem okolju, se z njimi veselijo dobrih rezultatov, hkrati pa so jim v oporo tudi v trenutkih, ko zaradi različnih okoliščin zmanjkuje motivacije, volje in jim pomagajo premagati krizo. Zasluge za to, da bodo lahko nocoj podelili toliko priznanj za imenitne športne dosežke, ima zagotovo tudi usmeritev naše občine, ki temelji na delu z mladimi, in jo skupaj vodita občina Grosuplje s sofinanciranjem letnega programa športa ter Zveza športnih organizacij Grosuplje s svojo strokovno pomočjo.
Mag. Mitja Lončar je vsem nagrajencem iskreno čestital, vsem športnikom pa zaželel veliko zdravja, dobre volje in motivacije, da bodo lahko uživali tako na treningih, kot tudi na tekmah.
Vse prejemnike in prejemnice nagrad in vse, ki so jim ta večer prišli čestitat za športne dosežke v preteklem letu, je pozdravil tudi župan dr. Peter Verlič ter jim izrekel iskrene čestitke. Priznanja so dokaz trdega dela. Prav oni najbolj vedo, kako je, kadar človek doseže poraz. Takrat je najhujše. Zmaga pa je nekaj veliko slajšega, veliko lepšega.
Zahvala gre tudi vsem njihovim domačim, ki jih podpirajo pri njihovem športnem delovanju, in seveda tudi strokovni službi Zveze športnih organizacij Grosuplje, ki skrbi za razvoj športa v naši občini.
Župan je še povedal, da je vodilo občine naslednje: šport, rekreacija in aktivno preživljanje prostega časa. Napore in sredstva bomo usmerjali v to, da se bo športna infrastruktura čim bolje razvijala. V preteklem obdobju je nastalo kar nekaj vaških igrišč, kot sta igrišče v Veliki Račni in na Velikem Mla-čevem, ko smo zgradili prizidek k podružnični šoli v Šmarju - Sapu, je nastala tudi nova trim telovadnica. Prav taka igrišča pripomorejo, da se šport razvija po celotni občini.
Zgradili smo tudi skate park, največja pridobitev, ki bo spo-
mladi z novimi reflektorji dobesedno zažarela, pa bo novo nogometno igrišče z umetno travo, kot eno največjih v Sloveniji.
Župan je še povedal, da prostorsko urejamo športni park v Brezju, kot športno rekreacijska cona pa je predviden tudi Koščakov hrib. Želimo si, da bi tam nastal adrenalinski park. Na Olimpijskem komiteju Slovenije je občina že oddala vlogo za hokejski center. Če bomo uspeli, se bomo kmalu lahko v naši občini tudi drsali.
Sledila je podelitev priznanj športnikom iz najrazličnejših disciplin, kot so ples, karate, tenis, jahanje, plezanje, strel-stvo, lokostrelstvo, odbojka, košarka, nogomet in atletika.
Jubilejno priznanje oz. BRONASTI ZNAK Zveze športnih organizacij Grosuplje za 10. zaporedno izvedbo športne prireditve je prejelo:
•	Odbojkarsko društvo Flip-Flop.
PRIZNANJE Zveze športnih organizacij Grosuplje za športne dosežke v letu 2014 so prejeli naslednji športnice in športniki:
•	plesalka MARUŠA ŠKRJANC LAPAJNE - članica Plesnega kluba Urška Ljubljana;
•	karateista ALEŠ ČEH in TIMON ADAMIČ - člana Shoto-kan karate kluba Grosuplje;
•	tenisači LUKAS MARJANOVIČ, GAŠPER MATIJAŠIČ in VID MOHAR - člani Teniškega kluba Grosuplje;
•	športni plezalec URBAN STANKO - član Planinskega društva Grosuplje;
•	jahalka HELENA OKORN - članica Društva za razvoj ko-njeništva Pristop;
•	strelca ROK IVANC in ŽIGA MIKLIČ - člana Strelskega društva Grosuplje;
•	košarkarja SANDI GRUBELIC in TILEN HOJČ - člana Košarkarskega kluba Grosuplje.
PRIZNANJE Zveze športnih organizacij Grosuplje za športne dosežke v letu 2014 so prejele ekipe:
•	ekipa MLAJŠIH DEKLIC ODBOJKARSKEGA DRUŠTVA FLIP-FLOP;
•	ekipi KADETINJ in MLADINK ŽENSKEGA KOŠARKAR-
SKEGA KLUBA GROSUPLJE;
•	ekipa ČLANOV KOŠARKARSKEGA KLUBA GROSUPLJE.
BRONASTO PLAKETO Zveze športnih organizacij Grosuplje za športne dosežke v letu 2014 so prejeli naslednji
športnice in športniki:
•	lokostrelec ANTON KLANČAR - član Lokostrelskega kluba Taborska jama;
•	športni plezalec ŽIGA ZAJC - član Planinskega društva Grosuplje;
•	strelca REBEKA SLAK in FRANCI IVANC - člana Strelskega društva Grosuplje;
•	košarkarice ZALA FRIŠKOVEC, TEJA GORŠIČ, MAŠA GABRIJEL in ZALA LEŠEK - članice Ženskega košarkarskega kluba Grosuplje;
•	karateista SARA STANKO in REM MARIC - člana Shoto-kan karate kluba Grosuplje;
•	plesalec FRANCI PEVC - član Športno plesnega kluba AK--RO;
•	odbojkarice TAJA KOBILCA, LEA GOSTINČAR, KAJA KERSNIK in NIKA BEVC - članice Odbojkarskega društva Flip-Flop.
BRONASTO PLAKETO Zveze športnih organizacij Grosuplje za športne dosežke v letu 2014 so prejele ekipe:
•	ekipa STAREJŠIH PIONIRK ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA KLUBA GROSUPLJE;
•	ekipa ČLANIC ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA KLUBA GROSUPLJE.
SREBRNO PLAKETO Zveze športnih organizacij Grosuplje za športne dosežke v letu 2014 so prejeli:
•	lokostrelec MARJAN KOCMAN - član Lokostrelskega kluba Taborska jama;
•	strelec ŽELJKO MOIČEVIC - član Strelskega društva Grosuplje;
•	strelka KLAVDIJA JEROVŠEK - članica Strelskega društva Grosuplje;
•	strelka RENATA ORAŽEM - članica Strelskega društva Grosuplje;
•	strelec JAN KOLENC - član Strelskega društva Grosuplje;
•	košarkar BLAŽ MESIČEK - član Košarkarskega kluba Union Olimpija;
•	atletinja MARUŠA MIŠMAŠ - članica Atletskega društva Mass Ljubljana;
•	STRELSKO DRUŠTVO GROSUPLJE za uspehe svojih strelcev v ekipnih tekmovanjih.
Ob koncu prireditve pa so razglasili še prvake občinskih in medobčinskih rekreativnih tekmovanj za leto 2014 v namiznem tenisu, košarki, odbojki in balinanju.
NAMIZNI TENIS
Medobčinskega rekreativnega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležilo 9 ekip.
3. mesto je osvojila ekipa ŠMARJE - MLADI.
2.	mesto je osvojila ekipa KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE - KRKA II.
1.	mesto je osvojila ekipa KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE - KRKA I.
KOŠARKA
Občinskega rekreativnega prvenstva v košarki se je udeležilo 7 ekip.
3.	mesto je osvojila ekipa STRUŠKI BIKI.
2.	mesto je osvojila ekipa VRTNARSTVO ZELENI GAJ.
1.	mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA ŠT. JURIJ.
ODBOJKA ŽENSKE
Medobčinskega prvenstva v odbojki za ženske se je udeležilo 5 ekip.
3.	mesto je osvojila ekipa ANGELCE.
2.	mesto je osvojila ekipa BOMBE.
1.	mesto je osvojila ekipa TIM BAR.
ODBOJKA MOŠKI
Medobčinskega prvenstva v odbojki za moške se je udeležile 7 ekip.
3.	mesto je osvojila ekipa ZMEŠANI.
2.	mesto je osvojila ekipa TIM-TRADE LULČKI.
1.	mesto je osvojila ekipa VOGA TEAM.
BALINANJE
Medobčinskega prvenstva v balinanju se je udeležilo 10 ekip.
3.	mesto je osvojila ekipa BŠK MRAVLJICA.
2.	mesto je osvojila ekipa IVANČNA GORICA II.
1. mesto je osvojila ekipa BALINARSKEGA KLUBA GROSUPLJE.
Jana Roštan, foto: Brane Petrovič
Razpis rekreativnega medobčinskega prvenstva v odbojki za leto 2015
Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno medobčinsko prvenstvo v odbojki za ženske in moške za leto 2015. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Tekme se bodo igrale ob sobotah ali nedeljah, v dopoldanskem ali popoldanskem času (odvisno od zasedenosti dvorane) v Športni dvorani Brinje Grosuplje. Termini za spomladanski del so: 14. februar (sobota), 21. februar (sobota), 22. februar (nedelja), 28. februar (sobota) in 1. marec (nedelja).
Igra se po pravilih Odbojkarske zveze Slovenije na dva dobljena niza do 25 osvojenih točk (obvezna razlika dveh točk). Morebitni tretji niz se igra do 15 osvojenih točk.
Ekipe lahko prijavijo do dvanajst (12) igralcev. V tekmovanju nimajo pravice nastopati igralci z veljavno licenco pri Odbojkarski zvezi Slovenije, in sicer pri moških igralci mladinske in članske starostne kategorije, pri ženskah pa igralke kadetske,
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE
mladinske in članske starostne kategorije. V moških ekipah lahko nastopajo tudi ženske (brez omejitev).
Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: Zveza športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, zso grosuplje@t 2.net. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja v pisni obliki ali po elektronski pošti najkasneje do petka, 6. februarja 2015, do 12. ure.
Tekmovanje v posamezni konkurenci bo organizirano, če se bodo v tej konkurenci prijavile vsaj 4 ekipe. Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno in bo odvisna od števila prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja.
Zveza športnih organizacij Grosuplje, vodja strokovne službe: Andrej Cevc
Razpis medobčinskega rekreativnega prvenstva v košarki za leto 2015
Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno prvenstvo v košarki za moške trojke za leto 2015. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). Potekalo bo ob sobotah, v popoldanskem času na Osnovni šoli Louisa Adamiča, Tovarniška cesta 14, Grosuplje. Termini za spomladanski del so: 7. marec, 14. marec, 21. marec in 28. marec.
Tekme se igrajo na en koš. Zmaga ekipa, ki prva doseže 35 točk. Zadeta trojka šteje tri (3) točke, ostali koši iz igre dve (2) točki, prosti meti pa eno (1) točko. Po doseženi točki nadaljuje igro s strani nasprotna ekipa.
Posamezna ekipa lahko prijavi do devet (9) igralcev, izmed katerih sta lahko največ dva (2) brez stalnega ali začasnega prebivališča iz občin, za katere je razpisano prvenstvo (Grosuplje, Dobre-polje, Ivančna Gorica in Škofljica). Igralci, ki so licencirani za
ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ GROSUPLJE
ekipe prve, druge in tretje lige pri Košarkarski zvezi Slovenije, nimajo pravice nastopa.
Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: Zveza športnih organizacij Grosuplje, Ljubljanska cesta 40a, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, zso grosuplje@t 2.net. Izpolnjena prijava za tekmovanje mora prispeti na naslov organizatorja po elektronski pošti najkasneje do petka, 20. februarja 2015, do 12. ure.
Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile vsaj 4 ekipe.
Višina prijavnine za tekmovanje bo določena naknadno glede na število prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja.
Zveza športnih organizacij Grosuplje, vodja strokovne službe: Andrej Cevc
Nogometno igrišče dokončano
Izgradnja nogometnega igrišča z umetno travno površino na lokaciji Brinje predstavlja velik korak za šport in nogomet v občini Grosuplje. V naslednjih mesecih bomo uredili še okolico igrišča. Razsvetljava naj bi bila dokončana v prvi četrtini leta 2015. Igrišče je dokaz, da se z odličnim sodelovanjem Občine Grosuplje, Nogometne zveze Slovenije in seveda domačega Nogometnega kluba Brinje Grosuplje lahko izvede tudi velike projekte športne infrastrukture. Velik del sredstev smo prejeli iz Fundacije za šport, kjer smo bili uspešni pri kandidaturi za finančna sredstva za razvoj športne infrastrukture.
Omenjeno igrišče je ključno za razvoj nogometa v našem lokalnem in regijskem okolju. S to infrastrukturno pridobitvijo bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za vadbo naših nogometašev skozi celo leto tudi v terminih, ko doslej vadba ni bila mogoča zaradi neustreznega vremena in razmočenega igrišča z naravno travno površino. Nogomet je bil in ostaja najbolj množičen in atraktiven šport, kar se kaže v množičnem pritoku novih mladih nogometašev in nogometašic v naš klub. Seveda pa nogomet predstavlja tudi ustrezno platformo za sodelovanje na vseh drugih področjih, ki so neposredno in
38 Šport/Kultura
Šport
posredno povezani s športno dejavnostjo. Ta nova pridobitev bo tudi na tem področju pomemben korak pri plemenitenju in kvaliteti delovanja ter življenja lokalne skupnosti.
Vsem, ki ste z velikimi in majhnimi koraki pomagali, da so se uresničile naše dolgoletne sanje, še enkrat velika hvala. Posebej pa gre zahvala dr. Petru Verliču, županu Občine Grosuplje in Dušanu Hočevarju, direktorju občinske uprave za nesebično pomoč pri manjših in večjih ovirah na poti do dokončanja projekta.
Špela Kastelec, Nogometni klub Brinje Grosuplje
Žoga že na umetni travi
V sredo je bil na travi novega nogometnega stadiona v Grosupljem še sneg. V četrtek popoldan, sicer žal brez sončka, pa so se po zeleni umetni travi že zapodili prvi »preizkuševalci«. Navdušenja med mladimi nogometaši ni bilo malo. Opazoval sem jih z vrha stopnišča poslovno-stanovanjske stavbe. Seveda bi bila vidljivost super, če bi ne bil prisiljen gledati skozi visoko zaščitno mrežo, ki je napeljana okrog celega igrišča. Žoga bi sicer brez te ograje imela možnost večkrat prileteti v nekaj deset metrov oddaljeno stavbo, v bližnjo Grosupeljščico ali na glavno cesto. Seveda pa »glasnosti« nogometa mreža ne bo ustavila.
Umetna trava na novem stadionu, navadna trava na starem stadionu, oba sta drug ob drugem, oba sta pa »skoraj« v naselju in z malo parkirnimi mesti, ki so samo nekako popravili divje parkiranje za bližnje bifeje. Dva stadiona, pa sploh nismo »nogometni narod«.
Sem pa po treningu vprašal enega navdušenca, prepotenega mladega žogobrcarja, kako se mu zdi: »Fulll...« Seveda, kot cela ta velika investicija, v teh časih.
Marjan Trobec
NOVOLETNI ROKOMETNI TURNIR, Beograd, 26. - 29. 12. 2014
Na pobudo staršev in trenerja Rokometnega kluba Grosuplje sta se na 11. novoletni rokometni turnir v Beogradu prijavili ekipi kadetov in starejših dečkov B. Turnir je mednarodnega značaja, glavni pokrovitelj so Terme Čatež. Na turnirju so poleg slovenskih ekip sodelovale še ekipe iz Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Francije. Iz Slovenije so se turnirja udeležile tudi ekipe RK Gorenje, RK RIKO Ribnica, RK Škofljica, RK Loka, RK Slovan, RK Drava Ptuj in RK Cerklje.
