PRIMORSKI DNEVNIK AM?ina Plačana v gotovini o nA .. ^.postaleigmppo - Gena 70 hr vladna kriza se bliža h koncu Leto XXVI. St. 172 (7666) TRST, sreda, 5. avgusta 1970 KD, PSI, PRI in PSU odobrile predloge predsednika Colomba o sestavi nove vlade Na osnovi odobrenih resolucij se bodo takoj začela zaključna pogajanja za sestavo stiristranske vlade leve sredine POROČILO GOLDE MEIR PARLAMENTU 4 e P.l ■t 11, Al A m d VJ # '1 j n v pjl 4. — Vse kaže, da se vladna kriza bliža h koncu. KD, Co|’ 'n P^U so danes sprejele »politični dokument« predsednika V| ?rT|l,a> ki predstavlja osnovo in ne program za sestavo nove D Osnovne točke «političnega dokumenta« smo objavili včeraj. Pa so o njem razpravljali in ga odobrili člani delegacije ^ canske demokracije za pogajanja za sestavo nove vlade, ki so «o Ses,al' na strankinem sedežu skupno s Colombom. Na sestanku jP^ili vsa vprašanja sedanje vladne krize in dosedanjih poga- J med žtirimi etranl/amS I&V0 1 ' ' T rn®d štirimi strankami leve •Holc"1*', delegacija Krščanske de-|6n,.racii® je soglasno odobrila Cofe ?v dokument in poudarila, da ,|(|9ri.le9ova vsebina v skladu s P' osrednjega vodstva stranke. ltali;P° C*ne se i® sestalo vodstvo ,ta ans*SI “P sporoči'], da je delegacija PSf . . --------- - av — vlad K1vse pogaja za sestavo nove nje ’rz? dala svoje ugodno mrie-cjw . ^olombovem dokumentu. Man-nigr,.16 Poudaril, da «politični doku-n» * Colomba uresničuje pogoje, osnovi katerih PSI. dosledno s mi Prejšnjimi' sklepi in svo-vlari; snJDtr>. lahko sodeluje v novi vocUt *dkrati je Mancini vprašal gaCjj stranke, naj pooblasti dele- **tv, da zaključi pogajanja za r5vtfl katere spremljajo referenti za krajevne u-stanove in člani ožjih tajništev strank, med temi podtajnik DC Vfr-gini in referent za vprašanja krajevnih ustanov Rinaldi, podtajnika PSI Pečenko in Terpin z referentom za krajevne ustanove Pitto-nijem, za PSU Elleri in Berce, za PRI notar Gargano, za SS Dolhar in Mljač. Razprava zadeva zgolj politična vprašanja in prvenstveno vprašanje teže vsake izmed komponent koalicije. Gre tu tudi za zahtevo republikancev o vstopu njihovega predstavnika v občinski odbor, kar pomeni preureditev tržaškega občinskega odbora z odstopom enega izmed sedanjih odbornikov, oziroma spremembo sestave celega odbora z uvedbo no vega nosti do popolne spremembe ne bo prišlo, pač pa le za manjše spremembe in rotacije. Druga skupina pa razpravlja o dokončnih določilih programa nove pokrajinske uprave. Na dosedanjih sestankih so se predstavniki peterice sporazumeli, da bo pokrajinski program sestavljen iz dveh delov. Prvi bo bolj tehničnega značaja in izhaja iz naravnih nalog pokrajinske uprave kot take (uprava umobolnice, šolskih poslopij itd.), drugi pa izhaja iz potreb stvarnosti in odnosa izvoljenih organov do družbenih premikov. Od tod pojmovanje pokrajinske uprave v 9mislu dinamičnega centra spodbujanja dejavnosti in koordinacije z drugimi ustanovami in družbenimi strukturami. Tako poteka razprava o odnosu do sindikalnih in sorodnih strokovnih organizacij, občinskih u-prav in dežele. Posebno vlogo naj bi v tem smislu opravljala pokrajinska uprava v svojem razmerju do slovenske narodnostne skupnosti, ki naj bo element obogatit ve družbene stvarnosti, v kateri se giblje dejavnost krajevnih ustanov in izvoljenih organizmov. Levosredinska peterica sodi, da mora nadaljevati ha že začeti poti stvarnega reševanja vprašanj in zahtev, katerih nosilka je prav slovenska manjšinska skupnost. Seje, na kateri poteka razprava o formulaciji programa pokrajinske uprave, so se udeležili, poleg poverjenega predsednika dr. Za-nettija (DC) še Lucijan Volk, Bo-niccioli in Tringale (PSI), Celi, Gozzi in Foschi (DC), Milani in Fo- gher (PSU), Pacor (PRI), Rudolf in Antek Terčon (SS). Na prefekturi sestanek za varnost na cestah Včeraj popoldne so se na prefekturi sestali predstavniki krajevnih oblasti, da bi se domenili o prometnih ukrepih, ki so potrebni ob priliki odhoda na počitnice velikega števila avtomobilistov. Predsedoval je prefekt dr. Cappellini, prisotni pa so bili podprefekt Micelli, predstavnik deželnega odbora za zdravstvo in higieno, poveljnik orožnikov, podkvestpr Uberti, poveljnik cestne policaje podpolk. Gaggero, poveljnik gasilcev inž. Casablanca, funkcionar obmejne policije dr. Padarino, nadzornik za motorizacijo pri civilni policiji inž. Balsamo in predstavnika ANAS in ACI. Med sestankom so predstavniki uskladili, vsak na svojem področju, razne ukrepe, ki so potrebni za to, da se bo promet odvijal po naših cestah brez nevarnosti. Policija in orožniki bodo poskrbeli, da se bo promet odvijal brez ovir in so tudi sklenili, da bodo takoj odvzeli vozniško dovoljenje vozačem, ki bodo hudo prekršili prometne predpise. Deželni organi bodo poskrbeli za zdravstveno pomoč, medtem ko bo ACI poskrbel za popravilo okvar na avtomobilih. V dneh največjega navala bodo avtomobiliste usmerjali z informacijami po manj prometnih cestah. Prefekt je sinoči pozval po radiu vse avtomobiliste k previdnosti. Isti namen ima tudi »potujoča razstava* o prometu, ki jo je ™^rrp„l v^rTer£ Prired0° ministrstvo za prevoze ob sorazmerja. Po vsej verjet- sodelovanju krajevnih obiasti. Med razstavo bodo predvajali občinstvu poučne filme, obenem pa bodo razstavljali velike panoje z diagrami nesreč, z risbami, napisi ipd. V tržaški pokrajini se bo razstava pričela 20. t.m. in sicer v Devinu. V naslednjih dneh bo razstava v Križu, Barkovljah, Miljah, Grljanu in Sesljanu. VČERAJ NA PREFEKTURI Prisega zgoniškega župana J. Guština Novoizvoljeni zgoniški župan Jos!p Guštin je včeraj zjutraj prisegel pred vladnim komisarjem prefektom Cappellinijem. Pojasnilo tajnika Sindikata slovenske šole v Trstu Nekateri profesorji, ki so se pritožili proti odločitvi prvostopne komisije za namestitve, sprašujejo, zakaj ni pritožbena komisija še odločila o njihovih pritožbah, čeprav je že zdavnaj potekel rok. Vprašali smo za pojasnilo tajništvo Sindikata slovenske šole. Tajnik sindikata nam je takole odgovoril: ^Pritožbena komisija se ni mogla sestati niti ni mogla odločati o pritožbah, ker je zastopnik sindikata, ki je po predpisih tudi član te komisije, ugotovil, da v komisiji ni funkcionarja za slovenske šole, čeprav to jasno določa medministrska uredba. To stališče je sindikat obrazložil šolskemu skrbniku v dveh vlogah. Prav te dni je sindikat prejel odgovor, šolskega skrbnika, ki sporoča, da je o nastalem vprašanju obvestil prosvetno ministrstvo, ki bo o tem odločalo.* PONOVNO ŠKVADRISTIČNO JUNAŠTVO Vdor 15 vandalov v sedež v Ulici Mazzini Umik po nastopu 70-letnega anarhista Razbili so nekaj stekel in del skromnega pohištva - Vodil jih je škvadrist v zeleni uniformi - Kaže, da jih policija pozna Do novega primera škvadristične-ga vandalstva je prišlo predvčerajšnjim zvečer v Ul. Mazzini, kjer je sedež mladinskih anarhističnih in drugih «izvenparlamentarnih* krožkov. Skupina fašističnih mladincev je z zviječo vdrla v sedež nad orožarno Marinom v Ul. Mazzini 11 in se v divjaškem besu znesla nad okni, vrati in pohištvom. Bilo je nekaj čez 19. uro, ko je na vrata krožka v prvem nadstropju stare stavbe nad orožarno, nekdo potrkal. V krožku je bil sam Um-berto Tommasini, star tržaški anarhist, ki mu je že precej več nad sedemdeset let. Približal se je k vratom in vprašal: «Kdo je?» Odgovoril mu je glas mladega člo-Iveka: «Prijatelji*. Tommasini je Hiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA PODTAJNIKA BELCUA Nova znatna državna prispevka za krožni sklad in pristanišče Krožnemu skladu bodo prispevali v osmih letih 40 milijard lir, avtonomni pristaniški ustanovi pa enkratni znesek treh milijard lir Včeraj) je imel podtajnik in poslanec Beloi na prefekturi tiskovno konferenco o dveh važnih novih nakazilih v prid tržaškemu gospodarstvu. Prisotni so bili tudi vladni komisar prefekt Caippelllini, predsednik avtonomne pristaniške ustanove dr. Pranzil in predsednik krožnega sklada za Tržaško ln Goriško Gallopdn. Prispevke bo prejel Trst iz globalnega sklada za bodoče ukrepe, in sicer so delno nakazani že v proračunu za leto 1971, ki ga je 31. ju .......... ZA ŠT1RISTRANSK0 LEVOSREDINSKO OBČINSKO UPRAVO Danes v Nabrežini srečanje DC-SSL Sledila bodo srečanja s PSI in PSU - DC je imenovala svojo delegacijo, ki jo vodita Frisolin in Bertoli iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiiiiHiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiMii SKLEPI DEŽELNEGA ODBORA Skoraj 400 milijonov za kulturne dejavnosti Prispevek tudi Slovenskemu gledališču in 13 milijonov lir za razne druge kulturne dejavnosti slovenske manjšine Deželni odbor je na svoji vče-, raznim kulturnim ustanovam ter 450 milijonov za univerzo in znanstvene raziskave. Z dvema včerajšnjima prispevkoma, to je 187 in 207 milijonov lir, je vsota, ki je na razpolago za letos, dejansko že izčrpana. Vsoto 187 milijonov lir bodo razdelili ustanovam, ki opravljajo stat no kulturno dejavnost. V poštev pride sedem ustanov, in sicer Deželna ustanova za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji-Julij-ski krajini. Zavod za kulturna srednjeevropska srečanja v Gorici. Center za kulturne pobude «Sagittaria» v Pordenonu. Furlanska filološka družba v Vidmu. Gledališče Verdi v Trstu. Slovensko gledališče v Trstu in Stalno italijansko gledališče v Trstu. Druga vsota se tiče prispevkov ustanovam, združenjem, krožkom in odborom, ki skrbe za razne kulturne manifestacije, in sicer za književne, znanstvene, gospodarsko - socialne, glasbene in druge dejavnosti, za razne umetnostne dejavnosti, za kulturne izmenjave med sosednimi deželami ter 13 milijonov za dejavnosti, ki se tičejo kulture slovenske narodne manjšine. rajšnji seji pod predsedstvom pod predsednika Mora odobril znatne prispevke za kulturne dejavnosti v naši deželi. Gre za posege na podlagi členov 6 in 7 deželnega zakona štev. 11 iz lanskega leta. Načrt teh posegov je predložil odbornik za kulturne dejavnosti Giust na podlag' nasvetov deželne komisije za kulturo in umetnost. Dežela bo prispevala v ta namen skoraj 400 milijonov lir. Skupno prispeva dežela v enem letu v ta namen 1.100 milijonov lir. Kot je znano, se tiče zakon štev. 11 deželnih posegov za razvoj kulturnih dejavnosti in prispevkov za ohranitev bibliografskega in zgo devinskega premoženja kakor tudi za univerzo in za znanstvene raziskave. Pri tem je treba upoštevati, da je dežela že odobrila izdatek 80 milijonov lir za prispevke Na pobudo krajevne sekcije DC se pričnejo danes pogajanja, za zdaj na dvestranski ravni, za ost-varitev levosredinske štiristranske občinske uprave v Devinu - Nabrežini. Prvo srečanje bo med predstavnik5 DC in predstavniki »Skupne slovenske liste*. DC je že imenovala svoje predstavništvo, v katerem so, poleg tajnika nabrežinske sekcije DC Bertoli ja in njegovega namestnika Bertolina, tudi novoizvoljeni načelnik svetovalske skup;ne v nabrežin-skem občinskem svetu Frisolin ter občinski svetovalci Colomban. Pa rentin, Bandini in Macchione. Imena predstavnikov SSL še niso znana, vendar lahko domnevamo, da se bodo pogajanj za levosredinsko upravo z DC. PSU in PSI udeležili predstavniki vseh treh strank, ki sestavljajo nabrežinsko koalicijsko »skupno slovensko listo*, se pravi SDZ (Slovenska demokratska zveza). SS (Slovenska skupnost) in SL (Slovenska levica). Kot znano zastopa slednjo v nabrežinskem občinskem svetu mladi Bojan Brezigar, SS pa Antek Terčon in dosedanji župan dr. Drago Legiša, ki je tudi njen pokrajinski politični tajnik. Datum srečanj z ostalimi levosredinskimi strankami je sledeč: 7. avgusta (v petek) DC-PSI, 10. avgusta (v ponedeljek) pa DC - PSU. Kakšne so perspektive za ostva-ritev levosredinske uprave v Nabrežini? Ali točneje, katere so zapreke, na poti k njeni uveljavitvi? Znano je, da bo eno izmed vpra šanj, a ne najhujše med njimi, zadevalo župansko mesto. Že pred petimi leti je bil sklenjen sporazum med SSL in ostalimi strankami (DC, PSI in PSU), da bo v Devinu - Nabrežini pol mandatne dobe župan Slovenec, ostalo polovico pa Italijan (tedanji podžupan Cor-beri). Uradno sporazum ni brl objavljen, vendar se je o njem veliko pisalo in so ga tudi sami demokristjani večkrat omenjali. Kljub sporazumu je dr. Legiša županoval do konca, zato pa se v demokristjanskih vrstah postavlja sedaj vprašanje novega župana. Nekateri menijo, da hi to moral biti svetovalec večinske stranke (DC), ki je prejel največ glasov (Paren-tin). SSL se je te nevarnosti do-bro zavedala že v volilni kampanji in šla na volitve s parolo «za slovenskega župana*, vendar pa vse kaže, da bo SSL res ohranila župansko mesto, predvsem zato. ker bo DC stremela za ohranitev štiristranske levosredinske koalicije, ki spričo obstoja druge alternativ? (koalicija med strankami, ki združujejo Slovence v Nabrežini) SSL, PSI in KPI bi namreč imela ab solutno večino 11 glasov od 20 ni več »edina izbčra* pred komisarsko upravo. Pred mesecem dni je srečanje za tako upravo v Nabrežina res bilo. Udeležili so se ga za KPI Markovič in Caharija, za PSI Srečko Colja in za SSL Terčon in dr. Legiša. Prvo srečanje ni rod'lo stvarnih sadov, zato so se udeleženci srečanja dogovorili, da se bodo spet srečali pozneje. Zmenili so se tudi, da bo prihodnji sestanek sklical predstavnik PSI. Požar pri Socerbu: uničenih nad 200 hektarjev poraščenega področja Tudi včeraj zjutraj so miljsJti gasilci posegli pri Socerbu, kjer se je razplamtel požar suhljadi in uničil tostran in onstran meje nad 200 hektarov poraščenega zemljišča. Ognjeni zublji so zlasti zajalil greben hriba in območje onstran meje in povzročil okoli 100 milijonov dinarje škode. Silovit požar, kd so ga obvladali šele v poznih popoldanskih urah, so gasili tržaški, sežanski in koprski gasilai, sodelovalo pa Je tudi kakih 100 Italijanskih vojaikov. Prijavljen zaradi prevare Agenti letečega oddelita kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 23-letnega Omera Glrardllja iz Videmske ulice 19, ki pa ga niso še izsledili. Moškega obtožujejo prevare, ker se je v prvih dneh prejšnjega meseca predstavil v neki trgovini s fotografskimi potrebščinami v Istrski uliti in odkupil na obroke dve snemalni kameri za 70 