104. številka.
V Trstu, v soboto 27. decembra 1890.
TefcLj X
„E D I N O 8 T"
i*hftjn itvnkrat na teden, vnnko aredc m »oboto ob 1. uri popnhi^n.-
„Edinost" stane:
.'.» rite leto gl. 6.-; i7v«n A«t. 9,- jjl. za polu leta „ 3.—; . , 4.50 „ za četrt lota , 1.50; , » 2 25 „ Posamično fitevilke »e dobivaj« v pro-jajainicah tobaka v Tritt p<» not..
V Sarici in v Ajdovččini pr K nov. Nfc aaroć\>e trez priložene naročnine se ipravniltva no ozira.
EDINOST
Ogltll in oznanila rakune pn A ▼TNiioa v petitu ; 7.a naalovft z debeliroj črkami nc plaćujo prontur, kolikor bi pa ob«e<lo navadnih vr*tie.
Poslana, javne zahvale, osmrtnice it I
■tu račun« po pogodbi.
V »i dopisi nr- pošiljajo urivlniitvu v ulici Carintin St. 25 Vaako pinino mora biti trankovano. ker nefrankovana »e nosprejemajo. Kukopini ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in niHorate pre-I e m a upravniatvo v ulici Carintia ia. Odprt« Deklamaciju «<> pront« poštnino
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
■V »ditnit je m t
Vabilo na naročbo.
Oh bližajbčem se koncu leta obračamo se po stari časnikarski navadi do naših častitih naročnikov. Jedini naš namen je koristiti narodu našemu; a da nam je možno vestno vršiti to svojo nalogo, treba je, da nas tudi naročniki naši istotako vestno podpirajo. Prosimo torej, da nam dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da nam pridobe novih, kjer le morejo. Izdatna podpora od strani slavnega občinstva nam bode v posebno izpod-bujo v sveti borbi naši.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.60
Uredništvo in upravni$tvo.
Po odpravi proste luke.
Dne 1. julija 1891. odvzame se tržaškemu mestu stoletna pravica proste luke ter se mesto in okolica spojita z ostalim državnim carinskim obsežjem. Vse blago, ki se dosedaj eolnine prosto uvaža v naše mesto iz inozemstva, podvrženo bode potem občni carini po carinski tarifi, vsled česar se bodo nekateri predmeti izdatno podražili. Ali blago sploh v Trstu ni bilo doseda j samo prosto eolnine, ampak mnogo je tudi notranjih izdelkov, ki so dosedaj uživali pravico oproščenja davkov, radi česar ne parno blago, ki prihaja preko morja, temveč tudi nekateri domači, av-atrijski izdelki, bodo potem podražili, kajti plačevati se bode moralo od njih državi davek, vpeljan po družili notranjih deželah.
Da moremo imeti pojem o poznejših cenah raznih živil, hočemo tu navesti nekatere predmete, ki se sedaj v Trstu dobivajo primerno cenejše od druzih dežel in o katerih seje bati, da jim bode potem cena znatno poskočila. V prvi vrBti se nam je nadejati povišanja cen pri koloni-jal nem blagu. Kava n. pr. je podvržena eolnini od 37 kr. kilogram v zlatu; ona
PODLISTEK.
Sobotno pismo.
V navadnem življenji nahajamo ljudi, ki so dobri prerokovalci vremena ; to so namreč taki, ki nosijo na nogah kurja očesa, ali ki imajo kak votel zob, ali pa — revmatizem v životu. Ti so mi dopa-dajo, ker so dostikrat bolj zanesljivi preroki glede vremena, nego najboljši barometer. Je pa tudi tacih, na katere upliva mesec in njega spretnim, osobito takrat kadar je „poln". Ti se mi pa ne dopadajo, ker ao po moji misli, — nevarni; ne bojim se jih pa ravno ne, ko bi na to prišlo, da bi jih bilo treba — „panati"! . . .
Vse drugače pa je z ljudmi, ki spadajo v — politično sfero, (jaz mislim naše NemStvo in Labonstvo.) Zahtevati od nas Slovencev in avstrijskih Slovanov sploh, da bi sklepali politični kompromis z neke vrste ljudmi teh dveh kalibrov, bil bi to vender nekoliko prehud tobak, da ne rečem
kava, ki se sedaj dobiva po 1 gld., poskočil« bode naravno na gld. l-50 in već; poper, kanela, piment in druge dišave prodajale se bodo po 30—40 kr. dražje, kar pa ne bode toliko opaziti ker se od teli prav malo porabi. Dražie bode južno sadje in osobito sulio grozdje, koje je podvrženo eolu 12 kr. v zlatu na kilogram ; podražil bode posebno potrolej, ki bode potem moral plačati 10 kr. uhodne carine; petrolej, kateri se sedaj prodaje po 8—10 kr., poskočiti utegne na 20—25 kr. liter; dražji postanu tudi sladkor, koji bode podvržen občnemu sladkornemu davku v fabriki; prodajal se bodo po 36—40 kr. kilogram.