Na pot smo se izpred OŠ Brinje podali v hladnem prazničnem petkovem jutru. V Beograd smo prispeli v popoldanskih urah in se po končani namestitvi v hotelskih sobah odpravili na večerni ogled mesta.
Prizorišče otvoritvene tekme letošnjega novoletnega rokometnega turnirja je bil športni objekt Pinki v Zemunu. Ledeno mrzla dvorana je v resnično slabem stanju. Pod razpadajočim stropom je privezanih več kot 150 veder, ki preprečujejo deževnici, da bi uničila že tako precej dotrajan parket, sanitarije so večinoma nedelujoče. Na sobotni otvoritveni tekmi turnirja se je ekipa kadetov RK Grosuplje v dopoldanskem času
pomerila z dvema ekipama domačih klubov in kljub borbeni kolektivni igri doživela poraz. V popoldanskem času so starejši dečki prišli do prve zmage. Zmaga naših fantov je, tako med igralce kot tudi med navijače, prinesla nepopisno veselje.
V drugi tekmi proti leto starejšim, izredno agresivnim in vsaj za glavo višjim mogotcem so se starejši dečki kljub porazu izkazali za prave heroje. V nedeljo sta obe ekipi prikazali zelo dobro igro in borbenost, vendar so bili nasprotniki močnejši. S ponedeljkovo zadnjo tekmo starejših dečkov smo turnir zaključili na 16. mestu, kadeti pa na 20. mestu. Po končanih tekmah smo se vsi skupaj podali še na ogled nogometnega stadiona in muzeja NK Crvena zvezda. Obisk Beograda smo, tako kot se spodobi, zaključili s slastnimi čevapčiči in krenili proti domu.
Turnir je povezal obe udeleženi rokometni ekipi z drugimi slovenskimi ekipami in združil slovenske navijače. Ekipa igralcev RK Grosuplje in njihovih navijačev smo se imeli res krasno in v spominu nam bo za vedno ostalo naše nepozabno druženje. Brez dobre organizacije Suzane Kitak in Tonija
Fortune ne bi šlo, saj smo bili organizacijsko prepuščeni sami sebi. Zahvala in pohvala trenerjema Vidu Reparju in Marku Madžaraviču in seveda navijačem, ki z glasnim in športnim navijanjem niso spodbujali le grosupeljskega moštva, temveč vse slovenske udeležence turnirja. Hvala tudi našemu šoferju Janiju za brezskrbno pot in potrpežljivost v velikem tujem mestu.
Nataša Fortuna in Petra Majcen
Otvoritvena tekma kadetov RK Grosuplje proti RK Rukobel
Zahvala našim donatorjem
Zahvala donatorjem, ki so se odzvali na našo prošnjo in kljub recesiji ter težkim časom pomagali našim fantom in jim omogočili udeležbo na novoletnem rokometnem turnirju v Beogradu: s finančnimi prispevki Belimed, Elektro Ljubljana - Podjetje za distribucijo električne energije, Drevored - Zavod za aktivno mesto, Nina Kastelic, izdelava gostinske opreme ter z materialnimi dobrinami Pekarna Grosuplje, Špela Ahlin in Tomaž Ambrožič. Hvala vam!
Izjave igralcev:
RK GROSUPLJE V BEOGRADU
Starejši dečki in kadeti Rokometnega kluba Grosuplje smo se med božično-novoletnimi prazniki udeležili turnirja v Beogradu. Kljub dolgi vožnji nam je pot v dobri družbi hitro minila. Ob prihodu smo si ogledali center Beograda in se udobno namestili v hotelu Rex. V soboto so se pričele prve tekme in kadeti smo v dvorani Pinki odigrali dve borbeni tekmi, ki smo ju žal izgubili. Popoldan smo se odpeljali v dvorano Radnički, kjer so z odlično igro starejši dečki dosegli zmago.
Naše navijanje je bilo zelo glasno, vendar starejšim dečkom ni pomagalo do druge zmage. Po celodnevnem tekmovanju in navijanju smo se odpravili v hotel in se ob pogovoru pripravili na tekme naslednji dan. V nedeljo sta obe ekipi prikazali zelo dobro igro in borbenost, vendar so bili nasprotniki močnejši. V ponedeljek smo si dopoldan ogledali stadion Marakana. Popoldan pa so starejši dečki odigrali še zadnjo tekmo in se uvrstili na 16. mesto. Kadeti pa smo dosegli 20. mesto. Pred odhodom domov smo si zaželeli še porcijo čevapčičev, na katero smo kar nekaj časa čakali v snegu in mrazu. Pot domov je ob obujanju spominov na zanimiva doživetja v Beogradu minila še hitreje. Spomine bomo obujali še dolgo in takšna potovanja nam bodo za vedno ostala v lepem spominu. Zato se najlepše zahvaljujemo vsem sponzorjem, ki ste nam pomagali znižati stroške. Še posebej pa se zahvaljujemo Zavodu Drevored, ki je v celoti kril stroške enemu od naših rokometašev.
M. Brezec, član kadetov
Naši navijači
Meni je bilo v Beogradu zelo lepo. Dobil sem veliko novih izkušenj. S soigralci smo se povezali in se uigrali za nadaljevanje sezone. Videli smo tudi stadion Marakano, kar mi je bilo v Beogradu najbolj všeč.
U. Grum, član kadetov
Turnirja sem se ful veselil. Upal sem, da bomo več tekem zmagali. Nasprotniki so bili leto starejši, kar se je poznalo pri fizični moči. Zadovoljen sem bil z našo igro. Na žalost smo imeli bolj malo prostega časa za ogled Beograda.
F. Fortuna, član starejših dečkov
Nataša Fortuna in Petra Majcen, foto: Jernej Muhič
Udeleženci 11. mednarodnega novoletnega rokometnega turnirja v Beogradu pred dvorano Pinki
Ekipa Gross Gyma na tekmovanju Zagreb Throwdown 2014
Tekmovalna ekipa Gross Gyma se je prijavila na eno izmed največjih tekmovanj v regiji - Zagreb Throwdown 2014, ki je postal prvi izmed večjih t.i. obračunov atletov v funkcionalnem gibanju v tem delu Evrope. Prijavilo se je preko 400 atletov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Srbije, Avstrije, Nemčije, Grčije, Cipra in še bi lahko naštevali. Tekmovanje je bilo razdeljeno po zahtevnosti, in sicer v dva razreda: Sport in Elite, kamor se je prijavila tudi tekmovalna ekipa Gross Gyma. Od vseh prijavljenih se je na finalni obračun uvrstilo vsega skupaj 80 atletov, ki so se nato med seboj pomerili za prestižni naslov prvaka regije. Kvalifikacije so potekale tri tedne, in sicer preko spleta. Vsak teden je bila objavljena vadba, ki so jo atleti izvajali, se posneli in rezultate skupaj s posnetkom poslali v Zagreb v pregled.
Od tekmovalne ekipe sta se na finalni obračun uvrstila Martin Križman in Tim Komac, ki sta se na tekmovanje pospešeno pripravljala več mesecev. Na tekmi ju je seveda spremljala celotna ekipa Gross Gyma, ki je fantoma nudila tako fizično kot tudi psihično podporo. Fanta sta v prvih dveh vadbah pokazala, da se lahko kosata z najboljšimi, vendar pa je pot do raja še dolga. Martin je en teden pred obračunom zbolel, kar se je sicer odražalo na končnem rezultatu, a je vseeno z neNa kratko o jogi obraza
Z velikim navdušenjem na kratko predstavljam jogo obraza, vadbo, ki je preprosta za izvajanje in pri kateri vadimo z obrazom, torej s tistim delom našega telesa, katerega pri vadbi povsem zanemarjamo.
Primerna je tako za moške kot tudi za ženske vseh starosti, nujna je pri težavah s hormoni in hujšanju ter pri rehabilitaciji telesa.
Sčasoma mišice našega obraza gravitirajo, kar pomeni, da izgubljajo svojo pozicijo in volumen, poleg tega pa nam zaradi mimike (izražanja čustev) na obrazu nastanejo gube.
Z jogo obraza treniramo obrazne mišice, ki jih je 57, s čimer vzpostavljamo optimalno obrazno formo in smo posledično mladi po videzu in počutju.
Aktiviramo tudi lobanjske mišice, ki predstavljajo 2/3 obraza in tako dostopamo do pomembnih žlez v glavi - epifize in hi-pofize ter hipotalamusa. Vse navedene žleze namreč proizvajajo zelo pomembne hormone, zaradi česar preko aktivacije lobanjskih mišic vzpostavimo hormonsko ravnovesje.
Poleg navedenega aktiviramo tudi ostale žleze v telesu, kre-
verjetno srčnostjo in požrtvovalnostjo na koncu dosegel 54. mesto. Tim se je uvrstil v polfinale in nato za las zgrešil finale ter na koncu dosegel 28. mesto.
Ekipa se je po koncu dneva, z dvignjenimi glavami in z neprecenljivo izkušnjo več, vrnila v domači kraj in se že takoj naslednji dan lotila dela. Zagreb Throwdown je bil odličen pokazatelj psiho-fizičnih zmožnosti in pa seveda tudi šibkosti znotraj palete gibanja. Vendar pa, življenje gre naprej in z njim tudi Gross Gym. Fit to live.
Marko Marine
pimo notranje organe, ohranjamo funkcijo možganov, gladimo gube, vplivamo na čustva, karakter, meridiane ..., zato področju od vratu navzgor pravimo kar direktorska pisarna našega organizma. Z izvajanjem obrazne joge se za 80 % se popravijo težave s ščitnico, koža zasije, lasišče se prekrvavi, vid se okrepi, sluznice se navlažijo itd.
Vaje so zelo zabavne in celo smešne, tako da jih je užitek delati, sploh ko vidiš rezultate in sijaj na obrazih posameznikov.
Joga obraza je torej namenjena vsem želnim novega znanja in koristnih informacij, poteka na tečajih v manjših skupinah v vaši neposredni okolici, tako da se posameznik nauči vaj, ki jih lahko nato dela sam doma, potekajo pa tudi brezplačne predstavitve.
Za zaključek želim poudariti, da je pomembno, da se zavedamo pomembnosti aktivacije obraznih mišic v smislu preventive oz. reševanja morebitnih že nastalih neravnovesij in vzamemo naše zdravje v svoje roke, poskrbimo za svojo srečo, dvig energije, pretočnost našega organizma, kar vse dosežemo z jogo obraza.
Zaslužimo si, da zasijemo in posledično bo tudi naša okolica dobila največ od nas in pripomogli bomo k boljšemu in bolj optimističnemu svetu.
Špela Baričič, inštruktorica »Savinine joge obraza«
Šport / Kultura
GROSUPELJSKI ODMEVI | JANUAR / FEBRUAR 2015
41
Najuspešnejše strelsko društvo v Sloveniji
Podelitev priznanj za športne dosežke v letu 2014 je strelska zveza Slovenije za svoje nagrajence pripravila na Ptuju v hotelu Primus.
Na že 44 razglasitvi in podelitvi priznanj se je tokrat zbralo rekordno število športnikov. Za najuspešnejše društvo je že drugič zapovrstjo proglašeno Strelsko društvo Grosuplje, ki je ob močni podpori organizacijskega kadra in z 59 registriranimi tekmovalci doseglo odlične rezultate v vseh kategorijah in disciplinah. V zadnjih sedmih letih je to že peti naslov najuspešnejšega društva v Sloveniji.
Plaketo je v imenu društva iz rok predsednika SZS Janeza Slaparja prevzel glavni trener Jože Kolenc.
K omenjenemu priznanju so pripomogli vsi ekipni dosežki naših tekmovalcev v različnih disciplinah in po zaslugi strokovnega dela naših trenerjev in inštruktorjev in ostalih podpornih članov.
V kategoriji mladink je bila Klavdija Jerovšek proglašena za najboljšo strelko leta in prejela je bronasto plaketo za doseženih pet državnih rekordov in to: za finalni državni rekord (FDR) mladinke z zračno puško 10 m z 204,2 kroga; za državni rekord (DR) kadetinje z zračno puško 10 m s 405,9 krogi; za DR mladinke z zračno puško na 10 m s 410,9 krogi; za DR mladinke z zračno puško 50 m trojni položaj s 568 krogi in za DR mladinke z zračno puško 50 m trojni položaj s 577 krogi.
Poleg Klavdije je omenjeno plaketo dobil Željko Moičevič, in sicer: za FDR člani z zračno puško 10 m z 207,1 krogi; za DR člani z zračno puško 10 m s 623.9 krogi in za DR člani z zračno puško 10 m s 624.5 krogi.
Renata Oražem: za DR članice s puško na 50 m trojni položaj s 585 krogi; za DR članice s puško na 50 m leže s 610,5 krogi in za DR članice s puško na 50 m leže s 618,9 krogi.
Omenjeno plaketo je dobil tudi Jan Kolenc, in to: za DR kadeti s puško 50 m leže s 609,5 krogi; za DR kadeti s puško 50 m leže s 611,0 krogi; za DR kadeti s puško 50 m leže s 614,0 krogi; za DR mladinci s puško 50 m leže s 614,0 krogi in še Da-mir Mikec za FDR člani z zračno pištolo 10 m z 201,1 krogi.
Vsem dobitnikom priznanj iskrene čestitke in vsem. ki ste sodelovali v ekipnih dosežkih.
Za Strelsko društvo Grosuplje zapisal Drago Andročec
IZ ŠIRNEGA SVETA V DOMAČO VAS Z MARCOSOM FINKOM in JERICO STEKLASA
Predpraznični mesec december je čas, ko nam misli nehote poromajo k dobrim možem, sv. Miklavžu, Božičku in dedku Mrazu, in nas zaposluje tiho pričakovanje obdarovanja, če imamo seveda to srečo, da nas in naše bližnje gospodarska kriza ni preveč ukalupila. Žal je med nami vse več ljudi, od najmlajših do najstarejših, ki so jim darovi in obdarovanje le tihe, neuslišane želje. Da bi se tudi tistim, ki živijo v socialni stiski, v tem čarobnem prazničnem času uresničila vsaj kakšna skrita želja, smo v Kulturnem društvu sv. Mihaela Grosuplje na predlog tajnika društva Marjana Adamiča pripravili dobrodelni Miklavžev koncert.
Nedelja, 14. december 2014. Dobrodelni Miklavžev koncert z naslovom »Koncert samospevov Iz širnega sveta v domačo vas« z opernima pevcema Marcosom Finkom in Jerico Steklasa, ki ju je spremljal priznani, večkrat nagrajeni pianist Tadej Horvat, je v dvorano grosupeljskega Kulturnega doma privabil lepo množico ljudi. Že naslov koncerta ima pomenljiv naslov, ki daje slutiti, da poslušalce čaka široka paleta glasbenih dosežkov. Zakaj torej »iz širnega sveta v domačo vas«? Naslov simbolizira življenjsko pot obeh nastopajočih pevcev. Basbaritonist Marko (Marcos) Fink je sin slovenskih staršev, ki so delili usodo mnogih slovenskih družin in se zaradi političnih razmer odpravili v tujino, da si tam svobodni služijo kruh.
Iz rodne Argentine ga je pevska kariera ponesla v širni svet, njegova ljubezen do domovine, torej do »domače vasi«, pa ga vrnila znova Sloveniji, med prijazno valovite dolenjske - grosupeljske griče. Če lahko za Marka Finka rečemo, da si je kot pevec izgradil svetovni sloves, pa na drugi strani velja, da si ga sopranistka Jerica Steklasa, ki je nastopila z njim, postopoma, a zanesljivo izgrajuje. Njena pot je vsaj na videz obratna - iz rodne Dolenjske jo »uka žeja« vodi v »širni svet«, kjer ji trdo delo in strokovna priznanja za nastope na koncertnih in opernih deskah tlakujejo pot glasbenega uspeha. Vendarle v
njej ostaja zapisana ljubezen do slovenske pesmi in kulture, do »domače vasi« in naše dediščine. Tako je oba pevca predstavil dr. Matjaž Barbo, ki je odlično pripravil celotno predstavitev koncerta.