oziroma 90 tisoč lir. Ker ob zapadlosti obroka Girardi ni izplačal odkupljenih predmetov, ga je lastnik trgovine prijavil. Spodrsnilo ji je Včeraj dopoldne je 78-letna Glo-ria Radoslovich vd. Carrara iz Ul. Verceilio 18 stopila v gostilno »Al frasco*, v istoimenski ulici, da bi telefonirala, ko ji je na stopnici spodrsnilo. Zaradi verjetnega zloma leve stegnenice se bo priletna ženska na ortopedskem oddelku bolnišnice, kamor so jo sprejeli ob 11.40, morala zdraviti približno dva meseca. lija odobrila vlada. Na vsak način so ti prispevki že zagotovljeni, čeprav bo treba odobriti zanje poseben zakon. V bistvu gre za dva važna prispevka, in sicer krožnemu skladu in pristaniški ustanovi. Za prispevek krožnemu skladu se predvideva skupni izdatek 40 milijard lir, in sdcer v osmih letnih obrokih Prihodnje leto bo ta sklad prejel torej 5 milijard Mr, za kar bo, kot smo dejali, potreben posebni zakon. Drugi enkratni prispevek v višini 3 milijard lir pa bo dalo zakladno ministrstvo avtonomni pristaniški ustanovi. S tem bo pristaniška u-stamova pokrila predvsem primanjkljaj 1.240 milijonov lir, ki ga je še podedovala od bivših Javnih skladišč. Gre za dolg, ki so ga imela ta skladišča. S tem se bo ublažil finančni položaj tudi za prihodnost. Veljki prispevek krožnemu skladu bo pripomogel predvsem za zadovoljitev prošenj industrijskih podjetij na Tržaškem in Goriškem za kredite po znižani obrestni meri za nove industrijske pobude in za raa širitev že obstoječih tovarn. Gre za največ,ji prispevek krožnemu skla du, odkar obstaja. Kar se pristgml šča tiče, je dejal poslanec Belci, Je bil finančni položaj precej kočljiv in mu je pretilo, da ne bo moglo vzdržati v konkurenčnem boju z drugimi pristanišči. Seveda gre za nakazilo v proračunu za prihodnje leto ln bo treba za njegovo konkretno dodelitev Izglasovati poseben zakon. Vsekakor je pa denar že zagotovljen. Podtajnik Belci je pri tem pouda-ril, da je treba upoštevati, da so letos pri proračunu zelo varčevali in marsikakšen Izdatek črtali. Toda zakladni minister Coiombo, ki skuša sedaj sestaviti novo vlado, je pokazal veliko razumevanje za tržaške potrebe že pred nekaj meseci, ko so bili pri njem Belci. Fran-zril in GaBopdn. Takrat jim je dal zagotovila, kd jih je sedaj izpolnil. Sedaj bodo morali v parlamentu pohiteti, da se izdatek formalno tudi odobri. Belci je na koncu poudaril važnost teh ukrepov, saj bodo pomagali zagonu industrijske proizvodnje. Za njim Je spregovoril predsednik krožnega sklada Gaiilopin, kd je rekel ,da je država prispevala ob ustanovitvi krožnega sklada leta 1955 pet milijard lir, leta 1963 nadaljnjih 5 milijard in leta 1968 še 20 milijard, torej skupno 30 milijard K temu je treba dodati še prejšnje ostanke iz sklada ERP (torej iz časov ZVU). Ko bo izplačan ves novi državni prispevek, bo na razpolago skupno 128 milijard lir. S tem denarjem bodo lahko ugodili prošnjam vseh malih in srednjih industrijcev in delno tudi velikih. K temu je treba dodati še deželni zakon o prispevkih za industrijski razvoj, tako da se bodo lahko zadovoljile res vse potrebe, čeprav je mnogo prošenj za posojila. S tem bo zagotovljena tudi stabdl-nost vseh Industrijskih podjetij, ki jo uživajo sedaj samo podjetja IRI. Predsednik Gallopdn je tudi povedal, da je doslej bilo dovoljeno, da se da največ do 6 mfflijard lir posojil ?a gradnjo ljudskih stanovanj. Sedaj pa so pripravHd zakon, da bo lahko delež krožnega sklada za ljudska stanovanja znašal 10 odstotkov, kar pomeni, da bo v kratkem lahko dosegel Skupno 12 milijard Idr. S tem denarjem bodo pospeševali zlasti gradnjo stanovanj za delavce v industriji. kot na pri-mer za delavce Grandi Motor! itd. Na vprašanje časnikarjev je Gallo-pin še povedal, da znaša prispevek iz krožnega sklada za Industrijske pobude na Goriškem nad eno tretjino celotne razpoložljive vsote, in sicer 24 721 milijonov lir, za Tržaško pa 63 549 milijonov. Končno je spregovoril še dr. Franzil v zvezi s pristaniščem ter se najprej zahvalil podtajniku Belci ju za njegovo posredovanje. Rekel je, da bodo z omenjeno vsoto najprej plačali 1.240 milijonov lir primanjkljaja. Omenil je, da je dežela doslej prispevala po 500 milijonov lir na leto za avtonomno pristaniško ustanovo, sedaj pa je zvišala prispevek na 800 milijonov. Pristaniški ustanovi so se namreč znatno zvišali izdatki zaradi skrčenja delovnega umika od 44 na 40 ur na teden in zaradi uveljavljanja nove delovne pogodbe. Doslej je morala ustanova plačevati 100 milijonov lir na leto pasivnih obresti, kar je zelo obtoževalo bilanco. Zaradi skrčenja delovnega umika se je zvišal izdatek za 700 milijonov na ieto, zaradi uveljavljanja nove pogodbe pa za eno milijardo. Pristaniška ustanova je sicer nekoliko zvišala tarife, toda ni mogla preko določene meje, ker bi to onemogočilo konkurenčnost. Na vprašanje časnikarjev je dr. Franzil pojasnil, da bodo z dodeljeno vsoto krili vse Izdatke do konca letošnjega finančnega leta. Vsekakor je treba upoštevati, da bodo spopolndM razno mehansko opremo in kupili novo, s čimer se bo zvišala proizvodnost dela, kar pomeni konec koncev skrčenje celotnih izdatkov. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da se je nekoliko zvišal pristaniški promet. Ker bo ustanova razpolagala z omenjeno vsoto, se bo lahko bolj mimo ln vedro posvetila raznim izboljšavam, saj jo je doslej precej težil primakljaj. Ob 18. uri v galeriji «Barisi» Otvoritev razstave srebrnih okraskov slikarke Ljube Štolfa Znana slovenska slikarka iz Mi-larvi, Ljuba Štolfa, ki se je s svojimi neofigurativnimi slikami uveljavila doma in po svetu, bo danes, ob 18. uri v umetnostni galeriji «Ba-risi», v Trstu, odprla osebno razstavo srebrnih okraskov-ovratnih na-kitov za moško in žensko uporabo. Vsi razstavljeni primerki, ki jih je kakih 30, bodo tudi na prodaj. odprl. V tistem trenutku ga je nekdo s silo odrinil, ga pahnil v stran, medtem ko je skupina divjakov, morda šest, morda osem, vdrla v sede/, in začela razbijati okna v veži, kjer so vrata v štiri sobe za razne krožke: anarhističnega, maoističnega, protimilitaristič-nega in knjižnico. Tommasini nam je pozneje povedal, kako so se stvari nadalje odvijale. Videl je divjake, kako so se znašali nad pohištvom in pomislil na ciklostile, edine stvari večje vrednosti v sicer skromno opremljenih sobah, kjer je več plakatov in zastav kot stolov. Opazil je tudi, da je polovica škvadristov, ki jih je vodil neki mladenič v pol-vojaški uniformi «zelenih srajc*, ostala na stopniščni ploščadi, pred vhodom. Sunkoma je zaprl vrata, nato zagrabil desko in se spravil nad pobesnele fantaline. »Udrihal sem, kamor je padlo*, nam je pripovedoval, »od časa do časa sem slišal, da je kdo zajavkal, toda nisem odnehal. Bilo .jih je osem, devet in bili so podivjani*. Fašiste ni nikoli odlikoval pogum. Bili so in so še samo podleži, ki jim je beg pred šibkejšim nasprotnikom prav tako domač kot akcija pod temno zaveso noči. Tako jih je tudi reakcija sedemdesetletnega anarhista presenetila. Zbrali so se in planili k vratom. Segali so po ključavnici in zapahu, pri tem pa jo še malo skupili, ker ga niso znali odpreti. Končno so se vrata odprla in planili so iz veže na stopnišče. Tam so bili še njihovi pajdaši, ki so izza zaprtih vrat slišali samo besno kričanje in psovke, od časa do časa pa zamolkel udarec (verjetno so mislili, da jo je skupil «starec»...). Ko pa so spoznal5, da jim trda prede, si niso preveč pomišljali: ucvrli so jo po stopnicah, kar so jih noge nesle. Tako hiter je bil «strateški umik* petnajstih škvadristov, da niso dokončali niti napisa na steni pred vhodom v krožek. Napisati so hoteli s črno barvo svoje geslo, toda ostal je samo okrnjen napis, kot nema priča «velikega poguma* -W la Giov... Pač pa so se že prej podpisali na podbojih vhoda v stavbo, na ulici sami, kjer je na kamniti steni jasen napis: «W La Giovane Ita-lia*. Nekaj minut zatem, ko so jo škva-dristi ucvrli, za seboj pa pustili razbita okna,'“ toda cele ciklostile, se je na stoprvšču stavbe prikazala policija, V nekaj sto metrov oddaljeno kvesturo je namreč telefoniral neki stanovalec, ki je slišal kričanje in spoznal, da se dogaja nekaj nenavadnega. Policisti so si ogledali prostore in povabili starega anarhista Tommasinija s seboj v kvesturo. Ta je sicer premagal svoje »ideološko nezaupanje v državne organe* (izkusil je konfi-nacijo pod fašizmom, zasliševanja 'n preganjanja) in opisal članom političnega oddelka napadalce. Posebno si je vtisnil v spomin fantalina z vojaško uniformo. Res je nekaj škvadristov policijska obhodnica ustavila uro pozneje in jih 6 legitimirala. Ni še jasno, če bodo prijavljeni sodnim oblastem in za katere prekrške. Vsekakor so zagrešili vdor v zasebno stanovanje, poškodbe na stvareh in nasilje proti osebam, da o mazanju zidov javne stavbe ne govorimo NEPRIJETNO PRESENEČENJE MED POPRAVLJANJEM PODA Petindvajset let je živel nad... neeksplodirano bombo Vittorio Dionisi, povojni lastnik lične hišice, bo moral čakati izvedence vojaškega tehničnega oddelka iz Padove, da mu odstranijo nevarno letalsko bombo O neeksplodiranih bombah, ki so jih vojaška letala med zadnjim svetovnim spopadom odvrgla na naše področje, se večkrat piše in bere. Primer take bombe, ki je doletel 49-letnega Vittoria Dionisija iz Ul. Pol e« i ni 23/11... oziroma njegovo dvonadstropno, lično hišico, pa je nedvomno najzanimivejši. Dionisi se je namreč kar iz dneva v noč, kot se temu pravi, zavedal, da je nič manj kot petiindvajset let mimo živel nad... neeksplodira no bombo... Prejšnji teden se je Dionisi lotil popravljanja hiše. Pobelil je že zunanje zidove, dokončal barvanje sten v drugem nadstropju in pričel v pritličju popravljati pod v sobi. Ko je dvigaj deščice, je nenadoma in kajpada nepričakovano zagledal pod podom, v večjem jarku, jeklenko podolgovate oblike, ki je povsem odgovarjala značilnostim ...bombe. Kaiko se je ta peklenski stroj »priklatil* v njegovo hišico, ki jo je tako skrbno negoval? Dionisi ni izgubil glave in se takoj pozanimal o bližnji, komaj minuli zgodovini svoje hiše, v katero se je preselil kmalu po vojni. Povedali so mu, da je med vojno, leta 1944, padla z letala na streho in jo prodrla večja bomba, ki se je potem zarila prav na sredo sobe in povzročila v podu veliko luknjo. Pa to še ni bilo dovolj. Poiskal je še bivšega lastnika hiše in tako iztaknil njegovega nečaka, 35-letnega Romana Petronia, ki, glej srečo, je stanoval prav v isti ulici kot Dionisi, le na številki 11. »Da, čisto res je», je dejal Romano Petronio zaskrbljenemu Dio-nisiju. »Spominjam se,» je nadalje- val, «da je moj pokojni oče, ki je tedaj stanoval v tej hiši, ob padcu bombe v naše stanovanje poklical na pomoč osebje organizacije UN PA (Unione nazionale prolezione antiaerea). Bombni orožar mu je zagotovil), da ni nobene nevarnosti po eksploziji bombe in tako sta moj oče in lastnik hiše (imena se ne spominjam) mirno popravila streho in pod...* Neeksplodirana bomba pa je ostala dolgih 25 let na istem mestu, kamor je padla... O zadevi so bili včeraj ob 15.10 obveščeni tudi agenti letečega oddelka kvesture, ki so poslali v Ul. Pojesind podčastnika Zottija in a-genta Camuffa. Kmalu za njima je prišel tudi izvedenec za razstreljevanje bomb Ovidio Pugliese. Potem ko je skrbno pregledal celotno poslopje in še posebej bombo, je izjavil, da tržaški oddelek nima na razpolago primernih sredstev za odstranitev detonatorja. Zaradi tega, je dejal Dionisiju, bi kazalo poklicati na pomoč vojaški tehnični oddelek iz Padove. «Pa lahko popravim pod?* je ne-koMko naivno vprašal Dionisi orožar ja. »Bolje, da ne... Nevarnost eksplozije ni še povsem odstranjena...* Pozneje smo izvedeli, da so a-genti letečega oddelka legitimirali dva mladeniča, ju zaslišali na kvesturi in da sta oba priznala. Na osnovi pričevanja so identificirali še nadaljne štiri škvadniste. Škodo v sedežu v Ul. Mazzini so ocenili v 5 tisoč lir, v kolikor je pohištvo bilo zelo staro, v glavnem pa so bila razbita stekla na oknih in vratih v stanovanju. Tommasinija, ki vodi »julijsko sekcijo anarhistične zveze* so na kvesturi vprašali, če namerava vložiti proti razbijačem prijavo, vendar je slednji odklonil. Zato so s kvesture poslali sodnim oblastem poročilo o prekrških vdora v zasebno stanovanje in poškodovanja zasebne lastnine. Imen zaenkrat niso sporočili javnosti, verjetno pa je, da bodo znana v kratkem. Kronika škvadrističnega nasilja, te posebne podrasti tržaškega na pol političnega in na pol kriminalnega značaja, s tem še ni zaključena. Malo po polnoči je neznanec spoznal v dekletu, ki se je po Trgu sv. Antona vračala domov, znano aktivistko skupine anarhističnih študentov. S seboj je imel neko žensko in psička. Živali je snel usnjeno spleteno vrvico in jo nekajkrat usekal, nato pa ji skušal /viti roko. Ko je dekle zakričalo jo je nasilnež spustil in po posredovanju nekega mimoidočega, odšel. Dekle je na kvesturi neznanca prijavila. V pogovoru z načelnikom političnega oddelka tržaške kvesture dr. Zapponejem smo iizvedeld, da so njegovi agenti spoznali šesterico fantalinov. Verjamemo, da ni bilo težko, saj so zlikovci vsem znani in vsi vedo, kje se zbirajo in kam hodijo. . . bodisi na Kras, bodisi ponoči po mestu s čopičem in barvo mažejo zidove s svojimi pozivi. Skrajni čas je bil, da bi pristojne oblasti skupinici fantalinov, ki je doslej životarila ob robu tržaškega političnega življenja samo zato, ker je bila tolerirana, stopile na prste. Naj spomnimo na verigo podlih, skrivaj opravljenih dejanj? Od Bazovice, kjer je bil oskrunjen spomenik Bidovcu, Marušiču, Valenčiču in Milošu, in kjer prihaja od časa do časa do prerekanja v vaških gostilnah s čudnimi »jamarji* v zelenih srajcah, do Sv. Justa, kjer so pomazali spominsko ploščo žrtvam Rižarne, Nabrežine, kjer so pomazali zidove s »polkov-niškimi* napisi in tovarne strojev ter ladjedelnice, kjer so napise ponovili. Koliko časa bo to še trajalo? škvadristi so se znesli v krožku šibkega anarhističnega gibanja, ker so vedeli, da jim bo botrovalo razmerje proti 1. Vedo, da bi jim v drugih primerih huda predla, zato se izogibajo večjih akcij, kar pod-inst mladoletnih vandalov samo podčrtuje. Razna