Druga živila se bodo prodajala več ali manj po sedanji ceni, kajti uvažala se bodo v Trst iz notranjih dežel; nekateri izdelki, obleka i drugi, znali bodo v ceni morda celo pasti.
Prebivalcem Trsta in okolice se ni tedaj toliko bati združitve našega mesta v občno državno eolno obsežje, tembolj se jim je pa bati uvedenja državnega užitninskegu davka in še največ deželnih doklad, katere jim bode mestni magistrat brez milosti nakladal. Po uvedenju državnega užitni« skega davka morali bodo celo domači, tostranski izdelki plačevati državi nek davek, kateri bode tembolj narasel po občinskih dokladah. Trst in predmestja razklićejo se za zaprto mesto in vsak užitninskemu davku podvrženi predmet moral bode ob njega uvozu v mesto plačati pred vsem državi užitninski davek, občini pa občinsko doklado. Dosedaj so bili le nekateri predmeti podvrženi temu davku, istih število se bode tedaj znatno pomnožilo in vsled tega tudi podraželo.
Namenijo se v Trstu uvesti tižitninski davek po načinu kakor na Dunaju, namreč po tarifi ali ceniku I. reda. Po dunajski užitninski tarifi plača n. pr. vino pri uvozu v zaprto mesto 4 for. za hektoliter, ako je v sodih, v steklenicah pa dvakrat toliko ; mošt plača 3 gld. in sveže grozdje 2 gld.
Ali ne samo uvoženo vino, ampak tudi v meji mesta pridelano ali umetno narejeno vino podvrženo je isti carini.
naravnost: smešna iluzija ! Ti so nam in ostanejo ne le slabi, neeo tudi nevarni preroki, zbog česar pač noben treznomisleč in previden politik slovenski pritrditi ne bi mogel, da bi se s temi ljudmi, „pilo pajdaštvo" I Pri vsem tem uživajo pa ti ljudje med nami vendar-lo dokaj zaupanja in —. gostoljubnesti, a za to, da jo le-ti večidel zlorabijo, smo jim Slovenci tu in tam celo — hvaležni !. .. Skoro bi dejal, da se sem ter tja sucemo po svetopisemskem receptu: „Će te udari tvoj sosed po levem lici, nastavi mu še desno !" ... Je sicer lepa čednost, ljubezen do bližnjega, a v politiki je dobro imeti včasi — neke vrste „kurja očesa", kak „votel zob" ali pa „revmatizem", a tacega pa ne, kakor ga imajo nekateri ljudje v — navadnem življenji!
Nekako dopadljiva zdi so mi opreznost Mladočehov napraiu nemško-češki spravi. Mene (a sprava sicer no zanima baš izvanredno, (Nas pa! ! Ur.) ipak bi »i upal trditi, da bodo to politično dete zelo slabotne nravi, če ne že kratkega
Razlika mej Trstom in Dunajem bode. da bodu v Tistu iuentni magistrat pobiral Se enkrat tolik dac od vina, kakor ga ti rja država, kajti občini hh bode dovolilo pobirati od užitnini podvrženih stvari doklado enako državnemu davku, v tein ko zahteva dunajska občina manjšo doklado. Krrinar v Trstu, ki si je naročil vina iz Istre, mot al bode odrajtati od vsacega hektolitra državi 4 for., občini drugih 4 gld. in poleg tega še četrti del zneska, po katerem vino toči. Ako bodo n. pr. kupil vino v Istri po 20 gld., vplačal državi in občini uhodni davek, mogočo mu je shiuo pri dobri razprodaji točiti isto vino na drobno po 48 kr. liter ker od njega bode moral plačati samo davka 4-j-4-f-12, torej 20 kr. od litra, ravno toliko, kolikor ju vino vredno. Oni okoličani, kojih posestva pridejo v zaprte mesto, morali bodo od-rajtovati državi in občini od vsacega litra vina — ako ga sami použijejo — 8 kr.; če je pa nastavijo in prodajojo na drobno 8-f1/« cene> po kateri vino prodajajo, v tem ko bodo ostali okoličani ostali pri starem ter plačevali samo občinsko doklado kakor dosedaj. Iz tega je razvidna velikanska škoda in krivica, ki se bodeti go-d'li oniui okoličanom, koji bodo pridruženi zaprtemu mestu. Isti bodo namreč morali nositi z mestom enake bremena, ali ugodnosti pravih mestjanov ne bodo uživali temveč samo pomagali magistratni blagajni, da bode tudi v prihodnje razpolagala s takimi svotami, kakor dozdaj. Treba se je tedaj upreti še za ča«a in razkriti pravi položaj ubozega okoličana-dninarja nasproti imovitejšemu inestjanu, koji bode sicer plačeval višja bremena, pri tem pa tudi užival mestne ugodnosti.	L—n.