V prvem delu koncerta smo prisluhnili mojstrom romantičnega samospeva: Schubertu, Mahlerju in Straussu, v nadaljevanju pa prefinjenim francoskim samospevom. V sklepni cikel prvega dela nas je popeljal španski melos Deklet in Candiza slovitega argentinskega skladatelja Astorja Piazzol-le. Marcos Fink nas je z dvema samospevoma (Campanilla in Las achirascolorados) navdušujoče popeljal v Argentino, saj slog Carlosa Guastavina navdihuje ljudska glasba. Prvi del koncerta sta sklenila Marcos in Jerica v duetu s pesmijo Baile-cito cantato in dodobra razgibala publiko v dvorani. Omeniti velja, da so bile nekatere pesmi zaradi lažjega razumevanja recitirane v slovenskem prevodu, kar je dalo pesmim z izrazito globoko vsebino še poseben zven.
Drugi del koncerta nas je popeljal v slovensko pesem. Prešernovima Pod oknom in Kam, smo prisluhnili v izvedbi Mar-cosa Finka, Nezakonsko mater pa je občuteno zapela Jerica Steklasa; v nadaljevanju se je Marcos predstavil še s pesmima
"Prid' se pogret," se je glasilo povabilo Zavoda in Fundacije DREVORED na zdaj že tradicionalno predpraznično druženje, ki je bilo v soboto, 20. 12. 2014, v centru Grosupljega. Zopet je bil z nami REX, stari "šporhet" na drva, zaradi katerega je dogodek pravzaprav nastal. A letos so nas greli tudi sonce in (pre)tople zimske temperature.
Dobri stari dedek Mraz se tudi letos ni prisankal, ampak se je moral izpod Triglava pripeljati s svojim fičkom. Pridni otroci so dobesedno zapolnili Adamičevo ploščad in dedek je komaj krotil in obdaril razposajeno množico. Potem pa sta v oranžnih plavutkah prikorakala na prizorišče največja piščanca v zgodovini Grosupljega in se kregala, plesala, kikirikala, ... in jedla črve, kar je silno zabavalo tako male kot velike obiskovalce. Najbolj kreativni so se po predstavi zapodili na delavnico izdelave voščilnic, vsi ostali pa na palačinke, kuhančka, vroč jabolčnik ali po dobrodelno srečko. Večer je bil namenjen odraslim. Začeli so ga Grossupi, odlična folk zasedba Glasbene šole Grosuplje. Mladinski svet Gro-
Mak žari in Dedek Samorog, Jerica pa z Mesecem v izbi, Če na poljane rosa pade in Plesom v rdečem.
Sledil je niz slovenskih ljudskih pesmi, v katerih se kaže po eni strani bogastvo slovenskega ljudskega občutenja, po drugi pa čudovita interpretacija obeh pevcev. Tako zelo sta navdušila poslušalce, da aplavz ni in ni hotel pojenjati in kljub temu da sta se nanj odzvala z dodatnim prekrasnim prepevanjem, bi ju poslušali tja pozno v noč. Žal se vse prelepo prehitro konča!
Toda, spet je vzšlo sonce - denar, zbran od prodanih vstopnic, je Kulturno društvo sv. Mihaela nakazalo humanitarni organizaciji Slovenski Karitas.
Alenka Adamič (-\
Kulturno društvo sv. Mihaela Grosuplje se zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali pri oblikovanju in pripravi dobrodelnega koncerta, še posebno pa podpornikom prireditve: Pekarni Grosuplje, Slaščičarni Kovačič, Kavarni Amanda in Gostišču Lunca za darovane dobrote, namenjene vsem za prijeten družabni zaključek koncerta.
V___/
DREVÓRÉDSI
suplje je pripravil res zabavne dobrodelne igre, a žal ravno v najmanj obiskanem terminu, med najbolj sramežljivimi obiskovalci. Ritem večera je z glasbeno kuliso držal odličen dvojec DoubleTej, obiskovalci so lahko z njunega glasbenega menija izbrali pesem po svojem okusu. Pester predpraznični dogodek je v sedmih urah gostil preko 500 druženja želnih obiskovalcev vseh generacij.
Uspel je tudi razprodan dobrodelni srečelov, s katerim smo zbrali 768 evrov. Fundacija DREVORED jih bo namenila izključno za financiranje obšolskih dejavnosti otrok iz občine Grosuplje, ki jih zaradi finančne stiske v družini sicer ne bi mogli obiskovati.
Kljub skromni finančni podpori lokalne skupnosti smo z mnogimi prostovoljci in podporniki uspeli pripraviti še eno odlično javno prireditev v centru Grosupljega, namenjeno vsem generacijam. Lahko bi hudomušno predrugačili rek v: "Za mal' d'narja, velik' muzike!"
Hvala vsem na odru, za odrom, za štanti in za "šporhetom", vsem, ki ste kuhali, pekli, nosili, "šraufali", prodajali, peli in igrali ... Skratka, hvala vsem prostovoljcem, brez vas ne bi šlo.
Irena Gantar, Zavod DREVORED, foto: Drevored, Vasja Ambrožič
Decembrsko druženje za vse generacije
Vtisi s pohoda Prid'mo si voščit
Turistično društvo Šmarje - Sap je poznano po organizaciji pohodov, ki so vsebinsko zanimivi in strokovno vodeni. Postali so stalnica v letnem programu društva. Lani se je porodila ideja o pohodu v prazničnem decembru, ki bi imel posebno poslanstvo: povezati sokrajane in ostale prebivalce iz sosednjih občin, da se ob hoji v tišini noči in ob soju bakel spoznajo, zbližajo, poklepetajo. Geslo PRID'MO SI VOŠČIT pa naj bi nagovorilo prav vse, da se pridružijo sklepnemu delu pohoda na trgu pred šmarsko cerkvijo, si sežejo v roke, prijazno voščijo in družijo ob zvokih glasbe in petja. Zahtevna organizacija je vključevala zunanje sodelavce, koordinatorje, individualno obveščanje krajanov, objave v medijih in druge oblike informiranja. Ožja delovna skupina je oblikovala traso poti, ki je vključevala kar devet vstopnih točk pohoda. Če se je morda pri kom še dan pred pohodom pojavila skepsa o uspešni izvedbi, se je razblinila v tistih čarobnih trenutkih, ko so skupine udeležencev ob svetlobi bakel in vrtinčenju snežink množično prihajale na praznično okrašeno prizorišče na trg pred cerkvijo, kjer so jih toplo sprejele s kruhom in soljo ter čajem članice društva. Praznična glasba, petje pesmi o šmarski lipici, ki nas je povezala v sklenjen krog okoli nje, veseli nasmehi, topla
voščila drug drugemu. Patetika? Ne! Pristno navdušenje in povezanost vseh navzočih.
S svojo navzočnostjo in prijaznim nagovorom je dal prireditvi poseben poudarek župan naše občine dr. Peter Verlič. Zavedamo se, da nam dogodka ne bi uspelo izpeljati tako uspešno brez dejavnih koordinatorjev pohoda, ki so navduševali krajane po posameznih zaselkih in jih na pohodu vodili od vstopnih mest do zaključnega prizorišča.
Posebno želimo pohvaliti odzivnost krajanov Cikave in Sel za množično udeležbo. Za varnost na pohodu so odgovorno poskrbeli šmarski gasilci.
Oceno prvič izvedenega pohoda PRID'MO SI VOŠČIT najbolje izrazimo s številom udeležencev, saj jih je bilo preko 200. Še bolje pa z željami pohodnikov, da mora tudi ta pohod postati tradicionalen.
Turistično društvo Šmarje - Sap Ana Mislej
V
Božični koncert v Šmarju - Sapu
V soboto, 27. decembra 2014, smo za vse udeležence pohoda cerkveni zbori priredili božični koncert v domači cerkvi. Sodeč
Prid'mo si voščit in tudi za vse ostale ljubitelje zborovskega petja po odzivu poslušalcev je koncert odlično uspel.
člani Moškega pevskega zbora Šmarje - Sap in vsi trije šmarski	Brane Petrovič
Maša za domovino in slavnostna akademija ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Polici
V petek, dne 26. decembra 2014, je bila na Polici, v cerkvi sv. Jakoba, maša za domovino, ki jo je daroval domači župnik Slavko Judež. Po maši je bila akademija ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Cerkev se spominja prvega mučenca sv. Štefana. Gospod župnik je v pridigi poudaril, da je potrebno graditi naprej, da je potrebno vse zastaviti za pravico in resnico in odpuščati, kot je odpustil svojim mučiteljem tudi prvi mučenec sv. Štefan.
Slavnostno akademijo ob dnevu samostojnosti in enotnosti z naslovom »Bog našo nam deželo, bog živi ves slovenski svet« je že petič zapored pripravil župnijski iniciativni odbor, ki je letos želel predstaviti civilno-družbeno iniciativo »Resnica in sočutje 1945-2015«. Iniciativa želi vzpostaviti proces dokončnega slovesa od travm druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja. V imenu iniciative je spregovoril naš krajan Marko Fink. Povedal je, da želi s svojim pevskim talentom pomagati vsem, da bi ozdraveli od povojnih travm.
Župan dr. Peter Verlič je povedal, da smo tedaj, leta 1990, izpričali visoko enotnost in državnost, ki bi morala biti prisotna tudi danes. Občina in občinska uprava deluje za blagor vseh. Prizadeva si, da bi bila starejšim prijazna občina, v oktobru pa je že dobila certifikat: Mladim prijazna občina. Zelo je vesel, da so projekti in tudi denarna sredstva pripravljena za gradnjo prepotrebne podružnične šole na Polici in se bo končno pričela gradnja v letu 2015.
Da je treba nekaj storiti, se je odločil potem, ko je prebral članek Tomaža Erzarja, psihologa, ki vidi probleme, okrog katerih se stalno vrtimo. Ko bi človek mislil, da bo čas zacelil vse rane, se pojavi sekundarna travmatizacija. Ta je lahko še hujša. Prisili drugo generacijo v še hujše sovraštvo. Za vse potomce in otroke si želi, da bi živeli v miru in blagostanju, zato se je pridružil skupini, ki hoče priznati dostojanstvo vsaki osebi, ki se je v drugi svetovni vojni borila na katerikoli strani. Travme izgube je potrebno izpeti, ubesediti, naslikati, povedati, da nam je žal, da je prišlo do nasilja, da pa se tega ne sme delati. Sovraštvo in maščevalnost nimata zadnje besede.
Marko Fink ob spremljavi Jožeta Smrekarja, Poliški oktet, vokalna skupina Stezice in otroški zbor so zapeli domoljubne in božične pesmi. »Težko se je smejati s sovraštvom v očeh,« je prepevala vokalna skupina Stezice in nas vabila, da se odpremo novim, iskrenim odnosom za boljšo skupno prihodnost.
Milenka Nagelj
Brinke in Šentjurski fantje z združenimi glasovi
Ženska vokalna skupina Brinke in moška pevska skupina Šentjurski fantje, ki delujeta pod okriljem Kulturnega društva Šentjurski oktet, sta za zaključek leta 2014 združili pevske moči in za to priložnost pripravili božično-novoletni program. Pod umetniškim vodstvom nestorja slovenskega zborovskega petja Tomaža Tozona in že dobro prepoznavne zborovodkinje Tine Vahčič je tako nastal pester izbor pesmi, vse od starih božičnih pesmi do večno zelenih Avsenikovih melodij in preprostih ljudskih napevov.
Pevski skupini sta se najprej predstavili z »božično-novoletno pevsko zakusko« v soboto, 27. decembra, v dvorani Družbenega doma v Grosupljem, okrepljeni s pevci Kvinteta Tivoli iz Lesc. Ob blago zveneči spremljavi citer mojstra Tomaža Pla-hutnika in izvirni postavitvi vseh treh pevskih sestavov je nastalo prijetno domače pevsko vzdušje, ki je navdušilo številne ljubitelje zborovskega petja ter vidne predstavnike občinske in mednarodne skupnosti.
Že naslednji ponovoletni vikend so pevci s svojim petjem popestrili nedeljsko dopoldansko bogoslužje v župnijski cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici, svoje pevsko popotovanje pa zaokrožili z nastopom na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer so polepšali dan bolnikom in osebju.
Združeni v petju so dokazali, da pesem povezuje in osrečuje. O tem pričajo tudi posnetki z nastopov in prijazno pismo ene od prostovoljk, ki skrbijo za bolnike Onkološkega inštituta:
"Vsakodnevni vrvež bolnikov, zdravstvenih delavcev in ostalih v avli OI Ljubljana se je umiril in zaslišali so se pevski glasovi in nežni zvoki citer. Polurni koncert je bil pravi balzam za uše-
sa, dušo in srce. Zvoki so prodrli vse do prvih nadstropij klinike in tako so jih bili deležni tudi bolniki, ki niso prišli poslušat v samo avlo in seveda vsi ostali, ki so čakali na prevoz in še zadnje preglede pred ordinacijami.
Hvaležni so/smo bili za to darilo in še enkrat hvala od nas vseh (bolnikov, osebja, prostovoljcev in OI).
Pa še kdaj prinesite harmonijo v te prostore!"
Tamara Derman Zadravec Ženska vokalna skupina Brinke
Prireditev na Spodnji Slivnici
Dne 19. 12. 2014 je bil na Spodnji Slivnici vokalno inštrumen-talni koncert, ki ga je oblikovala Nedeljka Ulaga, predsednica Kulturnega društva Spodnja Slivnica. Koncert je imel noto bližajočih se božičnih praznikov in pričakovanja novega leta 2015.
Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar je prepeval ljudske in božične pesmi. Prav posebno vzdušje pa so ustvarili Rok Weber na klaviaturah, Janez Zrnec na bobnih in Miha Smrekar, klarinetist in trobentar, sicer člani Big banda Grosuplje. Recitatorja sta brala pesmi Frana Milčin-
skega Ježka in nas spomnila na stoto obletnico rojstva tega pesnika in humorista.
Lastovke so tesno povezane s Krajevno skupnostjo Spodnja Slivnica, saj vedno rade sodelujejo, verjetno tudi zato, ker so tri članice zbora naše krajanke. Predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Slivnica, Alojz Bavdek, jim je zato v zahvalo predal plaketo.
Milenka Nagelj
Barve glasbe in besede 2014/2015 -tretji večer - Božična pastorala
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 9. decembra 2014
»Po celi zemlji vsem ljudem mir bodi! Tako so peli angelcev glasovi v višavah pri Mesijasa prihodi; da smo očeta enega sinovi, ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, da ljubit' mormo se, prav' uk njegovi.«
Tako je božič začutil France Prešeren. Tone Pavček pa je v tretjem delu knjige Čas duše, čas telesa zapisal: »December, zadnji mesec v letu, pravzaprav ni mesec konca, ampak začetka. V njem se kar po redu vrste velika rojstva, ki zanikujejo konec in poveličujejo začetek - čudež rojstva. Tako je december s svojimi prazniki v znamenju večnega človekovega upanja in
pričakovanja rojstva Človekovega (sonca) in novega leta, nam Slovencem pa je usoda poklonila še rojstni dan prvega pevca med našimi poeti, in ne manj prešeren dan rojstva državne samostojnosti.«
V Mestni knjižnici Grosuplje smo zato z veseljem sprejeli predlog izjemnih grosupeljskih glasbenikov violinistke Mojce Menoni Sikur in violončelista Martina Sikurja, da v decembru poslušamo glasbo na temo božiča in poiščemo ustrezna besedila v vezani in nevezani besedi. Sodelovanje recitator-jev UTŽO: Katje Bricelj, Rozi Fortuna, Cvetke Gole, Martina Oblaka, Iva Puharja in Marije Samec ter glasbenikov je rodilo večer, ki smo ga naslovili Božične pastorale.