obvestila upravni odbor Kmetijske zadruge lz Trsta bo tudi letos organiziral dne 14., 15. ln 16. avgusta Kmečki tabor, ki Je XII. po vrsti, In sicer s sode-lovanjem prosvetnega društva Tabor z Opčin. Na programu je nastop godbe in orkestra Iz Divače, otvoritev umetnostne razstave, poučno predavanje s filmom itd. Vinogradnike, ki bi želeli prodajati ob tej priliki svoj proizvod pa vabi Kmetijska zadruga naj se zglasijo v njenem uradu v Ulici Foscoio l llllllllllllllllllllll umi m iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiii Gledaljšča POLITEAMA ROSSETT1 Nocoj ob 21. uri bo v gledali5*u Rossetti tretja predstava BenatzMJ® ve operete «Pri belem konjičku«, b1' rigiral bo prof. Hans VValter KaefliP’ fel, nastopili pa bodo Aldo Fabritjj Tony Renis, Gisella Pagano, Edi111 Martelli, Carlo Gaifa, Graziella Poj' ta, Sandro Massimini, Lino B0*’" Carlo Rizzo in Lino Savorani, OPe’ reto je režiral Vito Molinari, z* *<0' reografijo je posrbel Gino Landi, scene Gianni Vlila, za kostume “■ bastiano Soldati. Pri glavni blagajni v Pasaži Prott' (tel. 36-372) nadaljujejo s prodal® vstopnic za nocojšnjo predstavo, k® tudi za jutrišnjo, tretjo in petkov® četrto ponovitev »Dežela zvončkov* MIRAMARSKI PARK Predstave «Luči ln zvoki«: ob 21/® «Der Kaisertraum von Miramar* j nemščini; ob 22.45 «Massimiliano • Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» iz Barkovelj (P0*1*' Jališče avtobusa «6») od miramar skega parka in obratno pred vsa"® predstavo in po njej. Nazionale — Zaprto zaradi dopust" Eden 17.00 «L’urlo del silenzio«. Te. Maxlmilian Schell, Rosan®1 Schiaffino. Technicolor. . Aurora 16.30 «11 californiano«. C*1®5’ les Bronson. Technicolor. Cristallo 16.30 «iLa vendetita di GVi* si«. Technicolor. Capitol 16.30 «Alcune ragazze 1® ® no». Technicolor. Moderno — Danes zaprto. Impero — Zaprto zaradi dopusta- . Vittorio Veneto 17.00 «11 gorili* ® Soho«. Technicolor. Prepovedat mladini pod 18. letom. Ideale 16.30 »Operazlone Zanzit)*®*' Technicolor. Astra 16.30 «Odissea sulla Terra*-Abbazia 16.30 «Sam Whiskey«. B1r Reynolds, Clint Waler, Angie D,c‘ kinson. Technicolor Včeraj-danes Danes, SREDA, 5. avgusta MARINKA Sonce vzide ob 5.53 ln zatone ob 20.29 — Dolžina dneva 14.36 — Lu na vzide ob 8.57 in zatone ob 21.42 Jutri, ČETRTEK, 6. avgusta VLASTA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,5, najnižja 23, ob 19. uri 27,2, zračni tlak 1013,7 stalen, veter 5 km severozahodni, vlaga 60 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj 'mirno, temperatura morja 24 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. avgusta 1970 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 78-letna Oristtna Spada vd Sardone, 56-letni Marcello Sr pic, 74-letna Regina Vittl vd. Piletti, 70-letni Angelo De Marchi, 69-letni Antonio Buttari, 46-letna Anna Maria Mlntussl, 82-letna Rosa De Ros por. Moscolin, 44-letni Dante Canziani, 69-letna Caterina Fachin por. Rosin, 82-letna Maria Svetlico vd. De Gum-bertl, 86-letna Natalia Mauronl, 56-letnl Vittorio D’Ambrosi. Spotaknila se je ob preprogo Včeraj ob 13.55 so sprejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 73-letno jugoslovansko državljanko Vero Erlič iz Zagreba, ki se bo zaradi zloma desne rame morala zdraviti dva meseca. Zagrebčanka se je v hotelu »De la Ville*, kjer trenutno biva, spotaknila ob preprogo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlUAngelo d'Oro, Goldonijev trg 8. Cipolla, Ul. Belpoggio 4. Al due Lucct, Ul Ginnastica 44 Mianl, Mi-tamarskl drevored 117 (Barkovlje), NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.36) Dr. Gmeiner, Ul. Gluha 14. Manzo-ni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Ce-dro, Trg Oberdan 2. Al Gemelli, Ul. Zorubti 19/c. LOTERIJA 1970, enalotto štev. 30. BARI 41 74 75 50 11 CA GL I ARI 11 26 17 57 5 FIRENCE 86 70 14 87 24 GENOVA 85 22 35 28 23 MILAN 81 70 60 3 35 NEAPELJ 39 74 69 76 49 PALERMO 44 84 52 17 26 RIM 82 43 59 88 85 TURIN 90 HO 43 1 67 BENETKE 10 75 84 47 65 ENALOTTO X 1 2 2 t X X 2 2 1 9 X Kvote; 12 točk — 6.023.000; 11 točk — 196 400; 10 točk — 15.900 lir. IZREDNI ROK ZA IZPIT I* ^ TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje *®«* •Ivan Cankar« sporoča, da bo septembra Izpit lz latinščine. K izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno t>PraV.B zaljučni izpit letos ali v prejštč. letih In želijo dopolniti z latln#1" zaključno spričevalo; b) dijaki, ki so se predstavili * . pitu iz latinščine v poletnem pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovanem P*^]! je treba nasloviti na ravnatelj*1^ in jo vložiti do 5. septembra. Popravni Izpiti se bodo pričel1 1 ponedeljek, 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državnega zna nega liceja »France Prešeren* V ’ stu Javlja, da se pričnejo vsi poP'*, ni izpiti v Jesenskem izpitnem šolskega leta 1969/1970 na znsn>s‘,.. nem liceju, višji gimnaziji ln V.t sičnem liceju 7. septembra »97* " 6.30 s pismeno nalogo Iz slovenR1' Razpored ostalih pismenih m nih izpitov bo pravočasno obJ*v^ na oglasni deski šole. Ravnateljstvo sloven .ke drž. stei>l šole »Fran Levstik« na Proseku * deljenimi razredi v Sv. Križu šP°‘n| ča, da se bodo pričeli vsi poPr3|(. izpiti v jesenskem roku šolskega ta 1969/1970 7. septembra 1970. Ravnateljstvo državne srednje ’ »Srečko Kosovel« na Opčinah sP®j ča, da se začnejo letošnji poPr3Br) izpiti v ponedeljek, 7. septe,fl ju 1970, ob 8.30. Razpored pismeni® j, ustnih izpitov bo objavljen na 01 ni deski v šoli. ZVEZA PARTIZANOV NA NAh priredi 9. avgusta izlet s riškim srečanjem na Nanosu in * ,|| na grobnico padlih, kjer bo P°f*jji tev njihovega spomina s polo® I venca, potem k Vojkovi koči 10 razgledni točki. (f Obveščamo, da je prevoz IJen z avtobusom. Ker je še “ (| prostorov na razpolago, prosim® (t ste, ki bi radi šli na Izlet * Lfl busom, da se takoj vpišejo. *G0| vožnje in hrana Je 2.200 lir- V potuje z zasebnim avtomobilo®^ se pravočasno vpiše v seznam 1 ji nikov in to zaradi naročila *,ra0,»i K katero Je cena 1.200 lir (čevaP41 jii kosilo). Vpisovanje je pri tov' f. nerju na Opčinah Proseška s’’)(e tel 611831. Odhod ob 8.30 z Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob VoKnVo^ sipa Jazbeca daruje Adam 2.000 lir za DijaSko matico. BANCA Dl CHEDITD Dl TRŽAŠKA KREDITNA TRST - Ulica F. Filzi St. Tel 38101/38°^ opravlja vse bančne PoS^m kupuje tujo va|lJ Včerajšnji odkupni devizni Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. šterling Švic. frank Franc, frank Belg. frank Hol. florint Nemška marka Avst. šiling Jug. dinar (vel.) Jug. dinar (mali) 625-^ 59 1490^ 145,''' 108,^ 12,^ 172,^ 171,'' 24,^ 45/'' 46,—’ 0L_HVALE vrednem prizadevanju isdee Izšli prvi dve zbirki aktov o zunanji trgovini Jugoslavije in iz razprav Madžarske Letos ugoden razvoj trgovinske menjave med Italijo in Vzhodno Evropo Zavod za proučevanje in dokumen- 0 vzhodni Evropi ISDEE (I-ututo di Studi e Documentazione Europeo) je pred kratkim prva dva zvezka iz zbirke mo-"jJBfafij, ki jih namerava posvetiti Pjbolemom zunanje trgovine posa-"HSnih obdonavskih dežel. Prvi zve-^k prinaša akte s strokovnega sre-■®nja o jugoslovanski ztmanji tr-|ovini (ki je bilo v Trstu 24. in "•oktobra lanskega leta), drugi pa P*« s podobnega sestanka, ki je ** Prav tako v našem mestu me-f*® dni za prvim, to je v dneh 24. r* "• novembra 1969 in ki je bil Posvečen problemom zunanje trgo-*ne madžarske republike. je tako zagotovil otipljiv "'spevek k poznavanju zunanjetrgovinske strukture in problemov v izmed najbolj zanimivih partij®0 y tržaškem zaledju. Pobu-r* *®stituta je toliko bolj pomemb-®’ ker se trgovinska izmenjava "'ed Italijo in obdonavskim svetom zadnjih letih vidno razvija, pri emer ima veliko zaslug, in tudi ®>nsti naša dežela in posebno Trst. ajnovejši statistični' podatki o raz-trgovine potrjujejo, da se go-■'Podarsko sodelovanje na osi Ita-jJ* - vzhod čedalje bolj utrjuje. * Poročil osrednjega zavoda za sta-'stiko (Istituto Centrale di Statisti- v Rimu je namreč razvidno, se je vrednost blagovne menia- * toed Italijo in vzhodnoevropski-deželami Sovjetsko zvezo, Bol- Češkoslovaško, Poljsko, Ro-j Pije, Vzhodno Nemčijo in Mad ^rsko do konca marca letos po-ecala za 17 od sto v primeri z u-treznim razdobjem lanskega leta, g da je dosegla 226,8 milijarde lir. .l.Upoštevamo, da je celokupna i-^.".lanska trgovinska menjava z zu-lanim svetom dosegla v istem ča-vrednost 3.516,1 milijarde, po-ltt*nh da je vzhodna Evropa do 1 »nca marca letos predstavljala de-;A'..ki dosega 6,46 od sto celotne Jv'Janške trgovinske menjave s •"no, pri čemer dosega delež u-■j *a 5.68 od sto, a delež izvoza »d sto celokupne menjave. ar zadeva razvoj blagovne me-Jave med Italijo in Jugoslavijo, pa :*Va-iaj° statistični pregledi TSTAT j~®*ednje podatke: italijanski uvoz Boslovangkega blaga ,je do konca a'0ca letos dosegel 46.061 milijo-VečH ^ *er ie Ml za 20,9 od sto kakor r ustreznem razdobju ij” (m celo za 56 od sto večji ka-j?" v prvem trimesečju 1968. leta): italijanskega blaga na jugo-vansko tržišče pa je v istem čaja v«**' 49.339 milijonov lir, ter Usf ** 4.1 °d »to večji kakor v "peznem razdobju lani (ter za 34,3 v primeri z letom 1968); J?**bojna trgovinska bilanca je «T8®(>vala konec letošnjega marca wJ*UhisM strani prebitek 3.278 ”{jo»ov lir, medtem ko je znašal JJSftek ob latern času lani 9.302 lir. Ul ^Pdnoevropskt komponenti ita-JJ*W>** zunanje trgovine se še ved-. Posveča premalo pozornosti. Raji? Pokaterih zasebnih trgovcev in jS^trijcev, ki so med prvimi v Van!?1 ^Pokukali* čez tako imeno-Sv^1 teleano zaveso, se poslovni red premalo okorišča z iz- ugodnim položajem našega 2 T°oja na neposrednem stičišču obsežnim zaledjem s socialistično gos01118 nekapitalistično urejenim ni P^arstvom. Zato je prizadeva-v tržaškega študijskega instituta in smeri toliko bolj pomembno JJJfedno pohvale ne le na strogo tudi ')Sk° * strokovni ravni, ampak v»h- na ravni vsakdanjega postopa s tem zaledjem. b-,rvt zvezek (80 strani, tiskan pri W Biancu v Vidmu, cena 1.500 2 naslovom «11 Commercio E-z0l, Jugoslavo» obsega poleg pred Cel??,8 Predsednika ISDEE prof. C. »a parija predavanje prof. Stojalo Hretoarja z ljubljanske univer sitih* P°'ožaiu 'n vlogi jugoslnvan-iini PQ(tjetij v okviru trgovinske H^P-iave z Zahodom, in predava-jfg.Pjof- Ljubiše Adamoviča i beo-j(1 pske univerze o zadnjem razvo de* 1,zrner>jave med Jugoslavijo in s 'ami članicami Evropske go O^ke skupnosti. Zbirko aktov pegJPjuje povzetek iz obsežne razni ,e v katero so posegli števil tuj. centi in gospodarski strokov-pJJ 7\ našega področja, ko t-?' zve*ek (90 strani, prav ta- 1 n prt ®e' Biancu v Vidmu, . -500 lir) ima naslov «11 Com- daVa1(l Ungherese* in obsega pre-lja prof. J. Redeja, ravnate-njunJpstituta. za proučevanje ko-o "rtl"v'e in tržišča v Budimpešti, ki nriadžarski gospodarski reformi roju0 npkaterih specifičnih proble-daij. ^džarske trgovine s tujino, Savn Pretiavanje prof. G. Bira, žbo>.nP*a ravnatelja gospodarske trsm -ICe v Budimpešti, o razvoju Sko !n&ke izmenjave med Madžar-1,1 Italijo, tor še drugo pre- šo sledile posameznim predavanjem. Kakor smo svoj čas že zabeležiti na tem mestu, je ISDEE pred tem izdal prvo pomembno delo s področja svojega udejstvovanja, namreč zbirko aktov z dvodnevnega zasedanja o problemih nalaganju tujega kapitala v italijanske oziroma jugoslovanske gospodarske organizacije. Zasedanje, ki je bilo na tržaški univerzi 10. in 11. novembra 1969, in na katerem so sodelovali strokovnjaki in docenti s tržaške in reške univerze, je zbudilo veliko zanimanja tudi v širšem poslovnem svetu. ISDEE je zato o-pravil hvalevredno delo, da je pozneje izdal tudi ustrezne akte, h katerim so se zdaj pridružili še akti z obeh drugih zasedanj o problemih zunanje trgovine obdonavskih dežel iz zadnjih mesecev lanskega leta. ----------- Caidassi in Steinbach sta sc vrnila iz Švice Predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in ravnatelj ustanove dr. Steinbach sta se pravkar vrnila iz Zuericha, kjer sta se v spremstvu trgovinskega atašeja pri italijanski ambasadi v Bernu dr. Migona sestala s predstavniki švicarskega gospodarstva, med katerimi so bili nekateri bančniki ter zastopnik' zveznih industrijskih in trgovskih organizacij. Tržaška gospodarstvenika sta švicarskim podjetnikom prikazala možnosti nalaganja kapitala v industrijske pobude na Tržaškem ter možnosti za postavljanje zalog eksotičnega blaga, namenjenega na švicarski trg, v okviru tržaških pristaniških storitev. Med razpravo so se dotaknili tudi nekaterih vprašanj s področja prevozov, zlasti kopenskih zvez s Švico in čez morskih prog iz tržaške luke. Potovanje dr. Caidassija in dr. Steinbacha spada v okvir nove pobude deželnih gospodarskih krogov, na osnovi katere bodo v prihodnjih mesecih (oziroma so že) odprli posebne gospodarske - obveščevalne urade v Milanu, Zuerichu, Frankfurtu, Parizu, Bruslju, Londonu in New Yorku. MNENJE ZNANSTVENIKA O TREBENSKEM SMETIŠČU Smetišče ni samo sramota za Kras ampak tudi možni vir bolezni Naravoslovec prof. Penko nam je posredoval nekaj po-dalkov o možnih posledicah neznosnega stanja - Jutri zvečer bo sestanek med predstavniki občine in vasi -- / • .. 