(Konec prih.)
Za „Dražbo sv. Cirila in Metoda".
Slovenci poudarjamo čestokrat vzajemnost in slogo. Priporočalo se je in polagalo na arce vstrajno delovanje in vzajemno podpiranje. In po vsej pravici. Le, ako se medsebojno podpiramo in navdu-
šujemo, dosežemo kaj. Nasprotno pa so v Hi napori brezvspešni, vse delovanje neplodo-vito. Razna narodna društva se morajo bratovski podpirati ter pripomoči, da bodo lepo cvela. Vsako društvo je imenitno, ker vsako pomaga v dosego narodne svrhe. Ali vsakdo pač zna, katero društvo je za nas najimenitniši, katero obeta roditi največ sadu.
Oči cele Slovenije, srca vseh zavednih narodnjakov so obrnjena k družbi slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda.
Prevažno je za nas to društvo, dd, edino ono je krmilo, ki nas vtegne rešiti iz valov narodnega propadanja. Plemenita in Bveta svrha, katero si je postavila ta velevažna družba, našla je v Slovencih odziv in na tisoče src sledi c zanimanjem delovanju družbe.
A ni dovolj, da družbo moralno podpiramo, ni dovolj, da lepim govorjenjem skušamo jej pridobiti somišljenikov ; in da dokazujemo pomen in važnost družbe: marveč moramo jej gmotno pripomoči, Koliko ogromnih stroškov ima družba, je razvidno i« družbinega „Vestnika". Ne zadostuje tedaj le beseda — treba je cvenka. Kje ga vzeti P Kje dobiti ?
Žal! da v Slovencih nimamo mecenov, kakor jih imajo drugi narodi. Kdor bi lahko zdatno pomagal — noče, kdor bi pa rad — ne more. Zato pa gre poslednjim tem veča hvala, da si prizadevajo pomagati družbi, da pride v okom vsako leto se pomnožujoćim stroškom.
V vsaki veseli družbi, o priliki eno ali druge Blavnosti, na čast temu ali onemu „nabira" se za „družbo sv. Cirila in Metoda". Res hvalevredno jo.navdušenje, katero goji veČina Slovenstva za to preko-ristno družbo. Ne izide številka naše „Edinosti", da ne bi poročala, koliko bo je tu, koliko tam „nabralo?.
Raznim načinom „nabiranja" pridružiti je se drug doslej še neizpeljan ali pa redkokje vporabljen način. Dasi je ta naš predlog za lotos prekasen. vender hočemo žnjim na dan.
Bratovska družba sv. Mohora šteje preko 50.000 udov. Nalogo ima širiti vsako leto poučne knjige, ki imajo blažiti sreo
življenja, ker s« mi zdi, da se že preveč dolgo — rodf! — Dočim smo Slovenci bolj popustljivi pa — manj občutljivi, so Mladočehi ravno nasprotnih živcev : Bolj občutljivi, pa manj popustljivi, ergo : vsa-kako že faktor, s katerim bode grofu Taaffe-ju še računati, če bode hotel obdržati se na svojem stolu, raz kateri se nam Slovencem in Slovanom cede žo enajsto leto „precartane" dobrote — ,miru in sprave!"
Dotekniti se mi jn bilo danes „češko-nemške sprave", ker so jo baš te dni poudarjala, a ob enem tudi izrekla sodba, da bodo imelo to slabe posledice za češki narod, če ta sprava ne zagleda — „belega dne", tor da so Mladočehi odveč „lehko-mišljeni" !
Če je poročilo židovskih listov verjetno, dvomim, da bi pa ta „sprava", če splava po — VJtavi, imela slabe nasledke za češki narod, kajti: če se drugod za slovenske (slovansko) manjšino krščeni duši ne zdi potrebno kako „rozino" spravo iuscenirati, pač tudi nemška manjšina v
Češki ni vredna tolikanj ozira; sicer pa se čisto nič ne čudim, da imajo bas Nemci v Avstriii in v nje višjih krogih toliko upliva, kajti: s a Evropo mero^ d a j e u je politični barometer, kise premika v Berolinu, na že potem k a|ž o zanjo lepo vreme, ali — odprta vea peklenska žrela! . . .