Glasbenika, ki se jima je pridružila še harfistka Sofia Ristic,
sta izbrala manj znano glasbo A. Joliveta Božične pastorale -štiri očarljive meditacije, oprte na starodavno božično tradicijo, ki odsevajo skladateljevo zrelo glasbeno govorico in tudi čas, v katerem so nastale, leto 1943. Prvi stavek, Zvezda, se začne tiho, zadržano, skoraj skrivnostno, počasni puščavski koračnici Svetih treh kraljev sledi uspavanka Device Marije in nato še razigrani ples pastirjev. Recitatorji so tej skladbi dodali pesmi manj znanih avtorjev, ki so nam v verzih poskušali pričarati božično zgodbo.
V sodobni glasbi se ideja božiča redko pojavlja, sta v programski list zapisala glasbenika Sikur. Ruski skladatelj A. G. Šnitke je predelal Gruberjevo Sveto noč. Popačil je osnovno melodijo z dodajanjem sodobnih razpoloženjskih elementov, ki so večinoma žalostni, celo grozljivi. Violina, violončelo in klavir, na katerega je igrala Jerneja Grebenšek, so pričarali posebno vzdušje, ki je poslušalce šokiralo, a vendarle povzročilo, da so si skladbo zapomnili. Recitatorji so izbrali pesmi o občutenju božiča med drugo svetovno vojno in besedilo Maruše Krese o osamljenosti med prazniki .
Tretja skladba je bila prijetna tristavčna Suita za violino, violončelo in harfo L. M. Tedeschija. Pesmi so sledile glasbenemu sporočilu, odkrivale veličastnost božiča in sporočilo kolednikov za srečo v prihajajočem letu.
Božični večer ne more mimo himnične pesmi F. K. Gruberja Sveta noč, zaigrani na violini, violončelu in harfi. Člani Mešanega pevskega zbora UTŽO pa so z mrmranjem sodelovali v drugem delu skladbe.
Bili smo priča čarobnemu večeru, ki nam je v okusno okrašeni dvorani Mestne knjižnice Grosuplje pričaral pravo občutenje božiča, poslušalci pa so bili navdušeni. Direktorica knjižnice se je zahvalila glasbenikom in recitatorjem UTŽO za lep večer in napovedala temo naslednjega večera iz cikla Barve glasbe in besede v mesecu februarju, ki bo posvečena ljubezni.
Marija Samec
Glasbeniki in recitatorji ob koncu koncerta, foto: Vera Puhar
Sakralna arhitektura kot oblikovalec življenjskega okolja
Prvo predavanje o arhitekturi prof. dr. Petra Fistra
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 13. februarja 2015
Dr. Peter Fister, zaslužni profesor na Fakulteti za arhitekturo, je gostoval v naši knjižnici že z odmevno razstavo in dvema predavanjima na temo, ki ji je posvetil večino svojega raziskovalnega in ustvarjalnega dela, torej varovanju arhitekturne kulturne dediščine, kulturne dediščine, njeni svetovni in posebej še slovenski zgodovini ter ohranjanju dediščine kot ene najtrajnejših in najpomembnejših sestavin človekovega bivalnega okolja. Poznavanje resničnih vzrokov za oblikovanje arhitekture kot osnove za posebnosti bivalnega okolja v resnici šele omogoča razumeti pravo njeno vrednost v domačem in svetovnem merilu.
Člani UTŽO v pogovoru z dr. Petrom Fistrom foto: Mestna knjižnica Grosuplje
Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje se je v sodelovanju z Mestno knjižnico Grosuplje z njim dogovorila za venček petih predavanj o vključenosti arhitekture v življenjski prostor, o razvoju arhitekture v prostoru, o razvoju arhitekture prostora ter zgodovini njenega vrednotenja in razumevanja.
Kot izhodiščno predavanje je bila tema o posebnostih razvoja in vloge sakralnega stavbarstva kot oblikovanega prostora v svetu in v Sloveniji ter na Južnem Koroškem. Študije so bile objavljene v vrsti člankov in predavanj, za slovenski prostor posebej v monografijah »Arhitektura slovenskih protiturških taborov« in »Umetnost stavbarstva na Slovenskem«.
Arhitektura je oblikovan prostor za človeka, torej je človek merilo. Če arhitekti sledijo tej misli, potem je arhitektura skladna z okoljem, v katerega je postavljena in prijazna ljudem.
Sprehodil se je skozi zgodovino zidanih svetišč. Bizantinsko svetišče s centralnim prostorom omogoča neposreden dostop do svetega, do boga. V slovenski prostor so gradnjo cerkva prinesli irski menihi. V pravilih so za osnovo vzeli kvadrat in to je značilno za romaniko (11. - 13. stol.). Oblikovale so se zaprte gradbene šole, ki svojih skrivnosti niso izdajale. V 12. stoletju, v času vojn, so cerkve zidali kot trdnjave, saj so prevzele tudi obrambno funkcijo, kot tudi v 15. stoletju, ko so v obrambi pred Turki ljudje gradili tabore. Tedaj se uveljavi umetnostna smer gotika (14. in 15. stol.), ki uvede kot osnovni arhitekturni element trikotnik. Visoki koničasti zvoniki so
bili kažipot trgovcem in popotnikom na njihovih poteh. Večinoma imajo cerkve tri ladje, če so manjše, imajo vsaj dve vrsti klopi in prehod med njimi. Na levi strani je bil vhod v cerkev. Verniki so se po levi strani približali oltarju, odložili darilo in se po desni strani odpravili ven. Zato so ženske klopi na levi strani cerkve, moške pa na desni.
V 16. stoletju renesansa spremeni gradnjo cerkva in se zopet obrne k človeku. Obstajajo predpisi, kako graditi svetišča. Cerkev v baroku (17. in 18. stol.) oblikuje slovensko kulturno krajino. V začetku 20. stoletja slovenski arhitekt Jože Plečnik uvaja modernistične oblike cerkva (Bogojina, Barje). Pred-
Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje, četrtek, 11. december 2014
Tretji večer trilogije o našem rojaku, slovensko-ameriškem pisatelju Louisu Adamiču, so pripravili idejni in vsebinski organizator Jakob Müller in Zavod Leo Grosuplje, zavod za raziskovanje in promocijo literature, jezika, kulture in zgodovine, člani Kulturnega društva sv. Mihael ter Mestna knjižnica Grosuplje, v katere imenu je vse nagovorila direktorica Roža Kek.
V	treh nadaljevanjih smo spremljali predavanja profesorja Jakoba Müllerja o slovenskem Američanu, našem rojaku Louisu Adamiču. Prvi večer v marcu smo se seznanili z avtobiografsko in biografsko prozo, ki je zajemala obdobje Od Praproč do Mountain Viewa, v drugem večeru novembra smo poslušali njegova besedila na temo Družba - džungla in revolucija. Tema tretjega večera je nosila naslov Narod narodov s podnaslovom identiteta in multikulturnost. Avtor projekta profesor Jakob Müller je najprej opredelil izpostavljene pojme: narod, identiteta, multikulturnost in ugotovitve z odlomki iz Adamičevih del prenesel na ameriško stvarnost.
Za vse te pojave je bil občutljiv tudi Louis Adamič, saj je bil sam priseljenec ali prišlek. V Ameriko je prišel star dobrih 14 let in potreboval je kakšnih 7 let, da se je dovolj asimiliral in prevzel angleški jezikovni kod tudi v pisnem izražanju. Prvo izvirno zgodbo na temo identitetne, kulturne in narodne skupnosti je napisal 15 let po prihodu, in sicer o položaju Slovencev v Ameriki, ki niso imeli niti lastne narodne identitete, ne subjektivne ne objektivne, saj jih Američani imenujejo Bohankiji ali Hankiji v povezavi s Čehi in Madžari.
Z delom iz leta 1934 Vrnitev v rodni kraj (The native's return) je odšel na turnejo, kjer je predstavljal problematiko preseljencev. Po predavanjih se je s priseljenci različnih narodnosti pogovarjal, jih intervjuval, poslušal, si delal zapiske. Tu je odkril eno velikih tem, o kateri je naslednjih 10-12 let pisal in razmišljal.
V	Moji Ameriki (My America, 1938), v kateri še prevladujejo druž-beno-socialne in avtobiografske teme, ima tudi poglavje o ameriški mnogokulturnosti, v katerem osvetli odnos med Staroameričani, to so priseljenci iz Velike Britanije, Irske, Holandije in Nemčije, in Novoameričani, ki so se tja preselili iz vseh drugih koncev sveta. Obdelal je ameriško tujejezično časopisje, več kot 1000 naslovov je bilo, in tu je zasnoval tudi enciklopedično zbirko o narodih in rasah v ZDA.
Knjiga Iz mnogih dežel (From many lands, 1940) obsega tri obse-
vsem po drugi svetovni vojni gradijo moderne cerkve, po načrtih, ki so jih prevzeli v drugih deželah in drugih kulturah, zato so take gradnje moteče v slovenski kulturni krajini. Taka je tudi nova grosupeljska cerkev, ki je nastala kot kopija japonske cerkve v Tokiu.
Nova slovenska cerkev, pa naj bo krščanska, pravoslavna ali džamija ali sakralni prostor drugih 46 verskih skupnosti v Sloveniji, mora vedno upoštevati, da je človek merilo arhitekture.
Marija Samec
Louisu Adamiču: multikulturnost
žne zgodbe o Judu, o Američanu japonskih staršev in o zvezi Američanke in ameriškega Hispanca. Objavljene pa so še druge zgodbe o drugih narodnostih, zanimiva je zgodba o dolenjskem kmetu v Ameriki. Adamič se je tu pokazal kot pisatelj, ki zna zastavljati bistvena vprašanja o človekovi eksistenci in identiteti, pa tudi kot mojster pripovedi, portreta, empatije in ironije.
V	knjigi Kako vam je ime? (What's your name? 1942) je publicistično obdelal primere identitetne asimilacije na primerih imen in priimkov in posebej poudarjal, da sme in mora biti asimilacija samo stvar svobodne in osebne odločitve. Pomembno je, da prišleki ohranjajo zdrav odnos do prvotne narodne pripadnosti.
Knjiga Narod narodov (A nation of nations, 1945) obsega eseje o 13 ameriških narodih oziroma rasnih skupnostih. Vsa poglavja imajo enako strukturo: zgodovina priselitve, sodelovanje v ameriški nacionalni revoluciji, v ameriški državljanski vojni na obeh straneh, na koncu pa ima sezname znamenitih priseljencev in potomcev. Njegova liberalna širina se kaže ob predstavitvi slovenskega misijonarja Barage. Kazal je veliko razumevanje za črnce, danes imenovane Afroameričani.
Nobena od teh knjig ni prevedena v slovenščino, čeprav je Adamič v znanstvenih krogih najbolj poznan prav po svojih delih o mnogo-kulturnosti v Ameriki.
Odlomke iz Adamičevih del so brali Lojzka Avajanos, Jožica Narat in Janez Pintar, večer je povezovala Vera Šparovec. Odlomke iz še neprevedenih del je v slovenščino prevedla Janja Zupančič, glasbo je pomagala izbrati Patricia Walsh, avdio-video projekcijo je oblikoval Samir Hussein.
V	Adamičevem razumevanju posameznikove družbene identitete v mnogokulturnem narodu se prepletata dva postulata: svoboda posameznika in ustvarjalna sinergija mnogokulturnosti. Nakazuje pa se tudi ideja zavesti o pomembnosti ohranjanja vezi ali vsaj vednosti o kulturni identiteti rojstne dežele ob hkratnem pragmatičnem in svobodnem prevzemanju kulture posvojene dežele. Adamič mno-gokulturnosti ne dojema kot nevarnost za domicilni narod, temveč kot možnost za razvoj in napredovanje. Zagovarja jezikovno in kulturno asimilacijo prišlekov, ki mora biti naravna, neprisilna, saj državljani tako ohranjajo ne samo svojo človeško dostojanstvo, ampak tudi svoje duševne kvalitete in ustvarjalne sposobnosti. Judovski zdravnik izreče Adamičevo vizijo družbe: »Sanje o človečnosti onkraj vseh različnosti.«
Marija Samec
Jakob Müller: 3. del trilogije o Narod narodov - identiteta in
Dvajset let Mešanega okteta Polica
Trinajstega decembra smo imeli na Polici v veliki dvorani po-liškega gasilskega doma zanimiv in bogat glasbeni dogodek, s katerim je Kulturno društvo Polica obeležilo dvajset let delovanja svojega mešanega okteta.
Pred dvajsetimi leti je po večletnem glasbenem mrtvilu na Polici ta dejavnost znova zaživela. Pobudo je prevzel glasbeni pedagog Emil Kovačec, ki se je nekaj let preje priselil v naš kraj. Ker na Polici nikoli ni manjkalo amaterskih glasbenih navdušencev, ni bilo težko sestaviti mešanega okteta. Takih sestavov v naši bližnji okolici skorajda ni, je pa z glasbenega vidika dokaj zanimiv. Na začetku delovanja okteta je sicer prihajalo do posameznih zamenjav, sedanja zasedba pa vztraja že petnajst let. Prepevajo po raznih koncih Slovenije na različnih srečanjih, revijah, samostojnih koncertih in proslavah.
Na dobro obiskanem jubilejnem koncertu so iz KD Polica sodelovali Oktet Polica, Ljudski pevci in Instrumentalna skupina Intervali, poleg njih pa še gostje: Moški pevski zbor Šmarje, Ženski pevski zbor Magdalena in mlad harmonikarski navdušenec - osemletni Klemen Skubic. Glasbeni program je bil sestavljen iz vokalnih priredb zimzelenih zabavnih in narodnozabavnih skladb.
Nekaj vokalnih skladb je na klaviaturah spremljala Manca Zaviršek, kar je obogatilo in popestrilo glasbeni program. Sam potek je več kot odlično vodil naš krajan Boštjan Ro-
mih. Ob tej priliki je predstavnica JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica Simona Zorko podelila dve častni Gallusovi znački za dolgoletno ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje.
Po končanem koncertu smo se vsi obiskovalci in nastopajoči zadržali v prijetnem klepetu ob skromnem prigrizku in kozarčku rujnega. Slišati je bilo kar nekaj pohval na račun prireditve.
Mnogi so izrazili željo, da bi se taka in podobna srečanja pogosteje dogajala, saj imamo na Polici za to vse pogoje. Imamo ljudi, ki tako prireditev lahko in z veseljem pripravijo, imamo veliko in lepo dvorano v gasilskem domu, predvsem pa imamo ljudi, ki imajo radi glasbo in z veseljem obiščejo take in podobne prireditve.
Matevž Vidic, foto: Drago Andročec
Žlahtne misli v srebrni kopreni
Javni sklad za kulturne dejavnosti je razpisal natečaj za seni-orke in seniorje, ki pišejo v slovenskem jeziku, na temo Žlahtne misli v srebrni kopreni. Na delavnicah, ki jih je vodila Lela B. Njatin, so razmišljali o tem, kaj bi počeli, če bi vedeli, da prihaja konec sveta. Prispela besedila so objavili v knjigi in med osmimi izbranimi je bil tudi prispevek Grosupeljčanke Majde Senčar z naslovom Poslednji pok.