'V ....... ’ *’ w rywaJJe istega strokovnjaka o mož-de)o, t**nejšega gospodarskega so-Ž5r„yatlja med našo deželo in mad-^publiko. Tudi drugi zvezek ^ nJuje povzetek iz razprav ki V zvezi s polemiko o trebenskem smetišču, ki je v soboto dosegla svoj višek, ko so Trebenci zasedli križišče in tako ustavili promet tovornjakov za več ur, smo vprašali znanega tržaškega naravoslovca, prof. Antona Penka, za znanstveno mnenje. Profesor nam je navedel nekaj zanimivih podatkov o možnih posledicah tega ogromnega kupa nesnage. Po profesorjevem mnenju je treba upoštevati, da več istočasnih faktorjev negativno vpliva na naravno okolje trebenskega smetišča. Na Krasu izginjajo ptije ujede, lisice in sploh mesojede živali, ki so stalno iztrebljale miši, podgane in kače. Obenem pa so podgane našle idealno okolje v tem smetišču, kjer imajo na razpolago hrano in mir, da se lahiko razpasejo po volji. Že v navadnih razmerah se podgane in miši množijo z neverjetno naglico — več kot 10 porodov na leto. Danes so ostale kot največja ovira za razvoj podgan kače. Njihov stalni narastek, če že l ene strani predstavlja delno rešitev problema podgan, z druge strani pa predstavlja veliko nevarnost za človeka. To posebno še, ker razvoj kač ne omejujejo več ježi, ki so največji sovražnik teh nevarnih plazilcev. To se dogaja tudi zaradi povečanja motorizacije po naših cestah: ker so ježii skrajno počasni, jih avtomobili povozijo več na dan. Tako so razni faktorji — smetišče, lovci, promet — prelomili ravnotežje, ki je bilo nekoč na Krasu. Posledica tega je z ene strani narastek podgan, z druge pa kač. Podgane so skrajno nevarne živali, ker prenašajo bolezni. Najhujša bolezen, ki jo ti glodalci lahko raznašajo, je kolera. To je si- To je samo del smetišča pri Trebčah cer nenavadna bolezen v naših krajih in nevarnost epidemije kolere je zelo omejena. Podgane pa lahko raznašajo tudi NA SINOČNJI PRVI SEJI Izvoljen pokrajinski odbor levega centra v Gorici Za predsednika je bil izvoljen dr. Bruno Chientaroli (KD), za podpredsednika pa Marko VValtritsch (PSI) »Bivanje v pokrajini državljanov slovenskega jezika, katerih sodelovanje v političnem, družbenem in kulturnem življenju se utrjuje kakor tudi dolgoletno plodno sodelovanje z upravnim aparatom in prebivalstvom onkraj meje, ki se prav tako nadaljuje in utrjuje, predstavljata elementa za obogatitev našega demokratičnega življenja ter poudarjata mednarodno vlogo, kd jo goriška pokrajina hoče odigrati*. Te besede je poleg drugih izrekel dr. Bruno Chientaroli (KD) sinoči na prvi seji pokrajinskega sveta po volitvah 7. junija ob ponovni (tretji) izvolitvi na mesto predsednika pokrajinskega odbora. V tem odboru je bil na podpredsedniško mesto izvoljen Marko Waltritsch (PSI), ki bo odgovarjal za osebje. Ago-stino Tacchinardi (PSU) bo vodil odborništvo za javna dela, geometer Roberto Lodi (KD) proračun in načrtovanje, Ezio Botegaro (KD) socialno skrbstvo, Peressi (KD) zdravstvo, Corbatti (KD) pa turizem in vzgojo. Prvi štirje odborniki so stalni, zadnja diva pa namestnika. Pokrajinski odbor sestavljajo predstavniki strank levega centra in sicer krščanske demokracije, PSI, PSU z zunanjo podporo Slovenske demokratske zveze. Pred izvolitvijo so podali glasovalne izjave Manechino (KPI), Po-letto (PSIUP), Semola (PSI), Ma rija Ferletič (SDZ) in drugi. Menechino (KPI) je svoj nasprotni glas izvolitvi predsednika in pokrajinskega odbora levega centra utemeljil s političnimi in ekonomskimi razlogi v državi in v naši pokrajini ter je pri tem izrazil nezadovoljstvo zaradi paternalistič-nega odnosa, ki ga oblast kaže do slovenske manjšine. Skliceval se je na občinski svet v Gorici, ki je v tem pogledu sprejel resolucijo o ustanovitvi občinske komisije, kar kaže njegovo odprtost, medtem ko prejšnji pokrajinski svet kaj takšnega ni sprejel in je izrazil upanje, da bo sedanji pokrajinski svet za to problematiko bolj dojemljiv. Sejo je otvoril najstarejša svetovalec Zorzenon. Pričela se je ob 21. uri, zaključila pa nekaj po 24. Pobiranje davkov v Sovodnjah in Števerjanu V ponedeljek, 10. avgusta bodo na županstvu v Sovodnjah pobirali zapadli obrok davkov in sicer med uradnimi urami od do 12. Naslednji dan, 11. avgusta, pa bodo pobirali davke tudi na županstvu v števerjanu. Kdor si želi prihraniti pot na davčni urad v Gorici, lahko plača davke ob tej priliki na domačem županstvu. Ornelli Gaiotto, ki dela kot prodajalka v neki trgovini. Prva častna dama pa je postala Darja Zava-dlal iz Štandreža, ki ji je le za las ušlo prvo mesto. Zlata poroka Frančeškinovih v Biljah V Biljah sta pred kratkim praznovala zlato poro-ko Sonja in Hi-larij Frančeškin. Poročila sta se leta 1920. Hilarij se je rodil 1894 v Braniku, Sonja pa 1898 v Črnomlju. dru- žin s številnimi otroki, sama pa sta imela štiri otroke. Zelo zgodaj sta se uvrstila v vrsto borcev proti fašizmu, aktivno sta sodelovala med dvema vojnama v raznih naprednih organizacijah in tudi v TIGR. Hilarij Frančeškin je bil 5. decembra 1931 obsojen od fašističnega posebnega sodišča za zaščito države na 5 let zapora. Po drugi svetovni vojni je tudi hčerka Tatjana, stara komaj 21 let, umrla za posledicami internacije. Slavnostno zlato poroko sta imela Frančeškinova na občinski skupščini v Novi Gorici. Na slavnosti so bili prisotni zastopniki županstva. POGAJANJA ZA OBČINSKO UPRAVO V GORICI Nocoj menda zadnji sestanek med delegacijami večinskih strank Program je v glavnih obrisih izdelan . Pregledati ga morajo vodstva političnih strank leve sredine - Nova občinska uprava v Gorici bo izvoljena konec meseca ali v začetku septembra Sinoči so v oalači pokrajinske uprave izvoliV predsednika in nov odbor. Že danes bo predsednik Chientaroli prisegel na prefekturi in tako bo novi odbor sprejel svoje funkcije. Svojo prvo sejo pa bo novi odbor imel šele po velikošma-renskih počitricah, ker so številni odborniki šli že danes na dopust.. Tako na pokrajini- Kar se tiče goriške občine bo verjetno nocoj zadnji sestanek med delegacijami levosredinskih strank. Program je v grobih obrisih izdelan, nocoj se bodo baje razgovarjali o porazdelitvi odbomiških mest. Župan bo spet krščanski demokrat Martina, socialdemokrati naj bi tokrat imeli le dva odbornika, socialisti enega, enega slovenska demokratska zve- Oba slavljenca Izhajata iz ................mn.m........................................■■"»•»•■» /7 DELOVNEGA PROGRAMA VEČINE NA POKRAJINI Večja povezanost med pokrajino in občinami pri vzdrževanju številnih medobčinskih služb Zelo vazno bo razdeljevanje metana v vseh manjših občinah - CAFO mora sprejeti števerjansko občino: samo tako se bo v Števerjanu voda pocenila Enoletni tečaj za bolničarje druge bolezni. Mehanizem tega raz-nosa je skoraj vedno isti: vzemimo za primer trthino. črv trihine se zaje podgani v mišice, kjer leže jajčeca, ovita v apnen ovoj. Podgane so najboljša poslastica za mačke in prašiče. Tako lahko pridejo jajčeca do človekovega okolja in ga okužijo predvsem preko prašičjega mesa. Bolezni pa se lahko širijo tudi z muhami, ki raznašajo vseh vrst mi krobov im jih puščajo na vseh predmetih, na katere sedejo. In mikrobov na smetišču ni malo, saj smo med raznimi smetmi zapazili celo ostanke iz bolnišnice. Vir prenaša nja mikrobov je tudi veter: ko raznaša smrad po okoliških vaseh, niso v njem samo smrdljivi plini, ampak tudi mikrobi v latentnem stanju — ciste. Ko mikrobi pridejo v okolje, kjer je hrana, vlaga in temperatura primerna, se razpasejo. Tako okolje je lahko hrana ali pa sam človek. Kot vidimo torej, smetišče ni samo vir sramotnega onesnaženja Krasa in velikih nevšečnosti v okoliških vaseh, ampak tudi možni vir epidemij ali vsaj nalezljivih bolezni. O tem govore Trebenci že dolgo časa, vendar pa do danes občinska uprava še ni odstranila te nevarnosti ali vsaj poskrbela za stalno nadzorstvo zdravstvenega stanja prebivalcev okoliških vasi. Jutri bo v Trebčah ob 21. uri sestanek med predstavniki občine in vasi in upamo, da bodo ob tej priložnosti razpravljali tudi o tem perečem vprašanju. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na Primorski dnevnik P°žljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 "^detonirajte na št. 93-808 Pri splošni bolnišnici v Gorici bo do opoldne 14. avgusta vpisovanje gojenk za tečaj splošnih bolničark. Tečaj se bo začel 1. oktobra letos in bo trajal eno leto. Vpisali bodo 25 gojencev in sicer 10 žensk in 15 moških. Tečaj .je brezplačen. Obiskovalci bodo ob zaključku polagali izpit. Prosilci morajo biti stari od 18 do 30 let in morajo imeti vsaj diplomo osnovne šole. Višja diploma predstavlja prednost v primeru večjega števila kandidatov. Za podrobnejša pojasnila naj se kandidati obrnejo do uprave šole za bolničarje pri bolnišnici v Gorici, Ul. Vittorio Veneto. V ta tečaj se lahko vpišejo tudi naši fantje in dekleta iz Gorice in podeželja. V Standrežu so izvolili «miss» Juventino V ponedeljek zvečer so na nogometnem igrišču «Juventine» v Standrežu zaključili svojo osemdnevno «sagro». Ob zvokih izbranega plesnega ansambla so se vrteli številni mladi pari, poskrbljeno pa je bilo tudi za zabavo starejših, zlasti z bogato založenimi kioski. Ko je vil večer na višku so izvolili še «miss Juventino*. ki bo nosila ta naslov do prihodnjega leta. Konkurenca je bila precej ostra, končno pa je komisija prisodila ta naslov 18-letni plavolaski V delovnem programu, ki so ga za prihodnje petletno obdobje se stavile delegacije strank leve sre dine, je tudi rečeno, da se bo pokrajinska uprava zavzemala za koordinacijo in razširitev obstoječih medobčinskih konzorcijev, da bi dobile posamezne občine, zlasti manjše, vrsto javnih služb, ki so bile dosedaj domena le večjih občin, kjer so finančne možnosti večje. V zadnjih letih so pričele razne majhne občine združevati svoje službe v konzorcije. Kako je prišlo do tega? Majhna občina s tisoč, dva tisoč ali tri tisoč prebivalci nima možnosti, da bi sama kupila šolski avtobus, niti nima možnosti, da bi ga sama izkoriščala. Zaradi tega se združi z drugo, bližnjo in sorodno občino, skupno kupita avtobus, ki služi otrokom ene in druge občine. Enako je z občinskim tajnikom, z občinskim tehničnim uradom, s službo za odnašanje smeti, z zdravstveno službo, itd. Zelo jasen primer takega medobčinskega sodelovanja najdemo na Goriškem v vzhodnolurlanskem vodovodnem konzorciju. Posamezne občine ne bi zmogle stroškov za laštrii vodovod, pa so se vse občine, ki stoje na desnem bregu Soče, v naši pokrajini, pa še Foljan, Doberdob in Sovodnje, združile v konzorcij, ki dobavlja vodo prebivalcem vseh teh vari. Izjemo tvori na desnem bregu Soče le Števerjan, ki ima lasten vodovod. Prav zaradi te »samostojnosti* plačujejo števerjan-ci še enkrat in pol toliko kot v ostalih občinah, ki so vključene^ v konzorcij. Zaradi tega je upravičena želja števerjanske občinske u-prave, da bi tudi ona prišla čim prej v sklop CAFO. Drugi tak primer konzorcija med občinami je bil konzorcij za občinskega tajnika med Sovodnjami in Števerjanom. Konzorcij se je lani razšel in sedaj mora vsaka občina zase plačevati polnega tajnika. To seveda ni pozitivno za revne občinske blagajne. V tržaškem okolišu skušajo že dolgo vrsto let ustvariti konzorcij med občinami vsega okoliša s Tržičem vred. Vsi tovrstni poskusi so se do pred nekaj leti izjalovili, ker niso hoteli tržiški krščanski demo- IZGUBLJENO — NAJDENO Pri ekonomatu tržaške občine v tretjem nadstropju občinske palače, soba št. 128, so na razpolago lastnikom vsak dan, razen nedelje, od 9. do 12. ure naslednji predmeti, ki so jih našli v juliju na mestnih ulicah: italijanska in tuja valuta, ure, prstan, poročni prstan, verižica, zaponka, denarnica, listnica, torbica, dežni plašči, torba z otroškimi oblekami, plašč, majce, dežniki, kopalne brisače, potna torba, punčka, tranzistor, vžigalnik, fotografski aparat, škatla deterzi-va, kolo in motorni kolesi. krati dogovarjati se za ustanovitev konzorcijev z upravitelji okoliških občin, ker so bile v rokah levičarskih upraviteljev. V zadnjih letih pa se je tudi na tem področju led razbil in posebno zadnji tržiški župan Versace je pričel konkretno politiko sodelovanja z okoliškimi občinami. Konzorciji so torej potrebni, posebno ker terjajo danes tudi prebivalci manjših krajev tiste ugodnosti, ki jih imajo prebivalci mest, kjer je bilo mogoče vse te ugodnosti doseči. Pokrajinska uprava bo torej mo rala najti neko koordinacijo med vsemi temi konzorciji in občinami. Večkrat se namreč med dvema ali več občinami sestavijo konzorciji za določeno službo, pri tem pa članice konzorcija - občine pustijo ob strani kako drugo občino, ker se jim ne izplača jo imeti v konzorciju. Omenili smo že tak primer dosedanje nepristojnosti števerjanske občine v konzorciju CAFO. Zaradi tega bo naloga pokrajinske uprave, da bi te nevšečnosti odpravila. Eden najvažnejših konzorcijev za gospodarski razvoj naše pokrajine bo konzorcij za razdeljevanje metana. Do sedaj imajo metan le v Gorici. Tu so uporabili že obstoječo mrežo plinovoda, metan, ki ga dobivajo v goriških gospodin-stvih in tudi v tovarnah ima večjo kalorično vrednost kot jo je imel plin, ceno so znižali za 10 lir na kubični meter, istočasno pa ima mestno podjetje aktivnejši proračun od prejšnjega. Prodajo metana bo treba razširiti tudi v druge občine. To delo bo olajšano, kajti glavni metanovod prihaja iz Vidma v Gorico, speljan pa je že do Tržiča in naprej proti Trstu. Treba bo urediti razdeljeval-no in prodajno mrežo in nekateri so mnenja, da bi to lahko dali kar že obstoječemu CAFO, da ne bi u-stanavljali nepotrebnih dvojnikov. Možni so še številni drugi konzorciji. O njih bomo govorili nekoč pozneje. Vsekakor čaka pokrajinsko upravo, ki je bila izvoljena sinoči, zelo težavna naloga, nova naloga, ki je v skladu z željami, da bi pokrajinske uprave približali dejanskemu gospodarskemu stanju današnjosti. za, štiri najbrž krščanski demokrati. Ni še gotovo če bodo imeli republikanci svojega odbornika. Njihov edin' svetovalec naj bi le od zunaj podpiral koalicijo, medtem ko bi republikanci dobili v zameno v Gradežu enega odbornika (tudi tam imajo le enega svetovalca). V političnih krofih posameznih strank se tudi omenjajo novi, oziroma stari odborniki. Med krščanskimi demokrati se spet omenjajo Agati, De Simone in Lup eri. Govori se tudi o morebitni kandidaturi Moiseja. Vsekakor niso ta imena gotova, posebno še ker je Lupieri tudi predsednik trgovinske zbornice. Socialisti bodo ponovno potrdili dr. Tomassicha, med socialdemokrati, ki so doslej imeli tri odbornike, pa je trenje, kdo mora odpasti. Govor' se, da bosta prevzela od-bomiško mesto Rovis in Fantini, medtem ko bi moral dosedanji podžupan Candussi ostati izven. Ni še znano kdo bo v odboru zastopal slovensko demokratsko zvezo: Paulin ali Bratuš. Če bo nocoj prišlo do sporazuma, bodo morali obravnavat’ o njem vodilni organi posameznih strank. Ker smo že pred prazniki in so mnogi ljudje na počitnicah je malo verjetno, da bo sporazum podpisan pred 15. avgustom. Po vsej verjetnosti, če bodo stvari šle pozitivno naprej, bomo imeli novo upravo šele konec avgusta ali v začetku septembra. Iz tržiške bolnišnice Na poti iz Pierisa proti Tržiču je padel včeraj z mopedom v Be-glianu 59-letni Vittorio Fabbris iz Tržiča, Ul. XXIV iriaggio 29, verjetno zaradi slabosti. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v glavo, udarec v prstu «toš iti zlom desne ključnice ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Pri padcu se je poškodovala 12-Ictna Fablcla Fajdtoa iz Sesljana. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobenio, rano na tilniku in več odrgnienj. Pridržali so jo za 10 dni na zdravljenju. Iz goriškega matičnega urada Dne 4. avgusta se je v goriški občini rodilo 6 otrok in umrli so trije ljudje. Rojstva: Raffaella Battisti, Ros-sano Corazza, David Cargnelo, Carla Zanin, Mara Marchesan in An-drea Vivoda. Umrli: otrok 6-letni Riccardo Podversic; gospodinja 77-letna E-milia Nocolausig vd. Bressan; upokojenec 66-letni Alfredo Jarec. .............Hlinili......................umnimi........ BALINARSKI TURNIR V DOBERDOBU Domačina Ferfolja in Gerin dosegla zmago in pokal občine Sodelovalo je 64 parov, od teh 6 iz Doberdoba • Župan Andrej Jarc čestital zmagovalcema Na turnirju balinarskega društva «Gradina» iz Doberdoba, se je letos zgodilo kar je malokdo pričakoval. Domačini so namreč zavrli tradicijo prejšnjih let in obdržali četrto trofejo občine Doberdob doma. V nedeljo je nešteto domačinov in Lahov sledilo napeti igri, ki se je razvijala na 16 igriščih v Doberdobu in v Laškem. Ob polnoči in pol, so se iz množice slišali glasovi: »dobra je Marino*; »to je zadnja Arnold*. Tedaj je tekma namreč po-igrišču proti balinčku zadnja krogla, ki je prinesla domačinom konč- Vsak milimeter je bil odločilen tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii VČERAJ PONOČI V ŠTEVERJANU Požar zaradi strele je povzročil pri Pintarjevih nad tri milijone škode Ogenj je uničil del strehe, nekaj sena in orodja • Gasilci skoro pet ur pri gašenju ob pomoči domačinov in orožnikov Prejšnjo noč je neurje zajelo tudi področje goriških Brd in del Gorice. Nevihto je spremljalo tudi močno grmenje in treskanje. Nekaj po 2. uri ponoči je strela udarila v senik sester Jožefe in Alojzije Pintar v Števerjanu, So-venca 10, kjer je neurje najbolj divjalo. Ogenj je zajel naprej gospodarsko poslopje in senik nad njim ter je skozi majhno okno dosegel tudi streho bližnje stanovanjske stavbe. Od obeh sester je bila do- ma samo Jožefa, ker je Alojzija v bolnišnici na zdravljenju. Ko je o-pazila ogenj, je planila na cesto in klicala na pomoč. Odzvali so se najprej sosed Jožef Rožič in karabinjerji, ki imajo svojo vojašnico v neposredni bližini. Ti so takoj poklicali goriške gasilce in v dobri pol uri so bili kos požaru ter so odstranili nevarnost, da bi ogenj ne zajel še sosednjih poslopij. Gasilci pa so ostali še do 7. ure zjutraj zaradi večje varnosti, če bi se ogenj ponovno pojavil. Ogenj je uničil kos strehe na gospodarskem poslopju in na hiši, kake tri stote sena in nekaj orodja. Povzročeno škodo cenijo na preko tri milijone lir, ki pa je na srečo krita z zavarovalnino. Pintarjeva družina ima v življenju več slabega kot dobrega. Ko maj nekaj dni je, kar so pokopali brata Henrika, sestra Lojza je mo rala na zdravljenje v bolnišnico in doma je ostala sama Jožefa. no zmago. Buren aplavz je zmagovalce skorajda zmedel, sami niso vedeli, kaj bi počeli od sreče, kadar so jim najprej nasprotniki, nato še znanci in prijatelji čestitali za uspeh. Zmagovito dvojico sta sestavljala predsednik društva »Gradina* Marino Gerin in tajnik Amaldo Ferfolja. Ostalih 6 dvojic iz Doberdoba pa so izločili že v kvalifikacijskih tekmah. Udeležba, ki je bila tokrat omejena na 64 dvojic, je bila zelo kvalitetna, saj je prišlo tudi več dvojic iz Trsta, Vidma in celo iz Mester. Igra, ki je vseskozi potekala mimo in brez zavlačevanj, je nudila številnim gledalcem zares užitek, kakor smo ga redkokdaj vajeni videti na naših igriščih. Posebno finale za prvo in drugo mesto med domačo in videmsko dvojico, je kar dve uri držal gledalce na nogah in s pridržano sapo. Bodisi Gerin kakor Ferfošja sta mirno usmerjala svoje krogle k balinčku, odlični Furlan Zadussi, pa je neusmiljeno »čistil* z udarci na vsako točko igrišča tudi če je bila ob strani in ovirana od drugih krogel. Šele v drugi polovici igre, se je domačinom sreča nasmehnila, ko je nasprotni zapirač odpovedal z nekaterimi slabimi meti, Zadussi pa ni mogel več vsega nadoknaditi, Zmagovalcem in poražencem je čestital sam župan Andrej Jarc, ki se je pri nagrajevanju zahvalil domačim prirediteljem za njihovo marljivost in požrtvovalnost ter jim želel tudi za bodoče veliko sreče in uspehov. Ker je društveni odbor prejel zadnji dan tudi pokal tvrdke SCIL iz Genove, je slednjega postavil za drugo nagrado, ter tako prihranil pokal Primorskega dnevnika za prihodnji mesec, ko se bodo med seboj pomerile reprezentance Doberdoba, Tržiča in Kopra. Ponovna pohvala gre prirediteljem, ki so vestno in natančno znali speljati celotno tekmovanje. Lepo so se obnašali tudi navijači, seveda če opravičimo razumljive nestrpnosti iz napetega finalnega dvoboja. Končna lestvica: 1. »Gradina* Doberdob (Marino Gerin in Arnald Ferfolja), ki je prejela občinsko trofejo. 2. SB »Allegria* Videm (Zadussi, Desdderato) ki sta prejela pokal tvrdke SCIL iz Genove. 3. SB »ARAC* Trst (Filippi, Pie-ri), ki sta prejela pokal barvne industrije Junnghanns. 4. SB «Turiachese» Turjak (Sel, Bergamini), ki sta prejela pokal deželnega odbora. Poleg pokalov, so razdelili prvim osmim ekipam še zlate kolajne in manjšo vsoto denarja za kritje stroškov. Za kritje glavnih stroškov so z denarnimi podporami priskočili na pomoč razne javne in zasebne ustanove, katerim se odbor B.d. »Gradina* iskreno zahvaljuje. J. VERDI 17.15—22.00: «La baititagjda dell’Odier», A. Kuimetov in L. Ir-sina. Sovjetski film v barvati. CORSO 17.30: «Oame ti dirotto ill Jet», J. Gleasom in E. Parsoms. Angleški barvni film. MODER N IBS I MU 18.00: «La taglUa e Uia 1'uomo lo amm-azzo io», P L. Lawrence in J. Ireland. Ameriški film. V1TTORIA 17.15—22.00: «L'awenUi-riero di Hong Komg,i, C. Gable In S. Hayward. Ameriški ktnerruv skope. CENTRALE 17.00: «Bandito si, ma d’onore<), L. De Funes in F. Blan-che. Framc-ital. koprodukcija. Tržič AZZURHO Danes zaprto. EXCELSIOR. 17.30—22: «11 maglda-ro», A. Sordi in R. Salvatori.. PRINCIPE 18—22: «Tropis, uorno o soimmian, B. Reynolds in S. Clark; barvni film. /Voro (roricu SOČA »Bratje Karamazoviit, sovjetski barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA ciLlsjakii, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE «Korakaj, ne dirjaj«, a-meniški barvni film — ob 20. uri. TRVACINA Danes zaprto RENČE «Benjamin», franc, barvni film — ob 20.30. ŠEMPAS Danes zaprto. KANAL «Vidim golo«, italljanaM barvni film — ob 20. uri. POTUJOČI KINO — VOJŠCICA «Dvoboj v Teksasu«, ameriški barvni film — ob 20.30. OE2UKNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Korao Italija 89, tel. 24-43. V TR2IC0 V Tržiču Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna CENTRALE dr. Fitz & Ennery, Trg republike št. 26, tel. 72341. PRIMORSKI DNEVNIK 4 BEZALI SO NEKOČ PRED TURKI Tudi v Romuniji zasledimo nekaj hrvaških naselij Zgodovinska razlaga, včasih lo domneva A S'* Bolj ali manj je znano, da živijo pripadniki hrvaške narodnosti v več sosednih deželah, kot na primer na Gradiščanskem v Avstriji, na sosednem področju Madžarske, v Abrucih v Italiji, na Slovaškem. Danes so skoraj docela pojasnjene migracije teh hrvaških skupnosti. Ve se, od kod so se odpravili iz Hrvaške na pot, kdaj in zakaj so zapustili svojo staro domovino. In vendar bomo na karti Evrope našli še kak c bel madež*, kako naselje Hrvatov, o katerem se kaj malo ali skoraj nič ne ve. Tako je s hrvaško skupnostjo v Romuniji. Žal ni statističnega pregleda, koliko Hrvatov živi v Romuniji. Po nekih ocenah jih je okoli 7.000 in vse kaže, da bo ta številka držala. Se bolj gotovo pa je, da je bilo nekoč v Romuniji veliko več hrvaških naseljencev, ki pa so podlegli ali madžarizaciji ali romunizaciji. Procesu asimilacije so Hrvati podvrženi tudi danes in vendar še vedno gojijo svoj jezik in navade, oblačijo se v svoje narodne noše. Pa tudi občutek pripadnosti hrvaškemu poreklu je še živ. Čeprav so vsi Hrvati naseljeni v zahodnem delu Romunije, se med seboj precej razlikujejo, ker so pač potomci naseljencev, ki so prišli v Romunijo iz raznih krajev stare domovine. V tem smislu bi mogli razdeliti Hrvate v Romuniji v tri skupine, ki žive v kakih desetih vaseh s pretežno hrvaškim prebivalstvom. Skupina Hrvatov, ki živi v romunskem mestu Rekaš. predstavlja migracijo Hrvatov, ki se je pririnila najbolj na vzhod. Rekaš leži ob železniški progi med Tomišvarom in Bukarešto in šteje okoli 4 500 ljudi. Seveda niso vsi ti Hrvati, ki jih je okoli 300 družin, os>.lo prebivalstvo trga Rekaš pa sestavljajo Nemci, Madžari in Romuni. Zanimivo je, da živijo Hrvati v Rekašu nekako skupaj v štirih ali petih ulicah. In tu boš ob sleherni uri slišal hrvaško besedo, pa čeprav so ti potomci Hrvatov, ki so prišli sem pred 300 leti. Po mnenju verjetno najboljšega poznavalca hrvaških kolonij v Romuniji prof. Petra Vlašiča so današnji Hrvati v Rekašu potomci tistih dalmatinskih, hercegovskih in bosenskih beguncev, ki so nekje v začetku 17. stoletja bežali pred Turki. Ker so jih na tem begu vodili frančiškani, so se bili prvotno naselili v glavnem okoli frančiškanskega samostana v Mariji Radni, kjer pa danes ni niti enega Hrvata. Posamezni Hrvati iz Re-kaša pa so potomci tistih Hrvatov iz Dalmacije in nekaterih drugih krajev Hrvaške, ki jih je princ Evgen Savojski po izgonu Turkov iz Temišvara 1716. leta, postavil za čuvarje avstro-ogrske meje. Obstaja tudi izročilo, da so Hrvati prišli v Rekaš že v 13. stoletju, v času kralja Bele IV. Ko je bežau pred Tatari, se je Bela IV. umaknil v Dalmacijo, v Trogir. Ko pa je nevarnost pred Tatari minila, je odpeljal s seboj večje število Dalmatincev, ki jih je naselil po svojih posestvih na Madžarskem. Naj bo to res ali ne, za gotovo se ve, da so hrvaški doseljenci prišli v Rekaš že v 17. stoletju, kajti iz te dobe izhajajo dokumenti, matične knjige, knjige umrlih, v katerih so zapisana številna hrvaška imena. Že pred drugo svetovno vojno so Hrvati v Rekašu imeli svojo hrvaško čitalnico in pevski zbor. Danes tega ni več. Osipanje ali če hočemo asimilacija se čuti, pa čeprav so ostala imena ista, Stanič, Amruš, čosič, Bojič, Katalinič, Starčevič in druga. Po neki statistiki je bilo v Re-kašu pred 100 leti 1600 Hrvatov, vendar se je število stalno krčilo, tako da so jih 1938. leta našteli samo 650. Ko smo tako obiskali Hrvate v Rekašu, stopimo k Hrvatom v mestecu Keča ali Checea, kot jo pišejo Romuni in ki leži zahodno od Temišvara, v neposredni bližini ju-goslovansko-romunske meje. Keča je trg, ki šteje 2500 prebivalcev. Nekaj več kot 10 odst. prebivalstva so Hrvati. Po poreklu so iz Turopolja, kar priča njihovo kaj-kavsko narečje. Ko je Turopolje padlo pod Napoleonovo oblast, se je začela selitev hrvaških plemičev in njihovih podložnikov z juga proti severu in severozahodu. Po nekih izročilih je tedaj zapustilo Turopolje 1200 družin, ki so se izselile v Banat, koder so bila posestva zagrebških škofov. Ta selitev spada v dobo let 1800 in 1801. Selitev Turopoljcev se je v poznejših letih še bolj razširila in zavzela večji obseg, tako da so bile avstrijske oblasti prisiljene izseljevanje prepovedati. Kljub tej prepovedi je hrvaško-slavonsko cesarsko mejo prešlo še 2020 oseb iz Turopolja, od koder se je v Banat v približno istem času izselilo še nekaj nad 1250 oseb. Pri potomcih teh turopoljskih plemičev in njim podrejenih družin, prvih doseljencev v Keči, se morejo še danes najti razne plemiške listine in drugi spisi, ki govore o njihovem hrvaškem poreklu. Hrvati živijo t; Keči, podobno kot v Rekašu, v nekakšni koloniji, strnjeni v dveh ah treh ulicah. Tridesetih let, torej pred štiridesetimi leti, pa so Hrvati v Keči imeli tu- di svojo hrvaško občino. Tedaj se je ta del Keče tudi uradno imenoval Checea Croata, Hrvaška Keča, medtem ko se je ostali del mesta imenoval Checea Romana. Na račun meddržavne konvencije, ki je bila 1933. leta sklenjena med Jugoslavijo in Romunijo, so v Keči ustanovili tudi hrvaško šolo. Njen uradni naslov je bil Scuola primaria Croata de Stat in Checea. Danes tu ni več hrvaške občine, niti hrvaške šole. Ostali pa so ljudje, potomci tistih ponosnih turo-podjskih ljudi, ki še vedno čutijo, da pripadajo hrvatskemu narodu, celo svoji stari domovini. Tretja, najštevilnejša skupina Hrvatov v Romuniji je naseljena v sedmih vaseh v jugozahodnem delu dežele. Te vasi so v pretežni večini ali povsem hrvaške. Raztezajo se po nizkih gričih, ki jih obdajajo visoke gore, ki jih kot nekakšen zid delijo od ostalih romunskih vasi. Nekaj tudi na račun tega so vasi ohranile svoj hrvaški značaj, oziroma so njih prebivalci ostali Krašovani, kot jih Romuni najčešče imenujejo. Prebivalci teh vasi so ohranili svoj hrvaški jezik, narodno nošo, ki jo nosijo ob praznikih, in tudi nacionalno zavest. Res je sicer, da je jezik Krašova-nov poln posebnosti, romunskih izrazov in prizvokov, vendar jih z lahkoto vsakdo razume, kdor zna hrvaški jezik. V njihovi govorici je zanimivo to, da samoglasnik U zamenjujejo s soglasnikom L, tako da rečejo namesto jabuka — jabl-ka, namesto pun rečejo pln, namesto sunce rečejo slnce. Njihova noša je zelo podobna noši iz bosenske Posavine, kar priča o tem, da so romunski Krašovani prišli iz Bosne, verjetno, ko so bežali pred Turki. Težko je z gotovostjo reči, ali je to točno ali ne. Edino potrdilo te domneve je neki stari molitvenik, v katerem je prof. Petar Vlašič, ki se ukvarja z zgodovino hrvaških skupnosti v Romuniji, našel na roko zapisano beležko iz leta 1794, v kateri se omenja, da so v dobi od 1434. do 1443. leta ciz stare turške Bosne Krašovci kot Bošnjaki sem prišli in od tam iz mest Kruševac, Kra-šovac, Kruševljani ali Krašovani ime prinesli». Če je moč verjeti tej beležki, so ti Hrvata — Krašovani pripadali prvim tokovom hrvaške emigracije nasploh. Leta 1840 je bilo — po podatkih zgodovinarja Fenyesa — Krašova-nov 8612. Po madžarski državni statistiki iz leta 1900 je bilo »kra-šovanskih* Hrvatov 8774, deset let pozneje so jih našteli 8059. Tik pred drugo svetovno vojno se je njihovo število krepko skrčilo. V mestu Krašova, kjer so nekoč živeli izključno pripadniki hrvaške narodnosti, je bilo tedaj 3380 meščanov, medtem ko je bilo v preostalih šestih krašovanskih naseljih še naslednje število Hrvatov: v vasi Klokotiči je bilo 1072, v vasi Lupak 759, v vasi Ravnik 720, v vasi Narma/t 667, v vasi Vodnik 493, v vasi Jablča pa 344 Hrvatov. Navedli smo le nekaj podatkov, včasih celo le sledov hrvaške migracije v Romunijo. Zgodovina še ni prečiščena in preverjena, dejstvo pa je, da tudi ta naselja počasi izumirajo, ker nimajo stikov z matičnim narodom. (Po Matici») Ml i 'j ■ ! ;L - ' x V ' j 'A : V«.