K sklepu bilo bi še govoriti nekoliko o „I j u d h k i štetvi", pa ker jo že vrlo politično društvo o tem govorilo možko besedo, naj ostano ta sivar nedotaknjena. Treba je baš radikalnejšega Htedstva, nego je „lliihneraugentinktur" za „kurja očesa", na katera bodemo Slovenci stopali pri tej štetvi gotovim krogom, kateri jih sicer zdaj že nosijo, a jih za daues še ne imenujem, ker se mi vender ho ne zdo toliko vredni ! Da bi jih pa veuder „kurja polt" že zdaj ne „obšla", jim želi radikalno odkritosrčno	G a d o b o r.
io v»Ia<»ti priprostemu ljudstvu razjasnje-v at i duševno tminu.
V vsaki župniji je poverjenik eden ali drugi čestitega duhovstva, ki prevzame nalogo oddati družbenikom knjige. Poštnina za vsacega uda stane nekoliko krajcarjev. Častiti poverjeniki naj bi taksirali družbenike par krajcarjev več — za družbo a v. Cirila in Metoda.
Dotičniki za par krajcerjev ne bi trpeli nikakorsne škode, a družbi bi 8 tem veliko pomagali. Vzemimo, da plača v hh k (družabnik) ud le 2 kr., nabralo bi se v enem letu preko 1000 glM kar bi zadostovalo za vzdržavanje enega otroškega zavoda. Če pa pomislimo, da je većina udov zavednih narodnjakov, ki bodo radi žrtvo-vhH v ta namen tudi desetico, lahko raz-vidimo, koliko bi se tem načinom nabiranja koristilo družbi.
Daje namen te družbe čist i plemenit, brez vsakih sebičnih namer, zna pač vsakdo. Edino le naši nasprotniki vtegnejo podtikati jej izmišljene hibe.
Zato pa vsak narodnjak, bodi-si duhovskoga ali druzega posvetnega stanu, lahko mirno vestjo pomaga k blagostanju te družbe, čije blagi nameni odgovarjajo povsem zahtevam vere in narodnosti.
Gorko tedaj priporočamo čestitim poverjenikom družbe sv. Mohora izvršitev te ideje. Žnjo koristijo družbi, sebi pa postavijo lep spomenik v srcih nedolžne dece. Hvaležnimi čuvstvi spominjala se bode vseh dobrotnikov, ki so pripomogli oblažiti jej srce in rešiti jo pogubnega potuj če vanja.
Ali koristili bodo tudi družbi sv. Mohora sami, kajti: kolikor bolj se bode deca naša vzgojevala v poštenem narodnem in krščanskem duhu, tembolj bo naraščalo veselje do čitanja dobrih knjig in dosledno se bode vekšalo število družabnikov družbe sv. Mohora.
Ker je čestito duhovstvo steber družbe •v. Cirila in Metoda, upamo, da najde naš predlog odmev v njih mišljenji in da ga bodo blagodušno zvrševali.
Vsi mi pa, katerim je oilj narodovo blagostanje, podpirajmo složno narodna naša društva, a v prvi vrsti pa zvezdo voditeljico — družbo Sv. Cirila in Metoda.
Z neustrašenim in bratovskim delovanjem bodemo mogli doseči svojo svrho, ker „Fortes fortuna juvat*.
Boris.
Govor
(ospodičine Marice pri zabavnem večeru žensko podružnice sv. Cirila in Metoda :
Slavna gospdda!
Dobrega pol stoletja je že preteklo, odkar je Prešćren naš pel, da „Slovenec mile ne ljubi matere vanj upajoče".
Uzroke, tehtne uzroke imel jo naš pesnik, da je tako tožil, saj je bil narod njegov, katerega je toliko ljubil, v trdnih sponah, zatiran, zaničevan, nepoznan od tujih narodov, a sinovi ujegovi morali so molčati, kazati niso smeli svoje ljubezni do njega, dA, sramovali so se ga, ali celo pomagali ga z inorodci slepiti. Dasi je Preiiren naš videl in čutil vso uarodovo nesrečo, pel je vendar že takrat drugod s proroškim duhom, da vremena bodo Kranjcem se zjasnile.
V narodovem življenji je petdeset, šestdeset let pač kratek, kratek presledek, saj bi nam Prešeren še lehko živel in bi ga imeli mi še kot sivolasega starčka med sabo.
Majhen je presledek mod tedaj in ■edaj, a v naroda našega žiljenji velikansk je prevrat, velikansk je razloček med tedaj in sedaj. Kdor pozna tedanje in sedanje stanje naroda slovenskega, mora se le čuditi, kako se je ta vspel v tako malem času in kdor ga ljubi, mora z veseljem zreti to narodovo vzbujenje in delo njegovih siuov.