Odrasle in otroke je povprašala, kaj bi storili pred koncem sveta in odgovore povezala v zgodbo. Odgovori so bili raznovrstni, zabavni in resni: »Brala bi in poslušala glasbo ; Jaz bi hodila med ljudmi in opravičevala, če sem jih kdaj prizadela ; Spustila bi vse živali na svobodo ; Vsak dan bi kam šla ; Jaz bi se ga mal' nažgal ... ; Se ti pridružim! ; Jaz pa pojdem k ljub'ci v vas. Za ves ta čas ...« Najlepša se mi je zdela misel, da se, če si razčistil s samim seboj in s svetom, konca ni treba bati.
Majda Senčar je prejela priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti, saj je bila izbrana med pet avtorjev, ki so v minulem letu izdali knjigo pesmi, proze ali dramatike in jo tudi
sami plačali ali pa so jim pri pokritju stroškov pomagali sponzorji. Njena nagrajena knjiga, ki je bila predstavljena tudi v Grosupljem in smo jo z veseljem prebrali, nosi naslov Okru-ški. Čestitamo!
Marija Samec
Majda Senčar ob izidu knjige okruški, foto: Ivo Puhar
Slutnje kraja - slikarska razstava Miloša Pahorja
Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, petek, 12. decembra 2014
Miloš Pahor je tržaški Slovenec. Po osnovnem poklicu je glasbenik, bil je prvi flavtist v orkestru tržaškega gledališča Verdi, zato ni čudno, da je na odprtju razstave na flavto zaigrala njegova hči Irena. Kolikor mu je čas dopuščal, se je ob glasbi ukvarjal tudi s fotografiranjem in slikanjem.
V galeriji Mestne knjižnice Grosuplje je na pobudo UTŽO razstavo z naslovom Slutnje prostora postavila kustosinja Darija Kovačič. S slikarjem se je pogovarjala direktorica Roža Kek. Slike in digitalno obdelane fotografije, ki jih je avtor
razstavil v Grosupljem, z večjimi barvnimi ploskvami in le nakazanimi silhuetami hiš, dreves, gričev, morja nakazujejo podobo pokrajine in kraje, kjer je slikar živel. Pri slikanju Miloš Pahor uporablja zmerne, a učinkovite barve, temno sive, rjave, modre, rumene, torej barve, ki jih srečujemo v naravi. Bogata izkušnja risanja se kaže v elegantnih in ekspresivnih črtah, skope poteze pa omogočajo še večjo sintezo in bistve-nost krajev, ki jih upodablja.
Razstava v galeriji je odprta do konca januarja.
Marija Samec
Iz Zveze kulturnih društev Grosuplje...
ZKD Grosuplje s 1. januarjem 2015 uradno začenja teči status »javnega interesa na področju kulture«, ki ga je podelila komisija Ministrstva za kulturo.
Ob zaključku leta 2014 smo začeli s pripravo gradiva za pridobitev javnega interesa na področju kulture. Pri tem smo uspešno sodelovali v, z evropskimi sredstvi podprtem projektu Zavoda za zaposlovanje, Usposabljanje na delovno mesto. V okviru projekta smo prvič že v letu 2013 pripravili in izdali zbornik ob 40. obletnici delovanja ZKD Grosuplje. Drugo usposabljanje, na katero smo priložnost za vključitev ponudili mladim, ki že vrsto let delujejo na področju ljubiteljske kulture v Grosupljem, smo načrtovali tako, da smo z razširjeno ekipo strokovne službe izvedli projekt Bela vrana (mednarodna udeležba na otroškem gledališkem festivalu v Litvi) in pripravili potrebno dokumentacijo za pridobitev statusa.
Kljub temu, da statistiko in finance vodimo urejeno in pregledno, je bilo potrebno zbrati in prevesti podatke (finančne in programske) za obrazce tega razpisa. Kandidirali smo za ustvarjanje in posredovanje kulturnih dobrin »uprizoritvene umetnosti« z naslednjimi projekti: Otroški abonma, Teden otroka, Program sezone (uprizoritvena umetnost za odrasle) - z izbranimi gostujočimi profesionalnimi izvajalci in s produkcijo društev (večinoma producent ZKD Grosuplje): Veseli december, Mladi mladim, Ta veseli dan kulture, Mednarodni festivali/ Izobraževanje za otroke in mladino.
Odločba, ku jo je podpisala ministrica za kulturo mag. Julijana Bizjak Mlakar, potrjuje, da je bilo na podlagi priloženih listin in drugih dokazil in ob izpolnjevanju vsaj treh kriterijev ugotovljeno, da ZKD Grosuplje izpolnjuje splošne pogoje za podelitev statusa: izvajanje kulturne dejavnosti, združevanje poklicev oz. ukvarjanje s strokovnimi vprašanji, izvajanje kulturne vzgoje in izobraževanja, prispevanje k dostopnosti kulturnih dobrin, prispevanje k razvoju kulturnih dejavnosti.
S pridobitvijo statusa se potrjuje večletna politika sočasnega razvoja ljubiteljske in profesionalne kulture v občini Grosuplje. Z načrtnim delom beležimo dvig kakovosti v vseh ljubiteljskih skupinah. Z uspehi blestijo predvsem najmlajši člani ZKD Grosuplje. Ob tem smo pri nekaterih projektih vzpostavili odlično sodelovanje z vrtci in šolami ter drugimi javnimi ustanovami v Grosupljem. Prav tako so se poleg tradicionalnih dejavnosti (folklora, zborovsko petje, gledališče) s podporo občine, ki je prisluhnila potrebam mladega mesta, hitro razvile tudi skupine, ki so začele s pionirskim raziskovanjem kulturnega ustvarjanja na likovnem področju in področju plesa. O upravičenosti visokih vložkov pričajo ne samo uspehi, ampak tudi izredno zanimanje za sodelovanje (otroške gledališke skupine pokajo po šivih in čakalne
vrste so vse daljše) vsako leto se pojavijo tudi nove skupine ali celo nova društva, ki si želijo soustvarjati kulturni utrip v mestu Grosuplje in tudi po okoliških krajih in vaseh.
Poleg potrditve dobrega dela prinaša javni interes tudi obvezo o izvajanju in nadaljevanju programov, na podlagi katerih je bil status pridobljen. Projekti, ki so prepričali ministrstvo, so vsekakor vredni truda in vlaganj tudi v prihodnje, saj si le stežka predstavljamo, da se v prazničnem decembru ne bi srečali z Gledališčem Hiška in dedkom Mrazom v Kulturnem domu ali z lutkami ob četrtkih v okviru otroškega abonmaja. Da si v Grosupljem želimo profesionalne kulture, priča tudi vaš odziv na izbrane predstave. Januar 2015 bomo začeli z dvema popolnoma razprodanima predstavama.
S pridobitvijo statusa javnega interesa smo pridobili možnost, da nam svojo podporo izkažete tudi vi s tem, da nam namenite del svoje dohodnine. Več o tem, kako lahko to storite, si preberite na naši spletni strani www.kultura.si.
Info redakcija ZKD Grosuplje, Simona Zorc Ramovš
Napovedujemo...
Četrtek, 5. 2., ob 18.00, Galerija Mestne knjižnice Grosuplje; Likovna skupina Paleta, KD Teater, ZKD Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje
MASKE, otvoritev razstave
Članice Likovne skupine Paleta KD Teatra Grosuplje vas vabijo na razstavo, ki jo umeščajo v pustni čas. Likovna dela razstavljajo pod skupnim imenom Maske. Razstavljena dela so ustvarili v preteklem letu pod mentorstvom Klemna Benedika.
Izhodišča njihovih ustvarjalnih iskanj je bila maska kot simbol človekove dvojnosti, oddvojenosti in obenem povezovalni člen med različnimi nivoji bivanja, med mnogimi plastmi, iz katerih sestojimo. Raz-
stavljena dela imajo masko kot osnovni likovni motiv. Odprtje razstave bo popestril glasbeni program v izvedbi Roka Webra (klavir), člana combo zasedbe in velikega orkestra KD Big band Grosuplje.
Prisrčno vabljeni v Galerijo Mestne knjižnice Grosuplje. Razstavo si boste lahko ogledali vse do sobote, 28. februarja 2015, vsak dan, od 9.00 do 19.00 in v soboto, od 8.00 do 13.00.
Zora Trilar, članica Likovne skupine Paleta
Sobota, 7. 2., ob 19.00, Kulturni dom Grosuplje; Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC gledališče in zavod Imaginarni, ZKD GROSUPLJE
Nebojša Pop-Tasic: MARLENE DIETRICH, komorna kabaretna predstava
Filmska igralka, pevka in goreča nasprotnica Hitlerja in nacizma so samo najvidnejše izmed življenjskih vlog Marlene Dietrich.
Zgodba predstave: Legendarna hol-lywoodska igralka Marlene Dietrich velja za eno največjih in najbolj skrivnostnih filmskih in pevskih ikon 20. stoletja. Svojo kariero igralke in pevke je izoblikovala v najtršem obdobju gospodarske krize med obema vojnama, z Lili Marleen usodno zaznamovala čas 2. svetovne vojne ter se v zgodovino zapisala z nepozabnimi filmskimi vlogami, glamurozno pevsko kariero in protinacističnim prepričanjem. Njena razburkana življenjska in umetniška pot v času največje krize, njen odnos do fašizma in nacizma, njena strma igralska kariera v Hollywoo-du, njene nepozabne pesmi in njene erotične zveze so več kot hvaležna snov za predstavo o ženski, ki je iz sebe naredila mit in se ob tem celo postarala. Krstna uprizoritev teksta Nebojše Pop-Tasica bo poskušala ob rekonstrukciji in dekonstrukciji razkriti mit o Marlene Dietrich.
Ustvarjalna ekipa: režija: Primož Ekart, igrajo: Darja Reichman in Vesna Pernarčič, Miha Rodman, pianist in korepetitor: Davor Herceg/ Joži Šalej
Spoštovane dame in gospodje! Čudovita, misteriozna, fatalna in seksa-pilna Marlene Dietrich prihaja k nam tik pred kulturnim praznikom. Zato bo komorna kabaretna predstava o burnem življenju velike umetnice, ki je sicer posvečena 20. obletnici njene smrti, pri nas zaživela tudi praznično. Lepo povabljeni!
Nedelja, 8. 2., start ob 8.00, Kulturni dom Grosuplje: DEVETI POHOD PO PREŠERNOVI POTI; cilj ob 10.30 cerkev Marijinega vnebovzetja Kopanj;
Hodili bomo osmič, saj so lani pohod onemogočile težke oz. nevarne vremenske razmere - žled. Vajeti pohoda že tradicionalno v rokah držita soorganizatorja: društvo UTŽO Grosuplje s predsednico Andrejo Smolič in TD Kopanj. To je pohod, ko k prijetni hoji po slikoviti in impresivni pokrajini na postankih pohodniki lahko prisluhnejo Prešernovim zapetim ali recitiranim pesmim, ko pot oživljajo ugibanja in dejstva o malem Prešernu, ki je delček teh poti zagotovo prehodil na poti k prastricu župniku Jožefu, oz. najmlajšemu bratu njegove stare mame. Poslali so ga k njemu v uk, na osameli griček, dvignjen nad ravnico kraškega Radenskega polja. Vse, kar se je zgodilo na tem hribčku, ostaja živo tudi zaradi društva, ki se imenuje po največjem pesniku. Člani društva, ki združuje vse generacije, bodo na cilju te poti poskrbeli za prijetno kulturno dogajanje. Predsednica društva Olga Gruden je oblikovala program, v katerem bodo izbrane točke izvajali Mešani pevski zbor društva UTŽO Grosuplje pod vodstvom Gabrijele Cedilnik, pevci Mlade zarje pod vodstvom Olge Gruden in Sabine Benedik, študentki violine in klavirja Akademije za glasbo v Ljubljani se bosta predstavili
kot Duo Klara in Emi. Prvič bo na Kopanju nastopal ansambel ustnih harmonik Soramonica pod vodstvom Vladimirja Hrovata, točke posameznih nastopov bo z besedami v celoto povezala Maša Tiselj. Na Kopanju bodo tudi gostoljubni domačini z domačimi dobrotami. Organizatorja, društvo UTŽO Grosuplje in TD Kopanj, bosta poskrbela za avtobusni prevoz v Grosuplje po končanem kulturnem dogajanju. Lepo povabljeni!
Četrtek, 12. 2., ob 19.00, avla OŠ LA Grosuplje; JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje
TI MENI SVETLO SONCE, območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 2015; 1. del vokalnega koncerta
Revijo bo kot strokovna sodelavka JSKD R Slovenije spremljala Janja Dragan Gombač.
Program revije oblikujejo naslednji prijavljeni vokalni ansambli: ŽVS Brinke in Grosupeljski oktet KD Šentjurski oktet, ŽePZ Magdalena KD Vokal, MoPZ Samorastnik KD Samorastnik Žalna, ŽePZ Lastovke KD Teater, Mešani oktet Polica KD Polica in ŽePZ Nasmeh KD Teater Grosuplje, ki se na reviji predstavlja prvič. Moderatorka bo Larisa Da-ugul. Izvajalce in publiko bo nagovoril župan Občine Grosuplje, dr. Peter Verlič. Ker je pevska dejavnost poleg gledališke najbolj množična, bosta še dva dela revije: petek, 13. februarja 2015, v OŠ Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični, in v soboto, 14. februarja 2019, v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju, obakrat s pričetkom ob 19. uri. V Šentvidu pri Stični bodo nastopili tudi zbori ZKD Grosuplje: MoPZ Šmarje - Sap KD Šmarje - Sap, Mala pevska skupina Šentjurski fantje KD Šentjurski oktet, MePZ Kopanj KD Franceta Prešerna Račna in ŽePZ Biser KD Lotos Grosuplje. Organizatorja JSKD OI Ivančna Gorica in ZKD Grosuplje vas torej vabita na vse koncertne dele revij!
Petek, 13. 2., ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; KD Big Band Grosuplje, KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
Songs for Swingin' Lovers!/PESMI ZA SVINGERJE!, inštrumental-ni koncert skladb Francka Sinatre in Tonya Bennetta; program izvaja veliki jazz orkester KD Big band Grosuplje pod vodstvom Klemna Ko-tarja, gost: Blaž Vrbič (vokal) ; za izven
Petek, 20. 2., ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Gledališče GGNeNi KD Teater Grosuplje
Srečko Kosovel: PRORAČUN OBCESTNE SVETILKE (ENERGIJA = ro), gledališče poezije
Predstava oz. gledališče poezije bo tokrat zaživelo v pravi podobi - s kostumi in nekaj dodanimi pesmimi, za katere mislimo, da zaokrožijo naša hotenja in raziskovanja ob nastajanju projekta. Z igralci smo naredili korak naprej v interpretaciji poezije in tudi interpretaciji besedil, sestavljenih iz dejstev, dogajanj in razmišljanj iz odločilnih trenutkov življenja Srečka Kosovela. Celotna uprizoritev nam slika mladega pesnika v soju svetlobe, ki napoveduje boljše čase za Človeka. Naj povzamem nekaj stavkov iz pisma, ki razkriva srž njegovega razumevanja sobivanja kulture in naroda: »Malovernim to pismo! In obupanim in onim, ki niso ne maloverni ne obupani, ampak stoje s povešeno glavo in ne vedo kaj početi. In onim to pismo, ki so pogumni in močni - v pozdrav njihovemu pogumu in moči. Njim še najbolj, kajti pogum, to je zdravje.