- ’ 4 KV4; V it ,•% ■■ 4 • '^V> 4 • '*• • - r K . < ’ - ■■ ■' 4 ;4? To nam obljubljajo za prihodnjo jesen in zimo: najprej vidimo komplet s krilom «midi» in z bolerom iz oz |cka. Pas je iz semiša, prav tako škornji, katerih golenice so okrašene š petelinjim perjem. Na drugi salu pa \adimo «maxi» — plašč iz sivega breitschwanza in z naramnicami iz sobolje vi ne, ter «midi» — Plasc iz hermelina. V obeh primerih pridejo v poštev škornji iz semiša. Sliki posreduje Ente Moda, Torino. IVO JUVANČIČ: Primorski Narodni svet -Goriška sredina in OF-NOB Ilegalna gibanja nimajo dosti pisanih zgodovinskih varov zaradi nujne konspiracije. Še oni viri, ki so, so dostikrat zelo »hermetični* in dopuščajo razne razlage. Velja to za Goriško, Tržaško, Istro in to že od 1918. leta dalje. Memoarski viri, spomini živih posameznikov morejo tu pojasniti skope podatke primarnih virov, dopolniti lakirne, praznine. Pričujoči prispevek sloni na nekaterih dokumentacijah, ki jih posedujem; dopolnjujem jih po svojih kratkih zapiskih iz onih dni in po spominu. Govori o politiki meščanskih smeri — strank ni bilo več — tržaških naprednih (»liberalcih*, sam bi tega izraza ne rabil) in gorniških katoliških, kjer je že prevladovala krščansko socialistična smer (zato mi je izraz »klerikalec* omejen le na nekatere posameznike). Tu pišem pred vsem o Goričanih, kjer sem delal. Tržačani, Goričana niso bili vsi revolucionarni kot je bal proletariat; ta je bil celo v manjšini. KRATEK SPREHOD PO SVETU MODNIH NOVOSTI IN ZANIMIVOSTI V Zah. Nemčiji ne maxi ne midi pač pa edino in izključno mini V Sovjetski zvezi je «moda plaže» bolj skromna, zadovoljijo se z dvodelno mrežasto obleko - Nudizem je ločen in le «v zdravstvene namene» - Prvi nakupi za jesen in zimo so že sklenjeni - Če je morje okuženo, kdo se za to meni Modni vek pa kreaitorji določajo, člo-izbdra. Pred nedavnim smo pisali, kaj predpisuje nova moda za jezen in zimo, danes pa bomo omenili, za kaj se ljudje odločajo. Poletje še vedno traja, čeprav je vreme muhasto, zato naj se nekoliko ustavimo pri kopalnih oblekah. V Sovjetski zvezi so se milijoni ljudi zgrnili na plaže, kljub temu, da se niso, kot je na zahodu navada, opremili za počitnice z najnovejšimi kopalnimi oblekami. Povsod prevladuje dvodelna kopalna obleka, navadno iz tiskane tkanine, mnogo je bikinijev, ki so jih v Sovjetsko zvezo uvozili. Edina novost so mrežaste kopalne obleke. Tako na Krimu, kot v Jalti, na kavfcaškii obaild Ciinega morja in na obali Baltskega morja nosi 80 odst. žensk dvodelno kopalno obleko. Na to izbiro vpliva tudi usmeritev proizvodnje. Tovarne izdelujejo le en model teh kopalnih oblek v različnih tiskanih tkaninah, njih cena se vrti od 4 dlo 7 rublov, kar znaša 2800 do 4900 lir. Čudno je le to, da so se za dvodelno obleko odločile navadno ženske srednje starosti in močnega telesa, medtem ko se mlajša dekleta odločajo za enodelno kopalno obleko, ki je le redkokdaj globoko izrezana na hrbtu. Dvodelne obleke so zelo stroge s precej visokimi hlačkami. Kar se tiče mrežastih kopalnih oblek, niso to vrste »nude look* ali »seethrough*, pač pa se skoznje vidijo le listi deli telesa, ki jih je mogoče vudeti tudi pni navadnih kopalnih oblekah. Značilno za Sovjetsko zvezo je, da niso oblačila za na kopanje, ki jih nadenemo nad kopalno oble- iiiiiiiiiiiiiimiiniiifiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiii Dajanov sin odločen nasprotnik aneksije V Tel Avivu niso soglasni glede Rogersovega predloga niti vsi dlani vlade. Desnica je proti temu, da bi sprejeli Rogersov kompromis in zaradi tega izstopa. Kljub temu je to, pravijo, korak naprej. Menimo pa, da je ta korak zelo drobcen in nič kaj prepričljiv, kajti tudi laburistični člani vlade niso doslej pokazali kdove kolikšne popustljivosti oziroma realistične treznosti. Nasprotno, drug za drugim so izjavljali svojo »doslednost* in potrjevali svojo »nepopustljivost*. Med temi je bil doslej menda še najbolj »odločen* obrambni minister Moše Dajan. Toda če je oče Dajan, junak protiangleške borbe in eden izmed očetov države Izrael, odločen nasprotnik sporazuma z Arabci, ni istega mnenja njegov sin Asi Dajan. Če se je Moše Dajan posvetil vojski, se je njegov sin posvetil umetnosti. In Asi Dajan je dal nedavno najpopularnejšemu večernemu listu v Izraelu, dnevniku »Maariv* intervju, v katerem se postavlja odločno po robu svojemu očetu in sedanji uradni izraelski politiki. Mladi Dajan je med drugim izjavil: »Odločno sem proti priključitvi in vsemu, kar iz aneksije izhaja. Želel bi slišati — in to čimprej — uradno izjavo, da smo pripravljeni odreči se vsem osvojenim arabskim ozemljem, vključujoč sem tudi Jeruzalem in Golan. Poudarjam, da je to cena, ki bi jo bil pripravljen plačati za resnični mir. Strah me je pred načinom, kako se v Izraelu obravnava vpra- šanje te aneksije, često se n.pr. govori, da če bi ponovno razdelili Jeruzalem na dva dela, bi se s tem izdala kri, ki je bila prelita za to mesto. Bojim se, da se bodo s časom spremenili pravi smotri, zaradi katerih smo stopili v vojno. Zdelo se bo, da smo se bojevali za osvajanje drugih ozemelj, ne pa za lastni obstanek. *Sem za politično rešitev, seveda v pogojih pravega miru. Moram pa dodati, da obstaja še eno resno vprašanje. Gre za vprašanje beguncev. Mi bi morali vzeti nase rešitev tega vprašanja. Geslo 'Ne dati niti pedi osvojene zemlje’ je po mojem mnenju zelo nevarno.» Kadar prebiramo te izjave, vidimo, kako daleč je sin od očeta. To pa nas hkrati spominja na podoben priraer izpred nekaj let iz Zahodne Nemčije. Sedanji zahod-nonemški kancler Widly Brandt je bil tedaj še v opoziciji in je bil odločno proti «popuščanju* Ul-brichtu, oziroma vzhodnonemški vladi. Njegova sinova pa sta tudi iz protesta proti očetu in ker sta povsem drugačnih političnih nazorov, odšla v vzhodni Berlin, kjer sta snemala film, ki je bil dejansko odgovor tedanji zahod-nonemšlu politiki. Danes, kot vidimo, je Willy Brandt napravil krepak korak v smeri zbližanja z Vzhodom in še posebej z Vzhodno Nemčijo. Približal se je torej stališču svojih sinov in ubral pot tako imenovane «Realpolitik». Morda bomo, čez čas, mogli reči kaj takega tudi glede generala Dajana o njegovih odnosih do arabskih sosedov. ko iz frotirja, pač pa so navadne lahke poletne obleke ali halje. Hlačni kostim se ni obnesel, Tovarne so začele izdelovati pasove in ogrlice iz svetile kovine, ki so jih ženske z navdušenjem sprejele, čeprav stanejo od 20 do 30 rublov, kar znaša 14.000 do 21.000 lir. Kar se obutve tiče, so se precej obnesle sandale s peto iz piutoivine, čevlji »a la Chanel* in beli čevlji ali sandale. Na nekaterih plažah ni problema obleke. Imenujejo jih zdravniške plaže, po starem načinu so razdeljene na oddelek za moške in ženske, kopalci pa se tu iz zdravstvenih razlogov, ali ker želijo zagoreti po vsem telesu, kopajo goli. V Italiji je položaj povsem drugačen. Na Capriju bodo v kratkem predstavili modele za morje za prihodnje poletje. Govori se o ženski z golo glavo za v morje in o moškem, ki bo podoben Škotu. Predvsem pa bo še obveljala moda, «na ciganski način* in enake obleke za moškega in žensko. Mnoge države so se za to modno revijo, ki bo na Capriju v septembru, že odločile: Švica, Francija, Nemčija, ZDA, Kanada, Avstralija in Hong Komg pa so že naročli celo vrsto modelov. V Rimu izbirajo pritikline za jesen kot so torbe, čevlji, pasovi in drugo. Zdi se, da bodo moderne torbe iz gamsovega usnja ali tiste z okraskom iz perja indijskega pava. Najnovejši proizvod je pas iz ribje kože. Za izdelavo uporabljajo ribo «koyo*, ki živi v brazilskih morjih. Nov je tudi pas iz jagenjčkovega kožuha, predvsem za hlače. Nogavice ne bodo več vzorčaste, pač pa debele in enobarvne. Čevlji so se usmerili k modi tridesetih let. Kat poseben okrasek se pojavlja trak, ki naj bi ga ženske nosile okoli vratu. Izdelan je iz kovine, usnja ali motvoza, včasih iz žameta. Posebne okraske so si modni kreaitorji zamislili tudi za lase. Kroglice med piiavimi lasmi in čop las vseh barv za brinetke. Poleg teh fantastičnih pričesk pa so moderne čisto navadne, brez okraskov in posebnih čopov. V Vzhodni Nemčiji nočejo maxi kril in plaščev. Pravijo, da to ni primerno za sodobno aktivno žensko. Zato predlagajo obleke, ki se ustavijo tik pod ali nad kolenom. Sicer bodo maxi in mini krila še vedno v modi za prosti čas. To mnenje je izrazila rav-nateljioa »Vzhodnonemškega zavoda za modo* Lucia Kmoeckel v razgovoru z novinarjem «Berliner Zeitunga*. V Zahodni Nemčiji še vedno prevladuje mini moda. Nahajamo jo po vseh izložbah, čeprav večkrat v družbi maxa in mini kril. Najdejo se celo taki pristaši te mode, ki javno spodbujajo prebivalstvo, naj se opredeli za mini krila, da jih ne bo kaka druga moda vrgla s tržišča. V tako propagando se spušča celo neka poslanka iz diisseldorfskega parlamenta, ki se je dala slikati v mini krilu s svojimi kolegi, ki so vsi v strogih črnih oblekah. »Nacionalni zavod za špansko modo» je naklonjen mini krilom za športne obleke in za kostime iz jerseja. Kar se tiče maxi kril navadno dosegajo dolžino 25 cm od tal. Barve so rdeča, vijoličasta in zelena. Plašči so vseh dolžin. Popolnoma pa so izginile hlače »bermuda* in hlačna krila. V Franciji in Veliki Britaniji so prvi kupci že nakupili nove izdelke za jesen in zimo. Kljub kritikam raznih novinarjev so se kupci v rojih zgrnili nad novosti. Zato ni nevarnosti, da tudi letos ne bomo videli obilnejših žensk v vzporednih progah in žensk s kratkimi in topimi nogami v mi ni krilih. Nič novega torej v zvezi s kritičnostjo ljudi, le da so po modi! Začela so se tudi pogajanja med raznimi tovarnami za nakup proizvodov. Britanska tovarna perila in kopalnih oblek «Silhouette LTD* se je povezala z belgijsko tovarno «Forma» in tako stopila na tržišče EGS. Kljub opoziciji kozmetične tvrdke «Revlon* se bosta ameriški družbi «Warner La-m-bert* in »Parke Davis* menda združili in taiko potencirali svojo proizvodnjo. Na področju tkanin bo britanska tekstilna tovarna «Carrigton in Dewhuirst» sprejela v svoj okvir tudi tovarno «Viyel-la*. ki jo je pred časom že sprejela pod svoje okrilje »Imperial Chemical Industries*. . Japonska družba »Mitsubishi Shoji Kaisha* pa bo ustanovila v Veliki Britaniji svojo filialo, ki bo specializi- rana za volnene tkanine, za njihov nakup v Veliki Britaniji in uvoz na Japonsko. Področje modnega ustvarjanja .je torej zelo razgibano. Tudi letos se bodo milijarde zgrnile v roke modnim kreatorjem in tovarnam. Dobro bomo oblečeni, kljub temu, da so nekateri lačni in kljub napovedim o pomanjkanju hrane za človeštvo v prihodnosti. Tudi če je ozračje že naphano s plini in je morje okuženo, se še niso pojavili na modnem tržišču kombinezoni iz umetnih mas za v vodo in plinske maske z okraski, ki naj bi nas obvarovale pred strupi. Milijarde še niso namenjene v sklad očiščevanja onesnaženih vodla in strupenih plinov. SREDA, 5. AVGUSTA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slov. narodne; 12.10 Po sledovih nekdanjih kultur v Italiji; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Violinist Mosesti; 18.45 Južnoameriški motivi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 Melodije; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 21.50 Melodije v polmraku; 22.00 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Mali ansambli; 15.35 Istrske zgodbe; 15.45 Drugo dejanje Vioz-zijeve opere »E sasso pagano*. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poroči.a: 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Juke box; 10.30 Plošče za poletje; 11.00 Pesmi, ki jih imamo radi; 11.30 Ritmi z juga; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Turistične informacije; 14.30 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Popevke; 15.15 Uspeli motivi; 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana; 17.20 Iz priljubljenih oper; 18.10 Jazz; 18.30 Otroški kotiček; 19.00 Operne skladbe; 20.00 Ansambel Hessel; 20.30 Prenos RL; 23.10 Jazz; 23.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošče za poletje; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radio pri vas doma; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Poletni program za mladino; 18.15 Nove pesmi; 19.30 Luna park; 20.20 C. Cataldo: «Buon viaggio, Paolo*; 21.50 Violinist Uto Ughi in pianist T. Ma-coggi; 22.20 Program s F. Ber-tini. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Sopranistka A. Centola; 9.00 Romantika; 9.35 Orkester; 10 00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box; 15.00 Poljudna enciklopedija; 15.15 Izbrani motivi; 15.40 Orkestri lahke glasbe; 16.00 in 16.35 Pesmi z neapeljskega festivala; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Ital. folk. glasba; 20.10 Operetna glasba; 21.35 Ping-pong; 22.10 Glasbeno-govorni spored; 22.43 Fantastični Berlioz. III. PROGRAM 9.30 Simf. glasba: Scarlatti, Ghedini; 10.45 Malipierova simf. štev. 1; 12.25 Dallapiccola; 12.20 Skladbe I. Stravinskega; 14.00 Ravel in Britten; 14.20 Corellijeva simfonija; 14.40 Massenet: «Wer-ther»; 15.30 Portret avtorja: Al-beniz; 16.15 Mrožek: »Karol*; 16.45 Brubeck in njegov ansambel; 17.40 Glasba izven programa; 18.15 Lahka glasba; 17.45 Plošče resne glas be; 19.15 Vsakovečemi koncert; 20.15 Hegel, njegovo diščina. delo in de- FILODIFUZIJA Bartok, Debussy in Stra- 10.10 10.20 8.00 vinski; 9.45 Baročne sonate Chopinova balada opus 23; Operna glasba; 12.00 Skladbe za pihala; 12.20 Bachova simf. štev. 4; 12.30 Skladbe za fanfare; 15.30 Komorna glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 8.45 Informativna oddaja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.25 Pihalni orkester; 10.45 Skladatelji mladini; 11.15 Pri vas do ma; 13.10 Trije odlomki iz opere »Matija Gubec*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Koncertni orkester; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Recital violončelista Edija Majarona; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Mladina sebi in vam; 19.45 Po galerijah in muzejih; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; 22.30 Melodije za razvedrilo; 23.15 Jazz; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Zabavni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Album Giocagič; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Onega dne: Konec Bia-fre; 22.10 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: »Preganjanci*; 22.40 Balet (sodeluje Državni balet iz Kijeva). JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.30 Poročila; 19.15 Ob zornik; 19.25 Mladinski quiz TV Sarajevo; 20.05 Popularna glasba; 20.20 Oddaja za ital. narodnostno skupino; 20.45 Cikcak; 21.35 Ural ski folklorni ansambel — predsta va v Križankah; 22.50 Plesni orkester RTV Zagreb. (Nekaj o zgodovini 1940-1943) nekateri mladi «progresdivni» naših dni oporekajo vsemu taiko, da o-stane le njih «jaz* ail «JAZ», k' vse zna toda prizna le, kar zazna- Vse se ne razvija. Dinamika mo-ra imeti svojo statiko, svojo «os». drugače nd razvoja, je izbruh, nered. Evolucija in revolucija mora priznati neko statiko. Ni vse statika, ni vse dinamika, je nape; tost med obema, iz tega sleči razvoj. * * * še nekaj za moj uvod. Nisem ljubil polemike, pač pa diskusijo-Podemika je na mestu, ko gre ®® razpravo o načelih, pa naj bodo filozofska znanstvena, polditičnia. Ko gre za oceno konkretnih situacij v času in prostoru, za dogajanja za žive ljudi, ki so njih povzročitelji, je polemika manj upravičena-Več ljudi več zazna, vidi, sliši-Ta bolje, oni manj. Presoja p» kvalificirani, poklicni strokovnjak (zgodovinar, ko gre za preteki« dogajanja. Treba je z razumevanjem upoštevati vse, zlasti ko g** za konspirativna gibanja. Za il*-ga le. Do političnih nasprotnikov skušam biti prizanesljiv, ko gledam zlasti posamezne osebe. Polemičen sem do njihovih načelnih, politih' ndih gledanj. Že s/todki so to učili* Mark Aurel, cesar-filazof, mi j« drag. Ne bi ga priporočal v branje, pač pa najde bralec tfšo njegovo dobro sliko v romanu našega A. Rebule (»V Siibdlinem vetru*) ; to pa naj le prebere. Za stoiki me je tega učila stara krščanska etika. No, čas v katerem smo živelj-je bili čas totalitarizmov vseh modnih oblik. Ti ne poznajo tnasproe nika». le in samo «sovražnika (Ta je priznan v vojni črti drugače.) Tudi katoliški totalitarizem je obstajal. Na svoji koži sem g* občutil. Z lahkoto te je predaja* »nasprotnika* OVRI in SS... I. Narodni svet je rcei tržask- Toda vsi so bili skupaj z meščani in kmečkimi množicami ob komunistih antifašisti, če je nekje o-krog 1922—24 bila še neka zbeganost, je po letu 1927 antifašizem dobival močne korenine, se z leti krepil, zbliževal vse, tu več tam manj. šlo je za obstoj našega ljudstva. Duhovščina je šla z ljudstvom, bila z njim že stoletje nazaj, saj je že takrat bdil obstoj ogrožen v Trstu, Istri. Gorici. (O tem sem pisal v goriških »Srečanjih* 1969 in bo še nekaj izšlo 1970). Meščanski kot katoliški so bili narodni in ne nacionalisti (razen nekateri v besedah in frazah). Pisati še danes o tigrovcih nacionalistih znači žaliti spomin bazoviških žrtev. Ali bo treba neprenehoma omenjati Lenina (pišem po spominu), da je treba ločiti nar cionaiizem zatiranih od onega zatiralcev! Če se v sedemdesetih letih odločam nekaj napis alti, je odločitev težka. Nisem bil ndfcak «vodilni» in še mi je težko pisati. Rad bi pa le s starim Tacitom pisal sine ira et studio — brez stra-stvenosti in brez osebnih in celo strankarskih podmen, tendenc. Objektivno torej? Težko je to, saj človek daje svoj osebni pogled in sodbo. Vendar, pri sedemdesetih letih je ta v neki razdalji preteklih dogodkov že umirjena. Leta prinesejo zdravo pamet, nekaterim celo zdravo življenjsko modrost. V letu preloma 1934 se je začelo... 1940—1943 me je prisililo, da sem stopil v politična -trenja. Šlo je za slovenski obstoj, Ali je bilo -važno, ali ne, naj sodi bralec, zgodovinar bo izrekel sodbo. Prisililo? Da! Gorjani ljudje gora in narave ljubijo mir in samoto. Živel sem v družbi, toda ostal samotarec, živel zlasti za študij in naloženo mi delo, ki me je tlačilo. Vsa leta od 1927 je pod fašistično Italijo grmelo in treskalo na nas. če mi politična aktivnost ni ležala, sem študijsko spremljal vse, kar je zadevalo naš obstoj, obstoj ljudstva v boju za biti in ne biti, čutil sem se z njim povezanega, kot zna povezati zemlja. Spremljal sem študijsko vse tokove, naše (in ti so bili različni) in nasprotne. Ubadal sem se z narodnim vprašanjem, brskal po dostopnih mi knjigah, iskal nove. Od premalo poznanega Jana Husa, Komenskega, mimo Rousseauja in francoske revolucije, do italijanskih kairbonarjev in ri-songimenti in prve svetovne vojne so me zanimala načelna gledanja na narodnostno vprašanje, Slučaj mi je vrgel v roko Lenina (iz Švice sem dobil knjigo; fašizem je bil na to mejo manj pozoren) in njegovo samoodločbo ter- pravico do odcepitve. — Poklicno (zaradi predavanj patristike, cerkvene literature do 7. stoletja), sem pregledoval še latinsko klasiko, rimski kulturni bolj kot politični razvoj vse do padca imperija. O naši zgodovini ne govorim. študent sem se oklenil dialektike. Izšel iz Romana Gurdinija (Der Gegensaitz-Ein Versuch der Fhilosophie des Lebendiig — Konkreten, Mainz 1325) in gradil svojo dialektiko, spoznanja iz leta v leto ob Avguštinu, rojaku Hieronimu. Ostal dialektiki zvest še danes, ko je _ marsikateri komunist zapustil diamat (dialektični materializem. Stalina upravičeno) in padel meni nič tebi nič v eksistencializem, strukturalizem, celo v reizem. No, poveličevati: nič in celo Nič se mi zdi abstraktna bedastoea (metafiziki, ki so jo upravičeno in neupravičeno prej očitali meščanskim zlasti katoliškim), ko je vendar človek, to stvarno razumno bitje, kot vsako bitje vezano na določen košček zemlje, po družini na ljudstvo-narod in s tem na ra-z-rede-sloje, ki ga napenjajo sem in tja. Tako stvarnost-konkrebnost more dojeti le dialektični pogled. S tem, da je človek vezan, je omejen. Omejen že po svoji osebi. Za ta je vedel stari Sokrat («Vem, da nič ne vem».) Danes je treba zameriti mnogim »strokovnjakom*, ki hočejo vse vedeti in znati; mladim pa je treba odpustiti. dokler se ne bodo srečali z «zdravo pametjo*, z delom in bojem v življenju. — Priznati meje, priznati statiko. Sodim, za sebe sem prepričan, da obstaja na dnu celotnega človeškega razvoja, odkar se je zavedel pitekantro-pus erektus, neka statika načel. Humanost (spoštovanje življenja, človeka, ljudstva) ni še vse, gre za neko naravno filozofijo življenja, za neko naravno etiko, pravo, ki v bistvu drži, čeprav časi tečejo. — Treba je to zapisati, ker ..................■■■■■■■■..............................im.................."" Že v dvajsetih letih gorišlkimi katoliškimi in _______ mi naprednimi (liberalci), prišlo d* napetosti, čeprav so pri volitvah v rimski parlament nastopali skup* no z znakom »lipa*. Med posla»' cema Virgilom š čekom in dr. J osipom Wilfanom so bile idejne “j taktične razlike, če že ne spo° od prvih nastopov v parlan*®®-tu (1). Manj izrazite so bile raz®' ke med Ščekovim naslednikom <*• Engeibertom Besednjakom v le*® 1924 — 1929. Tudi medtem je na notranje1® -področju že prišlo do »razdora* kot pravi v svojih spominih dt- j Lavo Čermelj (2), ki sta ga .fari*'0', la Šček iri Besednjak na Goriškeri Goriška katoliška skupina se f ločila od «edinjaške» v Trstu 1(1 na vsej črti ustanovila svoje ganizatije, kolikor jih že ni imel® na političnem, kulturnem in ■ S0" spodarskem področju (3). SodU®* da je komunist Ivan Regent v sv0-jih spominih in zboru svojih člafjj kov (4) bolje razumel in ocd1® položaj od Čermelja; o ščeku pišf' čeprav mu je bil nasprotnik, cO‘° z neko simpatijo. Korenika «r8^ pora* za Goričane je bilo vPci' šanje kmeta. V tem času postavi Besednj«h zahtevo po ustanovitvi Narodndp sveta; ne gremo daleč, če trdi; mo, da mu je lebdel pred očU® Narodni svet iz prve povojne do®®' Diskusija med njegovo «Gorišk® stražo* in tržaško »Edinostjo*, se je vlekla brez uspeha, doktor sta iista izhajala vse do 1928. M Deset let nato je šele prišlo ®® uresničitve. Dva momenta, sod*1®' da sta jo olajšala. Prvi je bil taj šistična notranja ofenziva na črti proti Slovencem in Hrvate1® Julijske krajine, ki je sovpadal® zunanji politiki z obkoljevaoj®®' Jugoslavije, kar nam potrde ni italijanski dokumenti po dr11*® svetovni vojni (5), zaradi čes»* so socialni momenti Šček-BesdJ njakove linije izgubili vsako nost za delo med kmeti-dela1-'?; Kmeoko-delavsko zvezo je vodil d • Jože Bitežnik. Drugi moment r bil v tem, dia se je Besednjak emigraciji (od konca 1930) zbližal z Josipom IVilfanom, ki ^ že prej zapustil Trst, pri delU^ kongresih evropskih narodnosti. so ti po nastopu Hitlerja 1933 onemogočeni, ko je nadaljnji voj pokazal, da gre za na:ive®£ spopad, ki bo odločal o biti .g ne biti malih narodov, je PrlSv do ustanovitve Narodnega svet® • sporazumu z voditelji obeh srn01 v Gorici in Trstu. . (Nadaljevanje sled*' 20.4.) Zago-v poslovanju. OVEN (od 21.3. do tovljen vam bo uspeh Polni boste dobrih zamisli in idej. BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite neposredni in odločni v svojem poslo- z nasprotnikom pobotajte. Vaše ®rC< bo nemirno. ,, i ŠKORPIJON (od 24.10. do 2l-l‘j; V poklicnem okolju bo prišlo vročih diskusij. Uredite si d® ‘svoj« vanju. Medsebojna strpnost za re-1 družinsko življenje, šitev nekega razmerja. STRELEC (od 22.11. do DVOJČKA (od 21.5. do 21.G) Dosežene uspehe še bolj utrdite s solidnim poslovanjem. Skušajte osebno nadzorovati vesti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Storili boste vse predpisane korake za dosego postavljenega cilja. V odnosih z ostalimi je priporočljiva zbranost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite bolj kritični, vendar držite svoja mnenja zase. Preživeli boste lep večer. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Proti dvomom se morate boriti z odločnostjo Pridobili si boste dragoceno prijateljstvo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Da bi se izognili večji nevšečnosti, se, 20.1?'^ 20-rf Varovati boste morali neke nov’e terese. Zelo slabi odnosi z osebo-ste jo precenjevali. KOZOROG (od 21.12. do - .. Pripravite se na zelo naporno *® logo, ki bo od vas terjala teO.* energije. Posvetite večer zabav*-VODNAR (od 21.1. do 19.2.) j., svetite več časa vodstvu svoJe®j podjetja. To, kar ste doživel*, bila ljubezen, temveč samo s patija. s, RIBI (od 20.2. do 20.3.) S S&K mi sodelavci pokažite več jj Ijivosti. Družinsko vzdušje se mimo, v resnici pa se pripr*v vihar. %9 »vij* PRIMORSKI dnevnik PORT ŠPORT ŠPORT 5. ayaiuta-W70 EDINSTVEN ŠPORTNI DOHODEK ZA ZAMEJSKO KOŠARKO Na Padričah nestrpno pričakujejo nastop jugoslovanske reprezentance forga in Marter v Borovih vrstah? ■ Za «plave» edinstvena izkušnja V*1 navdušenja, ki ,je zajel pa-1 ’ke obvanp in okolico, ko so ‘tileli, da bodo v četrtek v naši svetovni košarkarski prvaki, f "'Popisen. V začetku sploh nih-1 ni hotel verjeti tej novici in bi“r*‘N° je rekel, da je prvi april ' te. Včeraj pa je Žeravica, tre-, ' jugoslovanske reprezentance, ' je trenutno v Tržiču, uradno p ~-n 11 t|a bodo v četrtek oh 21. uri, J*8ovi mojstri na Padričah. u moči t; ©vjpe j. seveda odveč jyoriti; Kdo ne pozna Plečaša, Si-nonoviča, čerjnaka, Jelovca itd. iJJ!" lem izrednim igralcem — kaj Se l’ hokazali borovci? »Plavi* bi Sv»t ■ *e rna'° upirali razigranim števnim prvaki m, ki bi neovira-tu.--ali koš za košem. Da bi bila B * tekma zanimiva, pa se bodo . ' košarkarji o ačili z dvema ju “Slovanskima reprezentantoma. IN MARTER Z BOROM isti ekipi *0RGA Borovci bi želeli v svojih vrstah 2 sl°v€ ‘ . stališča sta tedaj zavzete tudi ", riški obrambni minister In drza tajnik ta do srečanja ni dejani nikoli prišlo. g V SZ so pred kratkim obJa' knjigo VitalSja Cemjevskega * slavam «Od ’U-2’ do Tuebta’. V knjigi Černjevski razvija novo ^ o sestrelitvi ameriškega letala-Pisatelj v prvem delu knjige še celotno ameriško vohunsko protlvohunSko službo v škodo, in še nekaterih drugih zapa®J držav. Černjevski trdi dalje« «U-2» ni bilo običajno vohunsko tado, temveč, da je imelo provokaoijsko vlogo. Po njegov^ mnenju so se v Washingtomu doma zavedli ((nevarnosti«, kiJL bi jo predstavljalo vrhunsko srej nje. Tedaj so se zmenili, da b°^ poverili vohunski službi CIA go, naj srečanje prepreči. Ta Z res poskrbela ta poslala letalo ( 2» ln pilota Francisa Powers& . natančnimi navodili. Allen in njegovi sodelavci bi bili n101^ vedeti in so prav gotovo bili dobro obveščeni, da razpolagaj0 . vjetske oblasti z odlično proti!® . sko službo, ki lahko sestreli ujjj letala, ki bi letela precej više omenjenega «U-2» (ta zmore 20 22 tisoč metrov višine). Zdi se dl, da je Dulles tedaj izrecno 0“ LOS ANGELES, 4. — V Los Angelesu se že osmi teden nadaljuje proces proti »Salanu*, Charlesu Mansonu, in trem članicam njegove »družine*. Glavna priča — Linda Kasabian, ki se s svojimi izjavami skuša izogniti plinski celici — je prepuščena na milost in nemilost branilcu Fidgeraldu. Dekle je na točna in neusmiljena vprašanja odvetnika priznala, da ni skušala pobegniti iz vile filmske igralke Sharon Tate, da ni skušala u-s ta viti morilcev, da ni poskušala obvestiti prtiči je in ji sporočiti, kaj se je zgodilo, in končno, da se ni uprla, ko ji je Manson ukazal, naj ga pospremi ha večer po pokolu v Bel Airu. Tu je, kot znano, name- raval pokazati »družini*, kako se mori. Kasabiaoova se je izgovarjala, da ni obvestila policije, ker se je bala za življenje svoje komaj 18-mesecev stare hčerke Tanye. «Samo, ko sem bila gotova, da dekletcu ne preti nobena nevarnost, sem ušla,* je izjavila, cin povedala policiji vse, kar sem vedela.