Na narodnem literarnem polji delujejo nam marljivi in nadarjeni možje, za pravice narodove potegujejo se neustrašni in neomahljivi narodnjaki, na visokih šolah snujejo si visokošolci slovanska društva, kjer se mladina navdušuje za narodno idejo. Za izobražavanje skrbe razne knjige in časopisi, ki so si našli pot v najskrajnejšo slovensko vas, snujejo se čitalnice in pevska društva in Slovenec naj bi obupal P — Najhujši pesimist mora priznati, da je to napredek. Ostali svet videl je vse to, čudil se morda tudi, da je to napredek, znaten napredek. Ostali svet videl je vse to. čudil se morda tudi, a veselil se ni. Na rodi, ki se niso prej nič zmenili za Slovence — kdo bi se zmenil za sužnje ? — vzdignili so svoje glave, ko seje suženj vspel, češ : Kaj pa to P Dokler si molčal in ubogal, je šlo, a če se kaj postaviš, ne pojde več s lahka. In udri po nas vsi in od vseh strani, udri po 8lovenci, ki noče druzega, nego pravice svoje, za katere se jo — pozno sicer, a vendar zavel. In žal. <la tem našim narodnim nasprotnikom pomagajo celo lastni sini naroda našega, ki so zatajili narodnost in jezik svoj, žal, da moramo še vsklikniti s pesnikom : „Nemilost tuja, hujše sina nezvostost, mati, te boli".
A Bog je pravičen, pomagal nam bode tudi o tem, pomagal do srečne bodočnosti, ako bomo pridno delovali. Narod je vzbujen in ne bo ga več z lehka spraviti v prejšnje apatično spanje.
Kaj pa je narod in kdo je v narodu vzbujen P Možje so v narodu, s katerimi se lahko ponašamo pred svetom; mladina, up domovine naše, ki ima pred seboj svoj vzvišen ideal — narodovo srečo, oživljene čitalnioe, oduševljajoča pevska društva in kaj še, kaj P Vzbujeno ženstvo imamo in to ni malo. Koliko jih je med Slovenci, ki se pri tem porogljivo nasmehnejo, češ: kaj bo ženska, slaba ženska? A takih nam malo mari; smejejo naj se ali jezijo, vsak pameten človek vendar lehko ve, da je baš žena važen faktor v narodnem življenji. Ne bom tu naštevala, kaj vse lehko stori narodna žena ; dovolite mi le edino in najvažnejše vprašanje : kdo ima v rokah inehka srca nežnih otrok ; kdo je uči izgovarjati prve besede, kdo moliti prvo molitvico P Žena in le žena, se ve da v jeziku, katerega sama ume in zna.
In hočete, ali nočete, malo vpliva ima žona vendar tudi na moža, ako jo ljubi. On prepusti svoje otroke njej; ti odrastejo in čevrljajo med sabo v jeziku, katerega jih je mati naučila. Potem gredo v šolo, kjer se podučuje ta jezik — kaj bi si revše belilo glavo z drugim jezikom P Neredki so torej slučaji, kjer otroci slovenskega očeta, a inorodne matere, ne znajo slovenskega in če se ga potem površno nauče, ne naudušijo se zanj. Navadno so torej taki otroci za narod izgubljeni. A pri nas ni strahu! Naše ženstvo je vzbujeno; ne vidite li, kako daruje za slovenske otroke v slovenski šoli, kako jim prireja toliko arčnega veselja P Da, res čast in slava našemu skrbnemu ženatvu, a jaz nisem, jaz ne morem biti ž njim popolnem zadovoljna. Kako P Ženstvo naše pripravljeno je delovati za narod, žrtvovati truda in denarja in ti nisi ž njim zadovoljna P
Ono res skrbi in podpira slovensko našo šolo in otroke v njej, a to je drugo vprašanje, kako uči svoje P Ni-li oni jezik, za kateri se trudijo, dober tudi za njih otroke P Kako jim govori lastna deca P Italijansko, nemško, morda celo Francosko, le slovenskega ne, ali le prav slabo, kakor vsak drug Tržačan. Tam zidate, tu podirate ; Vaš trud je in bo torej zastonj. In otroci vaši bi kdaj lehko več pomagali narodu, kakor oni priprostih starišev, ki se bodo morali vse svoje življenje boriti za vsakdanji kruh. A vaš otrok ne bo znal slovenskega, ne bo znal narodovih kreposti, ne bo Doznal njegovih potreb, n če je ta otrok celo — hči ! Če Vi malo marate, da se ona nauči slovenskega, bo ona kdaj še manj marale, da-li znajo njeni otroci ta jezik. In kaj bi bilo temu krivo P
Slaba odgoja, pomanjkanje slovenskih šol in malo ali nikakoršno poznanje naše literature. Se ve, kdor pozna slovenski jezik le tako, kakor se govori tu v Trstu in ne pozna n jegove književne lepote, ne pozna našega Prešerna, Jenka, Stritarja, Gregorčiča, Gorazda, Jurčiča, Kersnika, Levstika, Tavčerja in toliko druzih, ki so orali in še orjejo ledino na našem narodnem polji; kdor ne pozna učenjakov Kopitarja, Miklošiča ; kdor ne pozna nič kar je lepega slovenskega: ne navduši se nikdar za slovenščino, on ne bo nikdar ponosen na njo.