V imenu Trubarjev vam pošiljam to pismo in v imenu onih, ki so v molitvenike pisali naša imena, in v imenu onih, ki so davno, davno govorili naš jezik. Kajti ti so bili prvi in odločujoči. Prst so bili, ki na njej vzklije drevo in vzraste v narod. V imenu teh vas pozdravljam najbolj. ... Kajti drevo ne more rasti, kjer ni tal, kjer ni zdravih močnih tal. In umetnik ne more vzkliti, kjer ni naroda. In še so gozdovi in še so pokrajine naše in še živi narod in diha. Naroda ni mogoče ubiti.«
Ustvarjalna ekipa: režija in izbor pesmi: Jan Pirnat, Simona Zorc Ra-
movš, dramaturgija in vezni tekst: Jan Pirnat, odrski gib: Jan Pirnat, Sebastjan Starič, ton in glasba: Gledališče GGNeNi in BB Grosuplje, scenografija, kostumografija: Gledališče GGNeNi, luč in tehnika: Jan Pirnat; igrajo: Tjaša Furlan, Ana Makovec, Tea Rozman, Lovrenc Škoda, Pia Žmuc.
Vabljeni v kozmično osrediščenost Srečka Kosovela, nabito z upanjem v boljše čase!
Sreda, 25. 2., ob 18.00, Kulturni dom Grosuplje; JSKD OI Ivančna Gorica, Društvo 2 koluta, ZKD Grosuplje
MALA ŠOLA RISANJA, otvoritev razstave, premiera animiranega filma ČRVIVO JABOLKO in vpis v novo polletje
Slabega pol leta po začetnem snovanju animiranega filma, ki smo ga povezali z delavnico Društva 2 koluta, je končno uspelo mentorici Ju-diti Rajnar in njenim malim likovnim sopotnikom zaključiti projekt, ki je bil res zahteven. Osnutke črvov, pokrajine dogajanja je bilo potrebno nadgraditi z različnimi replikami različnih razpoloženj črvov in njihovega gibanja ter jih vztrajno v montaži, milimeter za milimetrom, sestavljati v celoto. V sinhronizacijo se je vključila še logopedska služba VVZ Kekec, ki je govor junakov animiranega filma sestavila iz različnih govornih vaj za najmlajše, ki jim pomagajo k čistejši oz. pravilni izreki. Povabljeni torej na dogodivščine treh črvičkov!
Sreda, 11. 3., ob 19.30, Kulturni dom Grosuplje; Gledališče Koper, ZKD Grosuplje
Edward Albee, prev. Zdravko Duša: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF, drama o globoki ljubezni in neizmernem sovraštvu
Vsebina predstave: Univerzitetno naselje kolidža v Novi Angliji. Po končani zabavi za uslužbence predstojnikova hči Marta in njen mož, profesor zgodovine George, k sebi v goste povabita mlajši par - Nicka, profesorja biologije (za katerega Marta ves čas misli, da predava matematiko) in njegovo plaho soprogo Honey. Za sprva ljubezniva gostitelja se kmalu izkaže, da je njun več kot dve desetletji dolg zakon le njuno bojišče, zato medsebojnih obtoževanj, zmerjanj, psovanj in celo fizičnega obračunavanja ne skrivata pred gostoma, ampak ju prisilita, da »sodelujeta« v njunem medsebojnem obračunavanju. Mlad, postaven, predvsem pa ambiciozen Nick in od alkohola odvisna Honey privolita v njune »igrice« (v nekem trenutku Nick z dve desetletji starejšo Marto celo odide v njeno spalnico, a se izkaže, da je za seks preveč pijan), ki dosežejo vrhunec v vedno bolj psihično nasilnih, že kar patoloških odnosih. Zanje se pozneje izkaže, da so le mehanizem za prikrivanje ranljivosti likov, njihovih frustracij - Nick se je »moral« poročiti, George kot profesor nikoli ni naredil kariere - od katerih je obema paroma skupna nezmožnost zaploditi otroka.
Ustvarjalna ekipa: režija: Vito Taufer, igrajo: Mojca Partljič, Aleš Va-lič, Tjaša Hrovat, Rok Matek
Nedelja, 15. 3., ob 16.00, Kulturni dom Grosuplje; Gledališka skupina KD sv. Mihaela
Po knjigi Hvalnica družine Trapp Marie Auguste Trapp, prir. An-
drej Rozman - Roza: MOJE PESMI; MOJE SANJE, muzikal, premiera; za izven
Vsebina muzikala: "Moje pesmi, moje sanje" je priredba zgodbe o pevski družini von Trapp, poznani predvsem iz istoimenskega filma. Zgodba nas popelje na Tirolsko v čas poznih tridesetih let prejšnjega stoletja. Pripoveduje o družini mornariškega stotnika s sedmimi otroki, ki jim je umrla mati. Poskušal jim jo je nadomestiti z vzgojiteljicami, ki pa so jih od očeta zelo strogo, po vojaško vzgojeni, v njegovi odsotnosti pa silno živahni, radovedni in igrivi otroci kar po vrsti preizkušali in odganjali. Oče se po pomoč obrne v bližnji samostan, od koder pošljejo v družino pripravnico Marijo. Nerada sprejme nalogo, a jo izpolni in se nekoliko negotova poda k stotnikovi družini. Med otroke prinese drugačno vzdušje. Z dobro voljo in pesmijo vrne v družino ljubezen in zaupanje, kar je temelj lepih odnosov v vsaki skupnosti.
»Moje pesmi, moje sanje« nam spregovorijo o pomenu družine in njenih vrednotah. V ospredje postavijo glasbo, ki je hrana ljubezni. Ozrejo pa se tudi na pomen narodne zavesti.
Ustvarjalna ekipa: režija: Brigita Škulj in Štefka Zaviršek; igrajo: Ana Omejec, Stane Zupančič, Elizabeta Košir, Zala Klavs, Ožbej Škulj, Monika Mohar, Barbara Čakš, Karmen Čakš, Mihej Škulj ter drugi člani dramske in folklorne skupine Kulturnega društva sv. Mihael; glasbena spremljava: Tine Likovič, Jože Smrekar, instrumentalisti Glasbene šole Grosuplje in KD sv. Mihael;
Štefka Zaviršek, režiserka in predsednica KD sv. Mihaela Grosuplje
Četrtek, 19. 3, ob 19.00, Kulturni dom Grosuplje; Gledališče Hiša, OŠ LA Grosuplje& KD Teater, ZKD Grosuplje
Avtorski projekt Gledališča Hiša: ŠEST RAZLOGOV, mladinska drama - ob dnevu žena in materinskem dnevu;
Vsebina predstave: Za izhodišče predstave je služila knjižna uspešnica za mlade J. Asher: 13 razlogov, v kateri spoznavamo, kaj je najstnico Hano privedlo do odločitve, da si vzame življenje. Igralci so tako s pomočjo usmerjenega procesa (procesna drama) skrbno izbirali dogodke iz življenja slovenskih osnovnošolcev, ki lahko travmatično zaznamujejo posamezno življenjsko zgodbo. S predstavo grosupeljski osnovnošolci tako odpirajo prostor za dialog o neprijetnih temah, kot so samomor, bolezen, nasilje v družini, pritiski vrstnikov, ki so hočemo ali nočemo del vsakdana naših otrok. S predstavo Šest razlogov igralci publiki predstavljajo svoj pogled na problematiko. Z ogledom predstave se vsem ponuja priložnost za odkrit pogovor o temah, za katere se zdi, da smo sprejeli tihi konsenz, da se o njih javno ne razpravlja. Otroci so se odločili, da je čas, da se o tem spregovori, če ne drugače, vsaj na odru Kulturnega doma Grosuplje.
Ustvarjalna ekipa: režija: Irena Žerdin, asistent režije, luč: Jan Pirnat, dramaturgija: Irena Žerdin, Jan Pirnat, glasba, kostumi, scena: Gledališče Hiša; igrajo: Nina Žerdin, Nadja Planinšek, Brina Predalič, Erika Dizdarevič, Nika Franič, Zala Katarinčič, Nika Dremelj, Minja Bukovec, Žiga Duša, Lea Mrhar, Mariša Ratajec, Eva Gavez, Manca Zaletelj, Matic Smolič, Petruša Rombo, Nejc Tacar, Kristjan Smole
Gledališče Hiša, v katerem igrajo igralci iz zadnjih razredov OŠ Louisa Adamiča, se je v zadnjih letih na otroških in mladinskih festivalih predstavljalo z avtorskimi projekti. Ob tem so dosegli zlato priznanje na Otroškem srečanju gledaliških skupin Slovenije ((Pre)Vzgoja) in nagrado za najboljšo avtorsko predstavo (Družine si ne moreš izbrati sam) v Pionirskem domu. Tudi najnovejša predstava je skupinska kreacija, v kateri so zaplete in dialoge razvijali igralci pod mentorstvom Irene Žerdin, ki ji pri delu z mladimi v gledališču v zadnjih letih pomaga Jana Pirnat. Kot vedno pa nad projektom bdi tudi strokovna služba ZKD Grosuplje.
Jan Pirnat, predsednik KD Teater Grosuplje
Gledališče pod mostom iz Velike Loke pri Grosupljem vabi na uprizoritev komedije
Tončka Žumbarja
MOJ JURE,
ki bo v petek, 6. februarja 2015, ob 19. uri, v dvorani Kulturnega doma v ŽALNI.
Lepo vabljeni.

Univerza za tretje življenjsko obdobje Grosuplje, Zveza kulturnih društev Grosuplje, Turistično društvo Kopanj in Kulturno društvo Franceta Prešerna Račna vas prijazno vabijo na
9. POHOD PO PREŠERNOVI POTI, v nedeljo, 8. februarja 2015, ob 8. uri, izpred Kulturnega doma Grosuplje.
V cerkvi na Kopanju bo ob 10.30 kulturni program.
Nastopajo: Mešani pevski zbor UTŽO Grosuplje, Mlada zarja, Zarja, Ansambel SORAMONICA
z godalnim kvartetom Akademije za glasbo.
Prijazno povabljeni!

VV	•	VI	I • v v •
Spuščanje gregorckov v Grosupeljscico
Na predvečer gregorjevega, v sredo, 11. 3. 2015, bomo zopet obudili staro ljudsko šego in pozdravili daljši dan s spuščanjem gregorčkov. Lahko se udeležite brezplačne delavnice ali gregorčka izdelate sami doma in ga pridete spustit z nami ali pa le občudovat plavajoče lučke. Doživite čaroben večer. Dogodek že drugo leto organizirata Zavod DREVORED in PREPLET, društvo za ustvarjalno skupnost.
Program:
17.00 - ustvarjalna delavnica izdelave gregorčkov / v avli OŠ Brinje
18.15 - pravljica o gregorčkih in ognjeno presenečenje / nabrežje Grosupeljščice pri nogometnem igrišču 18.30 - spuščanje gregorčkov / nabrežje Grosupeljščice pri nogometnem igrišču
Udeležence prosimo, da imajo s seboj radovedne glave in napeta ušesa. Vsem kapitanom gregorčkov priporočamo svetilko in športno obutev, otroci pa naj imajo s seboj tudi starše. Gregorjeve ladjice naj bodo iz naravnih materialov.
O gregorčkih
Na predvečer gregorjevega je bila navada, da so se vašča-ni zbrali in »metali luč v vodo«. Kovači, lončarji, pletarji ter preostali rokodelci so na ta dan prenehali uporabljati oljenke, petrolejke ter ostala svetila. Dan je bil namreč že tako dolg, da niso več potrebovali dodatne svetlobe. Tako so zmagoslavje daljšanja dneva nad nočjo praznovali s simboličnim metom luči v vodo. Voda pa ni odplavila samo teme, pač pa tudi vse
tegobe, ki so morebiti pestile ljudi. Nekoč so v vodo metali s smolo polite oblance ali pa stare in dodelane peharje, oblite s smolo. Danes pa v vodo spuščamo lepo izdelane hiške, v katerih gorijo svečke, splave s svečkami in podobne plavajoče in svetlikajoče se umetnine. Ravno take bomo izdelali tudi mi na predvečer gregorjevega.
Več informacij na www.drevored.si.
Irena Gantar, Zavod DREVORED
»Igre za srečo« v izvedbi Mladinskega sveta Grosuplje
4
MSG
Mladinski s vel Grosuplje
V naši občini Grosuplje deluje več društev, ki se v prvi vrsti osredotoča-jo na mlade iz naše občine. Delovanje teh društev zajema širok spekter različnih aktivnosti, nekatera društva dajejo večji poudarek prostovoljstvu, izobraževanju, spet druga aktivnemu preživljanju prostega časa,
pa tudi zabavi mladih.
Kar nekaj področij pa je takšnih, za katera lahko rečemo, da se tičejo vseh mladih, da so skupna vsem društvom, smo pa na teh področjih združeni močnejši, skupaj lahko dosežemo več. Govorimo predvsem o problematiki zaposlovanja mladih, stanovanjski problematiki, o področju štipendiranja.
Študentski klub Groš, Grosupeljski skavti, Taborniki Rod Louis Adamič Grosuplje, Slovenska demokratska mladina Grosuplje, Mladi za vrednote slovenske osamosvojitve Grosuplje / Ivanč-na Gorica, Preplet - društvo za ustvarjalno skupnost, Društvo prijateljev mladine Šmarje - Sap in Društvo Sožitje Grosuplje
smo se tako združili v krovno organizacijo, ki bo povezovala vsa ta društva in se konkretneje osredotočala prav na ta področja. Ustanovili smo Mladinski svet Grosuplje (MSG). Vodstvo MSG--ja sestavljajo: predsednica Urša Leah Predalič, članice in člani izvršnega odbora: Ana A. Kumer, Tim Godec, Luka Mehle, Uroš Mehle, Uroš Vodopivec, Žan Brezec, Darja Koščak in Jana Ro-štan ter članice in člani nadzornega odbora: Domen Bančič, Tina Pleško in Žan Skubic.
V mesecu decembru smo izvedli že tudi prvi projekt, ki smo ga poimenovali »Igre za srečo«. Glede na to, da je bil zadnji mesec v letu, mesec, ko nas obiščejo kar trije dobri možje, ko smo veseli, kadar nekoga razveselimo z lepim darilcem ali nekdo z lepim presenečenjem razveseli nas, smo se odločili, da bo ta naš prvi projekt dobrodelen. Pripravili smo več zabavnih iger, da je temu res tako, nam povedo že poimenovanja teh iger: Pisani slon, Praznični prtljažnik, Ta je pa čez rob, Božičkova tovarna in Čajanka. Obiskovalci prireditve Prid' se pogret, ki je bila v soboto, 20. decembra 2014, v centru Grosupljega, pa so lahko s svojo dobro voljo, sodelovanjem v igrah za srečo in z našo pomočjo prispevali lep delež sredstev v dobrodelne namene. Skupaj smo zbrali kar 1.100 evrov ter z njimi socialno ogroženim iz naše občine resnično polepšali božične praznike. Prepričani smo, da so sredstva prišla v prave roke in upamo, da so odpihnila vsaj nekaj tegob, ki so pestile naše občane, ter jih nadomestila z žarkom upanja, veselja, predvsem pa lepšega pogleda v prihodnost.
Načrti za naše nadaljnje projekte se že pridno kujejo, niso še povsem izoblikovani, bo pa eden izmed naših naslednjih večjih projektov zagotovo posegel na področje zaposlovanja mladih, saj je kljub uspešno pridobljeni izobrazbi prepogosto pretežko uspešno vstopiti na trg dela.