* Odvetnik Fidgerald je tedaj poudaril, da je dekle zapustilo hčerko v Ranchu, ko je pobegnila iz »družine*. »Vedela sem, da se dekletcu ne po nič hudega pripetijo*, je mirno odgovorila Kasabiaoova. »čuvala jo je Branda* .(druga članica "družine"). Ko jo je Fidgej-al^,„Yj>rašal za mnehj-e o umoru SKaron Tate in njenih prijateljev, je Kasabiano- CIKLON «CELIA> SE JE RAZBESNEL NAD TEKSASOM Vsaj 24 mrtvih in na stotine ranjenih v mestu Corpus Christi in okolici Vetrovi so dosegli hitrost več kot 230 km na uro ter so opustošili mesta in podeželje CORPUS CHRISTI (Teksas), 4. — Vihar »Celia* se je razbesnel nad Mehiškim zalivom, dosegel e-bale Teksasa s hitrostjo več kot 230 km na uro, pustošil, ubijal z nevzdržno silo ter se končno pomi- _tl - - - Ia Zmm <- , -la./intl 1 i * obtoževala, da je podpihoval desni-1 ril, čeprav je iz temno svinčenih {Lgjije toblakov še lilo kot iz škafa. Porto Cervo — Po dnevu, ki ga Je v celoti prestala na sončni plaži, m -1"11- »večer ta pozno v noč zabava v nočnih lokalih Koliko je mrtvih? Policijski organi mesta Corpus Christi, ki šteje več kot 200.000 ljudi, pravijo, da jth J« morda 24 izgubilo življenje, toda ranjenih je brez dvoma vsaj kakih dvesto. Dokončni obračun pa še ni mogoč, ker so razna večja središča v pokrajini popolnoma odrezana od glavnega mesta, ker je ciklon porušil brzojavne in telefonske drogove. Ciklon «Celia» je prvi, ki je po več kot enem letu prizadel teksaške obale. Kot je znano, se posebno v poletnih mesecih, ko se razgrejejo vode v Mehiškem zalivu, ustvarijo velike razlike v zračnem tlaku med področji nad Mehiškim zalivom in južnimi pokrajinami ZDA, kamor spada tudi Teksas. Ta razlika tlaka povzroča silne ciklone, ki jih Amerikanci poimenujejo po ženskih imenih v abecednem redu. Sedaj je na vrsti »Celia*. Iznad Mehiškega zaliva se je pokazalo ciklonovo »oko*, v njegovem jedru pa so besneli vetrovi od 180 do 230 km na uro. Ciklon se je pomikal naprej s hitrostjo kakih 30 km na uro. Zdelo se je, da se bo usmeril proti Houstonu in da bo morda precej hitro izgubil pretežen del svoje rušilne sile. Nenadoma pa je spremenil smer ter zavil proti Corpusu Christi. Istočasno se je hitrost vetra v jedru povečala na vsaj 230 km. S to silo je ciklon trčil ob Corpus Christi in vse bližnje kraje. V mestu je nastal preplah. Silni veter je prevračal avtomobile in tovornjake, rušil hiše, podiral elek trične, telefonske in brzojavne drogove. Ljudje so se zaprli v hiše, kjer so upali le, da bodo stavbe zdržale pod strašnim pritiskom razdivjanega viharja. 2upan mesta Corpus Christi je proglasil izredno stanje ter uvedel policijsko uro od mraka do zore. Ta sklep je sprejel, ker so ugotovili, da je obstajala nevarnost ropov v opustošenih hišah Gmotna škoda je velikanska. Corpus Christi, ki leži na obali Mehiškega zaliva (pred mestom je dolga veriga otokov, ki opravljajo službo nekakšnega naravnega valo-brana) je v središču zelo bogatega kmetijskega področja. Posebno letos riža, da ne govorimo o bombažu in drugih pridelkih. V silosih so spravili že mnogo sena in drugih pridelkov. Vihar ni prizanesel niti najtrdnejšim stavbam. V nekaterih primerih je porušil velike silose ter raztresel pridelke daleč naokoli. Računajo, da je za okoli 6 milijard lir škode samo zaradi uničenja rižervih posevkov in bombažnih nasadov. Da bi bila gmotna škoda še več ja, je treba upoštevati dejstvo, da se je ciklon razbesnel nad mestom in okolico v polni poletni turistični sezoni. Več kot 60 čolnov in manjših ladjic, ki so bili privezani ob mestnih pomolih, se je potopilo. Zupan mesta Corpus Christi je zahteval, naj predsednik Nixon proglasi Corpus Christi in pokrajino za »razdejano področje* »Nisem še videl — je pripomnil župan — od konča zadnje vojne takega razdejanja*. Guverner države Teksas je poslal na opustošeno področje nekaj čet nacionalne garde, ki naj bi pomagale pri reševanju ljudi in premoženja. Prevladuje mnenje, da je ciklon porušil, ali pa resno poškodoval skoraj večino hiš v Corpus Christi. Še hujše je v mestecu Aran-zas Passu, kjer je vihar porušil 90 odst. vseh hiš, Nevihta je poškodovala tudi razne petrolejske naprave. Vsaj v dveh krajih je prišlo do požarov na petrolejskih rezorvarjih. Povsod primanjkujejo voda, plin in električni tok. Sedaj ciklon »Celia* umira ob nevdržnih nalivih nad opustošenim področjem. Morda se v tem trenutku že poraja v Mehiškem zalivu nov ciklon, kd bo imel tudi žensko ime, le začel se bo s črko »d*. Letalu v letu eksplodiralo se je obetal zelo bogat pridelek zadela strela. SEARCHLIGT (Nevada), 4. - Deset oseb je izgubilo življenje zaradi čudne letalske nesreče, ki se je pripetila nad nevadsko puščavo. Letalo ameriškega pomorstva je letu eksplodiralo. Verjetno ga va povedala, da se je to verjetno zgodilo zaradi denarja. Med drugim se je zvedelo, da Linda Kasabian piše knjigo o svojih spominih in izkušnjah. Verjetno ji bo založništvo odstopilo 25 odst. dobička. Branilec jo je vprašal, če upa, da bo postala na ta način slavna. »Ne zanima me slava*, je odgovorila Kasabianova. »Upam samo, da bodo mladi brali to knjigo, spoznali napake, ki jih je zagrešila in tako ne bodo zašli na kriva pota.* Proces je, kljub precejšnji napetosti, potekal dovolj redno, dokler ... ameriški predsednik Nixon v Denverju neprevidno izjavil, da je «Manson posredno ali neposredno kriv osmih umorov*. Ta izjava je izzvala toliko ogorčenja, pripomb in protestov, da je Nixon takoj napravil «popravek». Vendar bilo je že prepozno in pripetilo bi se lahko, da bi proces zaradi take izjave postal neveljaven. Na obisku v Denverju je namreč predsednik Nixon med govorom o izvajanju zakonov, ki ga je prenašala tudi televizija in ki ga je posnel ves ameriški tisk, izjavil: «Opažam, da mladina, in včasih tudi starejši, večkrat slavijo in spreminjajo v heroje najobičajnejše in najhujše kriminalce. K temu pripomorejo tudi tisk, radio in televizija, verjetno celo nehote. Oni pač poročajo in pišejo o tem, kar vedo, da bralce in poslušalce zanima. Sledim recimo procesu proti Charlesu Mansonu in pomembnosti, ki mu ga tisk in televizija posvečata Časopisi imajo vsak dan naslov na prvi strani, televizija pa v večernih oddajah posveča procesu vsaj nekaj minut. Charles Manson je posredno ali neposredno kriv osmih zločinov, vendar izvaja na mladino poseben čar, saj je zavedel že njegove pristaše. Poleg tega sem opazil, da javnost proslavlja dva branilca, ki sta se tako nesramno vedla do sodišča in sodnika, da sta celo prespala noč v zaporu. Postala sta junaka, sodniku pa je javnost pritaknila masko »hudobnega*. Odpor v Washingtonu je bil takoj zelo oster. Po mnenju opazovalcev, bi Nixon — ki je po poklicu odvetnik — ne smel zagrešiti tako grobe napake. Ko je predsednik o-pazil, da so njegove izjave povzročile toliko pripomb, je že med potjo jz Denverja v Washington pripravil »popravno izjavo*, ki je pa niso vsi poslušali po televiziji. Da je lahko končal to izjavo, je predsedniško letalo celih 25 minut krožilo nad letališčem Andrews in ko je pristalo, je načelnik tiskovnega u-rada takoj prebral uradno predsednikovo poročilo. Ziegler je že prej skušal razložiti, kaj je Nixon mislil, ko je med govorom v Denverju omenil Mansona, vendar je bilo že prepozno. Druga Nixonova izjava se glasi: »Ne želim, da bi kdo še slabo razumel moje izjave v Denverju. Nisem mislil na ta način obsojati nikogar, ne mu v nobenem primeru kratiti pravice do pravičnega sojenja. Govoril sem samo o kriminalcih, ki jih javnost proslavlja. Ne vem in nisem nameraval trditi, da je kdo kriv, kajti sodišče še ni razpravljalo o vseh okoliščinah in zato moramo obtožence smatrati za nedolžne. »Ob koncu izjave Nixon še poudarja, kako morajo vsi državljani podpirati in pomagati, da so obtoženci pravilno in nepristransko sojeni. Seveda so branilci takoj predložili predsedniku sodišča v Los Angelesu Charlesu Olderju zahtevo, naj bi bdi proces zaradi Nixonovih izjav neveljaven. Sodnik Older je te zahteve odločno odbil. Upoštevati moramo pri tem, da so po anglosaškem pravu na osnovi znane listine »magna carta iibertatum« (ki so jo angleški plemiči in duhovščina izsilili od kraja že leta 1215) obtoženci nedolžni, dokler sodišče ne preuči vseh okoliščin in ne dokaže njihove krivde. Vsako mnenje, ki ga kdorkoli javno izreče v zvezi s preiskavo velja kot «žalitev sodišča* in lahko razveljavi sodni postopek, ker bi lahko vplivalo na mnenje porotnikov. Sodnik Older ni hotel razveljaviti procesa, čeprav sta tisk in televizija obširno poročala o predsedniški izjavi, češ da imenoval «lapsus», češ da je Nixon nameraval izjaviti, »naj bi bil Manson krivec* in ne «da je Manson krivec*. Najostrejša je bite reakcija organizacije ((American OivU Liberties Union«, kd jo sestavljajo v glavnem sami sodniki. Ta organizacija se bori za ustavne, človečanske ln civilne pravice državljanov. Glasnik je izjavil, da Ndxomov komentar ((izpričuje popolno nerazumeva- 5SS “ lo 70 odi rzvf-rv-lil in šest namestnikov stanuje v nekem hotelu v Los Angelesu, kjer jih stalno nadzorujejo. Ne smejo brati časopisov in revij ali poslušati televizije in radia. Pod strogim nadzorstvom jih tudi pospremijo do sodišča z avtobusom, ki ga vozi policist. Mansonov branilec Kanarek je pravilno opozoril sodišče, da ni mogoče izključiti možnosti, da bi kdo od porotnikov med potjo ne opazil izobešenih časopisov. Sodnik je na to pripombo izjavil, da so po Nixonovem govoru porotniki potovali v avtobusu z zakritimi okni, poleg tega so vozniku točno naročili, naj ne vozi po mestnem centru. Drugi branilec je tudi nakazal možnost, da bi porotniki lahko kaj izvedeli od natakarjev, vendar sodnik tudi tega ugovora ni upošteval. Kanarek je končno prosil, naj bi za nekaj časa prekinili proces, da bi tako imel možnost preveriti, če dejansko porotniki niso mogli izvedeti za Nixonovo izjavo. Sodnik Older je ostro zavrnil njegovo prošnjo. Poleg vsega tega se križajo izjave raznih osebnosti, ki so več ali manj prizadete. Ameriški minister za pravosodje John Mitchell je izjavil, da ne verjame, da je nameraval Nixon na katerikoli način obsojati Mansona. Tisti pa, ki jih je Nixonova izjava najbolj prizadela so branilci na procesu v Los Angelesu. Kanarek in Hughes sta se dolgo posvetovala z ostalimi branilci, vendar jim ni u-spelo, da bi kdo prisluhnil njihovim zahtevam. Na njihove trditve, da so lahko porotniki zvedeli kaj o Nixonovem govoru, je ostro odgovoril tudi državni pravdnik Bugliosi, ki je tako možnost kategorično izključil. Odvetnik Ronald Hughes, ki brani članico «družine» Susan Atkin-sonovo je zahteval od sodnika 01-derja, naj bi »cenzuriral — v smislu grajal — predsednika Nixona za izjave*. Sodnik mu je odgovoril, naj si tako misel »izbije iz glave*. Charles Manson je do tega trenutka mirno poslušal prerekanje med sodnikom in odvetniki. Mimogrede je listal po časopisu »Los Angeles Times*, ki ima na prvi strani naslov «Nixon je izjavil, da je Manson kriv*. Tedaj je vstal in prosil sodišče, naj bi mu dalo besedo. Ko so mu to dovolili, je ponovno izrazil željo, da bi se lahko sam branil in tako skušal razložiti in posredovati celemu svetu, kar se dogaja v dvorani »Mislim, da bi lahko razložil in pojasnil vse netočnosti, za katere ste vsi. odgovorni*, je zaključil. Branilci so Mansono prošnjo podprli. Zanimi vo je tudi, da . je Manson prvič spregovoril s spoštovanjem in dostojnostjo. Sodnik je prošnjo vsekakor ostro zavrnil. . Danes zjutraj so morali vsi, ki so hoteli biti navzoči v dvorani, pustiti pred vrati časopise, ki so jih imeli s seboj. Navzočih je bilo približno 95 oseb, ki so bile skoraj vsi časnikarji. Torej proces se bo nadaljeval mirno, kakor bi se nič ne zgodilo, izjave in reakcije se pa množijo kljub i takojšnji razjasnitvi glasnika Bele | hiše, ki je Nixonc.o Ujmo dobrohotno l je za odvetnika, toliko bolj če istočasno predsednik republike, še neobsojenega človeka ima krivega i« Zasilni pristanek španskega letala MADRID, 4. — Letalo vrste «DC-9» španske letalske družbe «IBERTA», ki je potovalo na stalni poti Madrid - London je moralo danes zasilno pristati na leta lišču Barajas. Letelo je v bližini tega letališča, ko se je pilot zavedel, da z motorjem nekaj ni redu. Skoraj dve uri je krožil nad letališčem, da bi porabil vse gorivo, medtem ko so na letališču naredili vse potrebno za zasilni pri stanek. Ob dotiku z zemljo je letalu počila guma, vendar je pilot s svojo spretnostjo preprečil, da se zgodilo kaj hujšega. Na letalu je bilo približno sto potnikov, so dobro prenesli preizkušnjo. Ko so tehniki izvršili potrebna popra vila je letalo nadaljevalo svojo pot v London. ročiil, naj piilot preleti ol teritorij kot bd ga sicer. Cernjevskem je načeta® „ meriš;;? rojake računal prav n» J da bodo Sovjeti sestrelili letale« , je bil gotov, da bodo našli «nevarne,i dokumente, ki bi P1^ vrsti poleta tudi v primeru, bi pilot izgubil življenje. In d®) ~ sko se niso zmotili. Incident zval Hruščov protest, aTnel,j(0 nezadovoljivi odgovor in vrhuu5*" srečanje je postalo neizvedljiv0. Nov rekord brazilskega fakira RIO DE JANEIRO, 4. - Br>£ ski fakir Zokan je postavil nov . kord v gladovanju, že 125 dri « zavžije nobene jedi. Prejšnji/®^ je pripadal drugemu brazils* |(] fakiru Silkiju, ki je zdržal tesc dni. Zdi se, da Zokan nata®!;«! zdržati kar 132 dni, ne da bi 1 p. in zaprt v stekleno celico, v jjj teri je poleg njega samo še v kobra. Marianne Faithfull je zbolela LONDON, 4. - Igralka ta P0^ karka Marianne Faithfull se Je {1(> noči počutila slabo. 23-letna ijPf/ je bila na londonskem letali*0: « ravnokar je dospela iz Angleži ko so jo morali naložiti na avto in odpeljati nemudoma v nišnico. Ni znano za čim bol®0 1 FELTRE (Belluno), 4. -na deklica Antonella Višeta, ^ izpila, ne da bi jo kdo opa ličino nafte, ki jo je našla v ^ steklenici. Kljub temu, da s0 (jd J kletce nemudoma odpel ia!i | nišnico, je že med potjo iza' j Lepotica na Vrbskem jezer« Prijetna in osvežujoča slika s koroškega jezera: modrina vode« na neba, jadrnica in plavolaso dekle