Za moža je sicer boljše; on gre v srednje, visoke šole med narodno navdušeno mladino ; a drugače je to pri ženstvu. Deklica hodi v italijansko ali nemško šolo ter doma in drugod govori drugače nego slovensko, drugače nego slovensko bo učila kedaj svoje otroke. Sklicujem se torej na Vas, slovenska inteligenca, da nam vzbudite in preskrbito slovensko žensko inteligenco. Pomanjkuje nam res slovenskih šol, kjer bi se oduševljevale, ter učile spoznavati slovensko preteklost in sedanjost, a pomagajte si, podučujte je Vi, opustite kak drug jezik ter preskrbite jim učitelja za slovenščino.
Hvaležni sicer nismo in ne moremo biti onim kranjskim poslancem, ki so se toliko branili višje dekliške šole v središči našem, v beli Ljubljani, ii katere bi lehko izhajale izvrstne domorodke, a tem rccimo, Če ne zdaj, pride, priti mora taka šola, ki je narodu prepiotrebna in katero ima že vsak izobražen narod.	•
Ko bodemo imeli zavedno ženstvo, ki ne bo pripravljeno samo, da obiskujejo ubogi otroci slovensko šolo, ampak bo tudi samo vešče slovenskemu jeziku, bo se svojimi otroci in v družbi občevalo slovensko, takrat bodemo lehko stopili v kolo onih narodov, ki stoje na visoki stopinji izobraženosti, takrat nas bo svet spoznal, ko bodemo imeli poleg možke tudi slovensko, zares slovensko Žensko inteligenco.
V to pomagaj nam Bog ter sveta Ciril in Metod.
Politični pregled.
Notranje dežele.
češki deželni zbor snide se zopet dne 3. januvarja in bode zboroval do konca januvarja. Državni zbor se snide nekda 3. februvarja. Gospodje poročevalci morajo se kaj požuriti se svojimi referati, ako hočejo da državni zbor dovrši do velike noči generalno debato o proračunu, kajti velikonočne praznike imamo že dne 29. in 30. marca. Podrobna debata vršila bi se potem v mesecu aprilu. Mej obravnavanji o proračunu v budgetnem odseku pride v zbornici na dnevni red postava o uravnavi gradnih obrti.
Govori se, da se dr. R i e g e r ne udeleži predstojećega zasedanja deželnega zbora češkega, ker je vlada nekda odklonila zahtevo češkega notranjega poslovnega jezika.
„W iener Ali g. Z e i t u n g* piše o položaju na Češkem : „Zelo se je zmanjšalo število onih politikov, koji smatrajo za svojo dolžnost, pridobiti dunajskim punktacijam moč postave, tako, da je celo dvomljivo, bodo-li vsprejeli predlog o de želnem kulturnem svetu. In vender ne gre tako slabo s to pravno akcijo kakor bi se utegnilo misliti na prvi pogled. Opozicija bode sicer še hujša, nego je bila dosedaj. Toda v strankarskem življenju češkem vrše se važne spremembe, o katerih je upati, da trajno zboljšajo tamošnje politične odnošaje. Po združenju Mladočehov s politiki, ki so svobodomiselni in v narodnih rečeh zmerni, osnovala Be bode nova narodna stranka, katera postane pre-važen faktor v deželi in državi*.
Brnski „H las' pa pravi, da se vlada zelo boji težkoč v predstojećem zasedanju deželnega zbora češkega, ker je nekda en
del Staročehov sklenil pridružiti se „ob strukcijski" taktiki Mladočehov.
Dn e 18. t. m. izročil je naš poslanec fvan Nabergoj državnemu zboru peticijo o novi užitni n ski liniji. G. poslanec je povdarjal veliko važnost tega vprašanja za tržaško okolico toliko v ma-terijalnem, kolikor v političnem obziru ter predlagal, da se peticija natisne v steno-grafičnem zapisniku. Zbornica je z večino vsprejela ta predlog.