Mladinski svet Grosuplje
Čajanka norega klobučnika
Grosupeljski taborniki smo tudi tokrat decembrsko vzdušje obeležili z vsakoletno čajanko. Vendar pa je bila letošnja prav posebna, saj smo se lahko pomerili v izdelovanju klobukov z Norim Klobučnikom iz Aličine čudežne dežele. Ta nam je pripravil vrsto zanimivih preizkusov, kot na primer: metanje klobuka v daljavo, klobučni limbo, potekalo pa je tudi ocenjevanje, kako norčav je naš klobuk. Svoja norčava pokrivala smo preizkusili tudi v tem, koliko bonbonov lahko spravimo vanje. Ko smo izbrali najboljši klobuk po merilih gospoda Klobučnika, smo z njim spili še skodelico čaja, zapeli nekaj taborniških pesmi ter malo zaplesali. Nori Klobučnik pa nam je ob koncu zagotovil, da smo taborniki najboljši klobučarji daleč naokoli!	., . lv .. j j Maks Obelšer (RLA)
Z GROŠ-em aktivno v novo leto

'GROS

Pred novim letom smo v Študentskem klubu GROŠ uspešno izpeljali še en projekt. 20. decembra smo se v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravili na ogled prečudovitega predbožič-nega Gradca. Preden smo prispeli tja, smo naredili še krajši postanek v čokoladnici Zotter v Riegersburgu. Tam smo spoznali postopek izdelave čokolade in si namesto kosila privoščili de-gustacijo najrazličnejših vrst in okusov čokolade. Nato smo se končno odpravili v Gradec, kjer smo si ogledali staro mestno jedro in spoznali njegov utrip v predbožičnem času. Seveda pa ni šlo brez slastnih klobas in dobrega piva ter, kot se za december spodobi, tudi kuhanega vina.
Za uspešen zaključek starega leta pa smo izvedli še novoletni izlet v Banja Luko. Posebnost tega izleta je bila, da smo prav v tem drugem največjem mestu v BiH dočakali najdaljšo noč v letu ter s kozarcem penine veselo nazdravili.
Novo leto pa se je v klubu začelo precej delovno. Zasnovali smo kar nekaj zanimivih projektov, tako za študente, kot tudi za dijake. Najodmevnejši in že tradicionalni dogodek je Smučanje z GROŠ-em. Tokrat se nam je pri dogodku pridružil tudi Ribniški študentski klub, študente pa peljemo na smučanje 24. 1. v Bad Kleinkirchheim, 7. 2. v Turracher Hohe, 21. 2. na Osojščico
(Gerlitzen) in 7. 3. 2015 še v Katschberg. Odpravili se bomo tudi na dva odmevna smučarska dogodka, in sicer 22. 2. na slalom Zlata lisica ter 21. 3. na našo že tradicionalno Planico.
Čaka nas še nočno sankanje (13. 2.), drsanje z DJ-em (16. 2.), tečaj ličenja (7. 3.), tek na smučeh (14. 3.), v marcu pa bomo začeli še z jezikovnimi tečaji ter plesnim tečajem. Za dijake potekajo priprave na maturo, 20. 1. pa bo na Srednji šoli Josipa Jurčiča potekal sejem rabljenih maturantskih oblek. Vse to in še kaj več.
Patricija Kastelic
Decembrski dogodki v Društvu Cer Cerovo
Po številnih aktivnostih in dogodkih v društvu, ki so si sledili skozi celo leto, smo temu primerno zaključili leto 2014. December v Društvu Cer je bil namreč zelo pester in barvit.
Ogled ledenih jaslic v Gradcu
Sredi decembra smo se člani Društva Cer podali na predbožični izlet v sosednjo Avstrijo. Obiskali smo Zotterjevo tovarno čokolade, se sprehodili skozi proizvodnjo čokolade in se dodobra posladkali s to sladko razvado. Ogledali smo si tudi Zotterjev živalski vrt, nato pa smo se podali v Gradec. Povzpeli smo se na grajski grič, ki se dviga nad mestom in s katerega je čudovit razgled na mesto ob Muri. Na grajskem griču smo si ogledali znameniti stolp z uro in osmerokotni zvonik, v katerem visi največji graški zvon Liesel. Po ogledu ledenih jaslic v deželni hiši smo se podali med stojnice božičnega sejma in se naužili prazničnega vzdušja.
Na Štefanovo se je konjenica jahalne šole Društva Cer podala v Škocjan k sv. Kancijanu po blagoslov za štirinožne lepotce. Včasih so namreč konji v vsakdanjem življenju igrali veliko pomembnejšo vlogo kot danes, saj je konj svojemu lastniku zagota-
vljal delovno silo in mu s tem omogočil lažje preživetje. Zdravje konja je bilo zelo pomembno, zato je ob koncu 18. stoletja nastal običaj, da so za srečo pri delu in zdravje konj prosili svetega Štefana. V našem društvu so konji namenjeni predvsem šoli jahanja in rekreativnemu jahanju. Zato smo s prošnjo, da bi še naprej tako potrpežljivo prenašali vse nadebudne jahače, ki si lepote narave ogledujejo s konjskih hrbtov, poprosili za varstvo sv. Štefana. Blagoslov je opravil župnik Edo Škulj, kateremu smo se priporočili tudi za naslednje leto.
Tik pred novim letom pa je naše društvo obiskal tudi dobri stari dedek Mraz. S seboj je pripeljal darila in z njimi razveselil naše najmlajše člane. Otroci so si ogledali glasbeno pravljico Tinca Binca in njena violinca, ter z navihano Tinco potovali po Sloveniji in spoznavali slovenske ljudske pesmi. Iskrice v očeh malih obiskovalcev pa so se vžgale, ko je svoj prihod naznanil dedek Mraz. Z obdarovanjem, dobrimi željami za prihajajoče leto ter željo po čimprejšnjem snidenju smo v Društvu Cer zaključili leto 2014.
Katarina Podržaj
Obisk dedka Mraza
Spomini in zahvale
»Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil. Odslej mi je pripravljen venec pravice, ki mi ga bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik;pa ne le meni, ampak tudi vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegovprihod.«
Sv. Pavel, 2 Tim 4,7-8.
JOŽEF PODERZAJ
po domače Martinovčev ata (5. 2. 1928 - 21. 12. 2014)
Od njega smo se poslovili v torek, 23. 12.2014, na Kopanju.
Ob smrti očeta se zahvaljujemo vsem vaščanom, prijateljem in znancem za podporo ob njegovem slovesu, za izrečene besede tolažbe in ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za darovane svete maše, sveče in denarne darove za cerkev ter za obnovo strehe na kapeli Žalostne Matere božje v Čušperku, v kateri je bil ata dolga leta ključar.
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, posebno dr. Sonji Gruden, za spremljanje in lajšanje težav v času njegove bolezni.
Hvala gospodu župniku Janezu Kebetu za obiskovanje očeta in vsakodnevno prinašanje svetega obhajila ter za opravljen pogrebni obred.
Zahvaljujemo se vsem gasilcem, ki so kakorkoli sodelovali pri pogrebu in Božidarju Perku za izrečene besede slovesa.
Hvala tudi moškemu in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi in mladim fantom za zapeto pesem Moja domovina.
Žalujoči njegovi: žena Marija, sin Jože, hčerke Anika, Tadeja, Marija, Alojzija, Barbara, 22 vnukov in 14 pravnukov
	Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli...
1 ^ ^ \ 1 ^	ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil JANEZ PERME
	► iz Grosupljega.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sočutja, podarjeno cvetje in sveče ter za darove cerkvi in svete	
mase.	
Zahvaljujemo se tudi župniku g. Šketu za lepo opravljen cerkveni obred.	
Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili ga pospremili na zadnji poti.	
	Vsi njegovi
V SRCU SO NEIZREČENE BESEDE, USTA NEMO GOVORIJO, SOLZE TEČEJO, PERO ZAPISUJE BOLEČINO.
NEŽNI ŽARKI SONCA BOŽAJO DUŠO, NASE ŽELJE SO V MISLIH, DA JE ONOSTRANSTVO V VSEH NAS. NEKOČ, NEKJE BO ZOPET ŽIVLJENJE.
ZAHVALA
STANISLAV BAHOVEC
iz Čušperka (6. 4. 1928 - 2. 1. 2015)
nas je zapustil same in žalostne prvi petek v novem letu 2015.
Njegovo slovo je bilo hitro in tiho. V težkih trenutkih zavedanja, da ga ni več, smo bili hvaležni za vse iskreno izrečene besede sožalja, pomoči, nemega stiska rok in objema. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in vsem, ki ste na kakršenkoli način izkazali spoštovanje do njega in cerkve, ki ji je bil zvest do zadnjega dne.
Žalujoči: domači in vsi, ki smo ga imeli radi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, tast, brat in stric
JOSIP KRIVEC
(12. 3. 1935 - 23. 11. 2014) iz Gornjega Rogatca 3.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Hostniku in župniku s Kopanja, pevskemu kvartetu, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Perpar za lepo opravljen pogreb.
Žalujoči vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA (TPavček)
ob slovesu
MARIJE LJUBIČ
roj. Jesih (10. 12. 1923 - 11. 1. 2015) s Spodnje Slivnice.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste z nami delili bolečino v trenutkih slovesa, darovali cvetje in sveče. Zahvala Zvezi borcev Grosuplje, Društvu upokojencev Grosuplje, ZD Grosuplje - patronažni sestri Ingrid in Andreji ter dolgoletni zdravnici dr. Fani Grabljevec Miklavčič.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči otroci: Janez, Marica, Franci in Ivanka z družinami
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, . m a nate spomin bo ostal.
ZAHVALA p
Tiho je zaspala in se za vedno od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica
OLGA TOMŠIČ
(1928 - 2015) iz Grosupljega, Pod gozdom c. V/13.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in cerkev. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za sočutne besede, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših občanov Grosuplje za vso oskrbo, ki je je bila deležna. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Adamiču za pogrebne storitve, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: sin Tone in hčerka Ljuba z družinama
V 87. letu starosti je 16. 1. 2015 odšla v večnost k Bogu naša draga mama, babica in prababica
ŠTEFKA MIKLIČ
iz Zagradca pri Grosupljem.
Hvaležni smo naši mami od prvega bitja našega srca. Vemo pa, da je spremljala mnoge naše korake še, ko smo že znali sami hoditi, in jih je božala kot nevidni angel varuh z nesebično ljubeznijo do njenega zadnjega dne. Bližnji svojci se zahvaljujemo vsem, ki ste ji karkoli kdaj v življenju dobrega storili, se z njo veselili ter bili z njo povezani v duhu, besedah ali dejanjih, ali pa ste ji lajšali tegobe v njenih težkih trenutkih. V zadnjih letih so ji v veliko pomoč bile tudi negovalke in drugo osebje DSO Grosuplje. Zahvaljujemo se osebju ZD Grosuplje, še posebej njenim dolgoletnim osebnim zdravnikom Golobu, Miklavčičevi in Mijanovičevi, ob zadnji intervenciji dežurni zdravnici Grudnovi in spremljevalcema ter reševalcema. Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem za molitve, ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev.
Posebne zahvale pa veljajo domačemu župniku Andreju Šinku za molitve in besede tolažbe ter pogrebni obred v cerkvi sv. Martina in na pokopališču pod Boštanjem ter pevcem Moškega pevskega zbora Samorastnik. Prav tako se zahvaljujemo pogrebcem-sovaščanom in nosilcu slovenske zastave, Tonetu Adamiču iz JKP Grosuplje, predsedniku KS Mlačevo Janezu Svetku, Tončki in Francu Hotko ter Cvetličarni Pene za vso pomoč.
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče na grobu in jo boste ohranili v lepem spominu! Mama je odšla, a se tolažimo z mislijo, da se nekoč srečamo.
Žalujoči vsi njeni!
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas tvoj se ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Z bolečino v srcih smo se poslovili od naše ljubljene žene, mamice, mame, sestre, tete, svakinje in tašče
JOŽEFE ŠIRCELJ
rojene Bončar ( 27. 1. 1942 - 16. 1. 2015 ) z Dol pri Polici.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem, sosedom, še posebno sosedama Veri Hren in Pavli Zupančič za nesebično pomoč v naših težkih trenutkih.
Hvala vam za vsa izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev.
Zahvala gospodu župniku Slavku Judežu za lepo opravljen pogreb, g. Emilu Kovačcu in njegovim pevcem, g. Jožetu Trontlju za ganljive besede slovesa ter vaščanom za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni
Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselil si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpil grenki kelih si do dna življenja svojega, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas.
Zahvala ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, tasta in brata
JANEZA PODRŽAJA
po domače MANOVEGA JANEZA iz VRBIČJA (28. 2. 1945 - 17. 12. 2014)
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in Lovski družini Taborska jama in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala njegovi sestri Minki, ki mu je v težkih trenutkih v bolnišnici stala ob strani.
Posebna zahvala tudi župnikoma Antonu Hostniku iz Št. Jurija in Jožetu Kastelicu iz Ivančne Gorice za lepo opravljen obred.
Iskrena hvala tudi predsedniku Krajevne skupnosti Milanu Kumšetu in Niku Mihičincu za lepo sestavljen govor.
Zahvala tudi zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, dr. Sonji Gruden in patronažni službi, kot tudi Bolnišnici Golnik in UKC Ljubljana.
Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Marka Zakrajška iz Srobotnika, pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Janez in Zdravko ter hčerka Magda z družinami
»Ko se zlomi cvet in je v njem seme, se rodi livada in vzcveti na tisoče cvetov.« (M. V.)
Dr. JANKU JAMNIKU v spomin
(24. januar 1964 - 19. december 2014)
Za posledicami tragičnega dogodka, ki se je na parkirišču na Viču zgodil 16. decembra 2014, je vbolnišnici 19. decembra 2014 umrl direktor Kemijskega inštituta, prof. dr. Janko Jamnik, svetovno priznan, cenjen in uveljavljen znanstvenik, strokovnjak ter izjemen človek.
Rodil seje na Lobčku pri Grosupljem. Po končani grosupeljski osnovni šoli se je vpisal na bežigrajsko gimnazijo. Ves čas je kazal zanimanje za naravoslovje. Ze v drugem letniku gimnazije je začel delati v laboratoriju Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in že začel razvijati in uresničevati nove ideje, vmes pa je hodil na olimpijade znanja in na njih dosegal odlične rezultate.
Čeprav je ves prosti čas prebil v kemijskem laboratoriju, je izbral študij fizike in leta 1988 diplomiral ter za nalogo prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 1991 je magistriral, leta 1994 pa doktoriral na Oddelku za fiziko Univerze v Ljubljani.
Izpopolnjeval se je v znanih znanstvenih institucijah v tujini: na Inštitutu Maxa Plancka v Stuttgartu, na Univerzi Cornell ter v Los Alamos laboratories v Ameriki.
Čeprav ga je svet vabil in mu ponujal izjemne pogoje za znanstveno delo, se je po petih letih dela v tujini vrnil v Slovenijo, se zaposlil na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, leta 2000 sprejel odgovornosti vodje laboratorija za elektrokemijo materialov, leta 2007 je postal znanstveni svetnik in tega leta prejel tudi Zoisovo nagrado za posebne dosežke. Inštitut je postal član elitne evropske mreže Alistore in pridobil je vrsto evropskih projektov.
Aprila leta 2008 je postal dr. Jamnik direktor Kemijskega inštituta. V času vodenja je nacionalni Kemijski inštitut povzdignil na raven uspešnega podjetja, ki se je uveljavilo v svetu. Zgradili so Preglov raziskovalni center, v katerega so namestili najsodobnejšo vrhunsko raziskovalno opremo, tudi najnovejši transmisijski elektronski mikroskop, ki je edinstven v tem delu Evrope.