Potrebščina mininterstva za deželno brambo znaša za leto 1891 17,488.720 gld.. se je torej povišala za 546.000 gld.
Za ljudsko štetje proračunjenih je 180.000 gld., a bilo je že za predpriprave v letu 1890 proračunjenih 30.000 gl.
Škof Litomeriški, dr. S c h o b e I izdal je za božične praznike pastirski list, v katerem govori o narodnosti in ni-r o d n e m m i r u. V rečenem pastirskem listu je čitati, da so bili zapadni krščanski narodi na visoki stopinji nravne omike, dokler so bili nadahujeni pravim krščanskim duhom in se smatrali kot jednakopravni otroci jednoga nebeškega očeta. stališča krščanskih nravstvenih zakonov treba je, da preneha vsaka krivica in zaničevanje druzih narodnosti; zavladati mora mejs«-bojno spoštovanje in krščanska ljubezen,
Vnanja države.
Srbska skupština vsprejela je v drugem branju postavo o ministerski odgovornosti. „Odjek* trdi, da bode vlada potrebno ukrenila, da se uravnajo razmere mej stariži kralja.
Vojni proračun bolgarski za leto 1891. znaša 19,991.972 frankov. Proračun glavnega mesta bolgarskega kaže deficit 777.580 frankov. Se vidi: Bolgari napredujejo!
In so res ponosni in korajžni ti bolgarski oblastneži. Nek bolgarski list, govoreč o nekem sporu mestnih oblasti v Plovdivu z italijanskim podkonzulom, piše: „Kaki vzroki silijo našo vlado, da dopušča tako rušonje mednarodnega prava P Kaj se-li boji spora z Italijo P Ni dvojiti, da tak spor ne bi bil neugoden za Bolgarijo, pao pa bi imela od njega Italija veliko škodo". To so res možke besede, ali gospodje naj pomislijo, da drzovitost včasih škoduje.
Domače vesti.
Člani odbora političnega društva „Edinost* vabljeni so k seji, ki bode dne 4. januvarja 1891. ob 10. uri pp. v prostorih „Delal. podp. društva". Predmet posvetovanja je jako važen.
Božični prazniki. Imeli smo lepe praznike ; vreme je bilo ugodno, dasi nekoliko mrzlo. Po vseh cerkvah se je kar trlo pobožnega občinstva. Nekako sveto zadovolj stvo nas je preobdalo, videče vse te ne-brojne množice, prihajajoče, da v iskreni molitvi slave Najvišjega na neskončni milosti, da je na svut poslal Odrešenika vsemu človeštvu. Veselili smo se teh praznikov, ker so nam prinesli jasen dokaz, da masa ljudstva še ni pokvarjena ; da v srcih te mase še plamti pravi krščanski čut — da je kužni vplivi, delujoči a raznih stranj, še niso spravili s pravega pota. Zato pa je naša iskrena želja, da dotičniki, katere veže v to njih dolžnost — naj so že duhovskoga ali posvetnega stanu — se svojim pametnim in korektnim postopanjem uepretržno skrbe, da se ta čut ohrani ne-kaljen in da se zopet oživi tam, kjer je zamrl. Bog in narodnost!
Za podružnico iv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu. Jeden Sežano, ker je zamudil furlanski in Openci, ker so zamudili kraški cug, W Nabrežini iz deŠperacijona darovali 2 gl. 50 kr.; 50 kr., da se opozori južno železnico, da se vlak vstavi pred opensko po-
stajo in ne 200 korakov daleč in da kondukter ne kriči ,f«rtigB, predno se še vlak ne vstavi; 40 kr. pa *e za „štajnkoln".