Dr. Janko Jamnik je svoje življenje posvetil znanosti. V svoji karieri je bil član mnogih mednarodnih znanstvenih združenj. Bil je član strateškega sveta za tehnološki razvoj pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in član skupine za pripravo sprememb zakona o raziskovalni dejavnosti, prejel je tudi dve priznanji GZS za inovacije. Znal je povezovati znanost in proizvodnjo, znal je inovacije ponuditi v tujini. Imel je izjemne načrte.
Tujina je zaupala v njegove sposobnosti in Kemijskemu inštitutu dodelila vlogo nosilca mednarodnega projekta, katerega cilj je tehnologija, ki bo preko presežkov električne
energije in iz izpustov ogljikovega dioksida termoelektrarn proizvajala uporaben energent metanol.
Zavedal se je, kako pomembno je vzgojiti mlade raziskovalce, zato je pomagal mnogim študentom. Bil je delaven, natančen, dosleden in zahteven do sebe in tako delovno disciplino je prenašal na sodelavce. Imel je visoke cilje in ideje, kako jih udejanjiti. Zato je njegova smrt tako boleče odjeknila v slovenski in svetovni strokovni javnosti.
Pogreba dr. Janka Jamnika, v torek, 23. decembra 2014, na pokopališču Resje v Grosupljem, se je udeležilo več kot 400 prijateljev, znancev in znanstvenih sodelavcev in seveda pretreseni starši, sestra, žena Tatjana in hčerka Klara.
O pokojnem so spregovorili njegova žena Tatjana, prav tako rojena v Grosupljem, sosedje in mama Ana. »V trenutku zemskega slovesa, ko strta od žalosti nemo strmim v krsto in ko bolečina v meni kriči in sprašuje, zakaj, te v duhu vere in ljubezni, zazrta v tvoj blagi obraz, objemam in podoživljam trenutke, ki mi jih je bilo dano doživeti s teboj, moj sin.« Ne more sprejeti, da je na tako krut način izgubila čudovitega sina in dobrega človeka. Spominjala se ga je kot izjemno nadarjenega učenca, ki je že kot osnovnošolec trdil, da bo postal jedrski fizik in izumil električni avtomobil.
Z žrtvijo, vnemo in samodisciplino si je utiral pot v svet visoke znanosti, a ga je kot velikega domoljuba domovina potegnila k sebi in posvetil ji je vse svoje sposobnosti in znanje. Ob vsej osebni in strokovni veličini, ki jo je priznavala domača in tuja javnost, je ostal veren, skromen in čuteče solidaren do šibkih, kot sta ga vzgajala oče in mati. Zadnje čase sta opažala, da ga nekaj teži, vendar svojih staršev ni obremenjeval s svojimi težavami.
Sosedje so povedali, da se je že kot spoštovan in cenjen znanstvenik vračal k staršema in jima pomagal pobirati krompir, pospravljati seno, sekati drva v gozdu. Bil je preprost, delaven, pošten in dober.
Spomnili so se stare slovenske navade, ki tone v pozabo, da so se včasih na križišču poti iz vasi ali ob vaški kapelici poslovili od pokojnega in prosili za odpuščanje, če je bilo kaj narobe.
Zvečer smo med proslavo dneva samostojnosti in enotnosti na TV poslušali njegove besede o tem, kako uspeti v znanosti. Zal je prezgodnja smrt prekrižala uresničitev njegovih idej.
Na željo družine in svojcev so namesto rož in sveč namenili sredstva v »Sklad Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti«.
Zapisala Marija Samec
s o i/v es lj t.
Štiri hudomušnice
kT s < /	v i t - »
6 ]dt'l t k- vrt
& i I ' ' » ■' S ' « \ , .v 1 Sfft
----■—
Dijakova mati gre v šolo po informacije o sinu. »Po pravici povedano, fant je kar bister,« uvodoma pojasni razredničarka, »samo punce mu preveč rojijo po glavi, to ga moti.« »Veste, to je pri nas v rodu - tudi njegov oče kaže podobna nagnjenja.«
»Kako dolgo si bil včeraj v krčmi?« žena trdo prime moža
pri zajtrku.
»Točno do polnoči.«
»Ni res, ob štirih zjutraj sem te slišala rogoviliti!« »Ne, to je bilo pa že danes.«
Policist ustavi voznika Toneta.Tone je malce preveč pogledal v kozarec, zato skuša biti miren in prijazen. »Pihat,« ukaže mož postave, z glasom, ki ni dopuščal ugovora!
»Prav rad,« ustrežljivo odvrne Tone, »samo pokažite mi, kje vas boli!«
Turist bi se rad prepeljal na drugo stran jezera v Palestini, zato vpraša čolnarja ob bregu za ceno. »Petdeset evrov,« mirno odgovori čolnar. »Kaj, toliko?« »Veste, to jezero je znamenito, po njem je Jezus po vodi hodil.«
»Nič čudnega pri takih cenah,« zagodrnja turist.
Če ni v glavi, je v pisavi
Kviz iz domačih surovin, ki skuša biti duhovit
1.	S čim so Butalci zamenjali sol?
a)	z deteljo
b)	z rmanom
c)	s koprivami
2.	Poišči brata, ki ga imajo v pripovedkah za najb°|j neumnega, čeprav se dobro znajde?
a)	starejšega
b)	srednjega
c)	mlajšega
3.	Kateri literat po priimku še najbolj spominja na
a)	Trubar
b)Tavčar
c)	Trdina
4) Zapiši višino našega občinskega »Mount Everesta«?
* < 4* * 4 * 4	I
Kako je Matevž nepozabno noč preživel
Vreme je kazalo na sneg, zato je Graparjev Matevž odše| v Ljub|jano po nakupih, ker bi sicer moral dolgo gaziti na postaja Ko je opravi|, je spet prišel na kolodvor. Tam je našel obupano Dolenčevo "fincajd se je ondi učila za kuharico. Doma so namreč imeli gostni-ia pa so hčer dali v uk. »Stric, kaj naj storim,« je tarnala, »prejšnji vlak sem zamudila, na zadnjega si pa ne upam, ko je ponoa.«
»Brez skrbi, kar vstopi,« ji je odgovoril, » v dvoje bo manj strahu.«
Na izstopni postaji je snežilo, da je bilo vse belo. P° planem je še šl°, v gozdu pa je pot izginila in nista vedela kam. Nekaj časa sta tavala, potem pa se je Matevž odločil:
»Nič, tu bova morala počakati jutra.« Pod smreko je razgrebel iglice in si uredil ležišče, pod sosednjo pa je pripravil bivak za sopotnico. Tinca se je pokrila s plaščem, noge pa je vtaknila v torbo s perilom, a ji je bi|o vseeno hladno. »Stric, mene hudo zebe,« je potarnala. »Kaj hočem, pa se k meni stisni, če moreš,« je predlagal. Par minul: je tub vse tiho, potem pa je Matevž začutil, kako se je nekaj nežnega pri^h k njemu. Bilo jima je toplo, da sta zaspala do jutranjega sonra in potem zlahka našla pot domov.
Pozneje se je Matevž pred prijatelji večkrat hvalil, kako lepo mu je bi|o tisto noč. »Pohota stara, ti si se nalašč izgubil, saj te poznamo,« so mu odgovarjali zavistni prijatelji. Toda Matevž se je samo reža|.
Saj vemo; ni majhna stvar, hiti v teh letih celo noč v objemu tako brhlce mladeniče, kot je bila Dolenčeva Tinca.
Vabljeni na novo prodajno mesto
Si.mobil Grosuplje v Mercator centru.
Vse, ki nas boste s tem kuponom obiskali do 31. 03. 20155 bomo nagradili z 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme.
simobilsi
Si.mobil Grosuplje	OB
Brvace 1a, 1290 Grosuplje	
m: 040 97 97 88	iimoMLji
Delovnik: pon.-sob.: 8.00-20.00	Pooblaičeno
	prodajne mesto
Peter Kastelic s.p.
Partizanska cesta 8 1290 GROSUPLJE telefon: 059190 524
gsm: 041 774 274	
e-mail: servis.gaber@gmail.	net
Pooblaščeni bang & dk servis za: olufsen DCJ	
	
Arhiviramo 1 VHS kasete
SERVISIRAMO VSO AVDIO - VIDEO, FOTO in RAČUNALNIŠKO TEHNIKO
PRODAJAMO VSO TEHNIKO
ZNAMKE SONY
HITACHI
harman kardon"
zobna ambulanta
ÜEnadent
•	estetsko zobozdravstvo,
•	protetika,
•	implantologija,
•	otroško zobozdravstvo, 4
•	brezbolecinsko lasersko zobozdravstvo,
•	zdravljenje parodontalne bolezni
Draga 1, 1292 Ig • GSM: 040 934 000 • www.zobozdravstvo-prenadent.si
Napoved dogodkov
Datum / ura	Dogodek	Lokacija	Organizator
četrtek, 4. 2. ob 18:00 uri	KOŠARKA - ženske: GROSBASKET - KONJICE (1. liga - 13. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Ženski košarkarski klub Grosuplje
četrtek, 5. 2. ob 18:00 uri	MASKE, otvoritev razstave	galerija Mestne knjižnice Grosuplje	Likovna skupina Paleta, KD Teater, ZKD Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje
petek, 6. 2. ob 19:00 uri	MOJ JURE, uprizoritev komedije Tončka Žumbarja	Dvorana Kulturnega doma Žalna	Gledališče pod mostom
sobota, 7. 2. ob 19:00 uri	Nebojša Pop-Tasic: MARLENE DIETRICH, komorna kabaretna predstava o burnem življenju velike umetnice	Kulturni dom Grosuplje	Prešernovo gledališče Kranj, ŠKUC gledališče in zavod Imaginarni, ZKD Grosuplje
sobota, 7. 2. ob 20:00 uri	KOŠARKA - moški: GROSBASKET - ROGAŠKA (1. liga - 17. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Košarkarski klub Grosuplje
nedelja, 8. 2., start ob 8.00 uri cilj ob 10:40 uri	DEVETI POHOD PO PREŠERNOVI POTI: KULTURNO DOGAJANE KOPANJ	Kulturni dom Grosuplje, cerkev Marijinega vnebovzetja Kopanj	Društvo UTŽO Grosuplje, TD Kopanj, KD Franceta Prešerna Račnak, ZKD Grosuplje
torek, 10. 2. ob 18:00 uri	Literarni večer s poezijo Simona Gregorčiča	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	KUD sv. Mihael
četrtek, 12. 2. ob 19:00 uri	TI MENI SVETLO SONCE, Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 2015, 1. del	avla OŠ LA Grosuplje	JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje
petek, 13. 2. ob 19:30 uri	SONGS FOR SWINGIN' LOVERS!/PESMI ZA SVINGERJE!, inštrumentalni koncert skladb Franka Sinatre in Tonya Bennetta	Kulturni dom Grosuplje	KD Big Band Grosuplje, KD Teater Grosuplje, ZKD Grosuplje
sobota, 14. 2. ob 17:00 uri	ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - VOLLEYBALL LJUBLJANA 2. liga zahod - 14. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Odbojkarsko društvo Flip-Flop
nedelja, 15. 2. ob 18:00 uri	KONCERT PERPETUUM JAZZILE	Športna dvorana Brinje Grosuplje	
torek, 17. 2. ob 19:00 uri	PSI REŠUJEJO ŽIVLJENJA; predavateljica Katja Skulj, strokovnjakinja za področje reševanja s psi	Družbeni dom Grosuplje	Kinološko društvo Grosuplje / še zadnji vpis / vstop prost
petek, 20. 2. ob 19:30 uri	Srečko Kosovel: PRORAČUN OBCESTNE SVETILKE (ENERGIJA = «), gledališče poezije	Kulturni dom Grosuplje	Gledališče ggNeNi KD Teater Grosuplje
sobota, 21. 2. ob 17:30 uri	KOŠARKA - ženske: GROSBASKET - ATHLETE CELJE (1. liga - 15. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Ženski košarkarski klub Grosuplje
sobota, 21. 2. ob 20:00 uri	ROKOMET: GROSUPLJE - DOBOVA (1. B liga - 16. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Rokometni klub Grosuplje
torek, 24. 2. ob 19:00 uri	Barve glasbe in besede: Ljubezen - zlate stopnice do ...	Dvorana Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sreda, 25. 2. ob 18:00 uri	MALA ŠOLA RISANJA, otvoritev razstave in vpis v novo polletje	Kulturni dom Grosuplje	JSKD OI Ivančna Gorica, Društvo 2 koluta, ZKD Grosuplje
četrtek, 26. 2. ob 17:30 uri	Igralne ure s knjigo za otroke od 2. do 4. leta	Pravljična soba Mestne knjižnice Grosuplje	Mestna knjižnica Grosuplje
sobota, 28. 2. ob 20:00 uri	KOŠARKA - moški: GROSBASKET - ZLATOROG (1. liga - 19. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Košarkarski klub Grosuplje
sobota, 7. 3. ob 15:00 uri	ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - CALCIT VOLLEYBALL 2 (2. liga zahod - 16. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Odbojkarsko društvo Flip-Flop
sobota, 7. 3. ob 17:30 uri	KOŠARKA - ženske: GROSBASKET - DOMŽALE (1. liga - 17. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Ženski košarkarski klub Grosuplje
sobota, 7. 3. ob 18:00 uri	DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN kulturna prireditev	Kulturni dom Spodnja Slivnica	KD Spodnja Slivnica
sobota, 7. 3. ob 20:00 uri	ROKOMET: GROSUPLJE - ŠKOFLJICA PEKARNA PEČJAK (1. B liga - 18. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Rokometni klub Grosuplje
sreda, 11. 3. ob 18:00 uri	SPUŠČANJE GREGORČKOV V GROSUPELJŠČICO	Pri Nogometnem igrišču Brinje Grosuplje	Zavod DREVORED in PREPLET, društvo za ustvarjalno skupnost
sreda, 11. 3. ob 19:30 uri	Edward Albee, prev. Zdravko Duša: KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF, drama o globoki ljubezni in neizmernem sovraštvu	Kulturni dom Grosuplje	Gledališče Koper, ZKD Grosuplje
sobota, 14. 3. ob 20:00 uri	KOŠARKA - moški: GROSBASKET - ŠENČUR (1. liga - 21. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Košarkarski klub Grosuplje
nedelja, 15. 3. ob 16:00 uri	Po knjigi Hvalnica družine Trapp Marie Auguste Trapp, prir. Andrej Rozman - Roza: MOJE PESMI; MOJE SANJE, muzikal, premiera	Kulturni dom Grosuplje	Gledališka skupina KD sv. Mihaela, ZKD Grosuplje
sreda, 18. 3. 2015, ob 19:30 uri	MAME, avtorski projekt	Kulturni dom Grosuplje	Kreker in SiTi Teater BTC, ZKD Grosuplje
četrtek, 19. 3. ob 19:00 uri	Gledališče Hiša: ŠEST RAZLOGOV, mladinska drama, premiera	Kulturni dom Grosuplje	Gledališče Hiša, OŠ LA Grosuplje& KD Teater, ZKD Grosuplje
petek, 20. 3. ob 19:30 uri	Po knjigi Hvalnica družine Trapp Marie Auguste Trapp, prir. Andrej Rozman - Roza: MOJE PESMI; MOJE SANJE, muzikal, ponovitev	Kulturni dom Grosuplje	Gledališka skupina KD sv. Mihaela, ZKD Grosuplje
sobota, 21. 3. ob 17:15 uri	ODBOJKA: ATK GROSUPLJE - AQUAWATT ŽIROVNICA (2. liga zahod - 18. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Odbojkarsko društvo Flip-Flop
sobota, 21. 3. ob 20:00 uri	ROKOMET: GROSUPLJE - VELIKA NEDELJA (1. B liga - 20. krog)	Športna dvorana Brinje Grosuplje	Rokometni klub Grosuplje