„ Božićnica' ženske podružnice v Trstu. V dvorani hotela „Europa* sešlo se je v nedeljo ob 3. uri popoludne obilo občinstvo. OospodiČina vrtnarica pozdravila je prav primernim govorom zbrano občinstvo osobito došle starise, in zahvalila se načelništvu ženske podružnicu na toliki požrtvovalnosti, kateri Be je zahvaliti, da moremo s iako lepimi darili iznenaditi naše otročiče. Zajedno se pa zahvaljuje vsem drugim rodoljubom in rodoljubkinjam za darove, ki so jih položili na narodni žrtvenik. Občinstvo je živahno odobravalo lepi ta govor. Temu je sledila združena molitev nežnih otročičev. Potein so pa bili na vrsti govori, deklamacije in petje. Osobito nam je ugajal obraz iz otroškega življenja „Božični večer-. Točko to so otroci kaj dobro izvršili. Tudi zahvalni govor dečka I. Naber,goja v imenu vseh otročičev bil ja kaj lep. Mali deček govoril je jasno in glasno povdarjajoč vsako besedo. Slavnost se jo zaključila s cesarsko pesmijo. Opomniti moramo še, da je g. Ki-ferle sodeloval pri „božićnici" igranjem na citrah. — To je bila res „božićnica1, da ni mogla lepša biti. Častitamo vrtnarici gospodićini Tončiki Nadliškovi na prelepem vspehu, ki ga je dosegla, ko je prvokrat z otročiči pred občinstvo stopila Menimo da bosti slavni načelništvi obeh tržaških podružnic žnjo zadovolni. Konečno je naša dolžnost, da ae tudi mi pridružimo zahvali gospodičine vrtnarice in slovenskih atarišev do vse slavne gospode, koja je darežljivo svojo roko pripomogla, da se je moglo tako lepo obdariti gojence naših zavodov. Vsaj so ti naš naraščaj, naš up in naša bodočnost. K „zabavnemu večeru" je pa prihitelo toliko občinstva, da jih je moralo mnogo zopet oditi, ker niso našli prostora. Zato pa je bil materijalni vspch posebno ugoden: nabralo se je pri „božićnici41 in „zabavnem večeru" blizo 100 gld. Po daljšem presledku čuli amo zopet naše tamburaše, ki so ta večer poBebuo navdušeno izvrševali svojo umetnost. Občinstvo jih je kur obsipalo se svojo pohvalo. — Močan pevski zbor pel je razne skladbe toli precizno, da že dolgo nismo v Tr*tu Čuli tako ubranega petja. Vse skladbe morali so ponavljati. Zadnji ta nuhtop naših pevcev nam priča, da se je moj njimi oživil nov, obilo sadu obetajoč duh. — Govor gospodičine Marice, kojega je govorila jasno in navdušeno, priobĆujemo na drugem mestu. Govornici je občinstvo demonstrativno pritrjevalo. Prepričanje naše je, da sme načelništvo ženske podružnice ponosno biti na prelepem vspehu tega „zabavnega večera".
Pojasnilo. Pojasniti nam je neko zadevo, ker nam je skrajno neprijetno, ako se radi nas komu krivica godi. Poizvedeli smo namreč, da se je nek stavek v polemiki naši z „Del. listom" po Ljubljani disto krivo tolmačil. Polemizujoči z rečenim delavskim listom, doteknili smo se tudi „ljubljanskega Zeleznikarja" in smo bili pri tem prepričani, da bodo v Ljubljani takoj pogodili, da menimo bivšega tamošnjega krojača. Ali — kakor nam pripoveduje prijatelj — temu ni tako, ampak mnogo Ljubljančanov je mislilo, da smo menili g. urednika „Slov. Naroda". Prosimo torej, da se vzeuie v blagohotno znanje, da na urednika „Si-Naroda" niti mislili nismo, ko smo pisali omenjeno polemiko. Gospoda Ivana Želez-nikarja pa prosimo oproščenja, ako smo ga nehote žalili.
Dvorakovo delo Trio F mol, katero smo emenili nedavno, in katero smo sami slišali 19. deo. v Hellerjevem kvartetu, je v polni meri dalo slušateljem, kar so pričakovali ed njega od mnogih stranij. Tu Trio je najboljša skladba v vrsti komorne glasbe Dvorakovc; vsled velike glasbene vrednosti Utegne priti med klasična dela glasbene literature. Najzanimivejši izmed ćveterih delov, ki jih ima ta Trio, je drugi stavek;
nad vse originalen je ta stavek zaradi tega, ker je zložen na ritmu, ki ga ima polka, in izraža na tej podlagi vse nežno in srčno, česar bi nikakor ne mogli pričakovati od pleBa. Ta Btavek kaže v resnici pravega Dvorska. Pač ni skladatelja, ki bi mogel zložiti tak stavek, kakoršen je ta. Viharno je pa bilo tudi odobravanje, ko so ga izvršili. Vendar pa so bili nekateri, katere je navdušil najbolj 3. del ali A d a g i o. Ta je nad vse meledijozen, polen čustvovanja in izvršen jako zanimivo. Najšibkejši, dasi tudi mojstersko delo, je prvi del. Finale pa je živahen, ognjevit, pre-hvapljiv z nepričakovanimi ritmi ter na-pravlja krasen efekt. Ta Trio je težaven za vse izvrševalce, kakor kak koncert. Izvršil se pa je vrlo dobo, in še hladno, strogo občinstvo, ki obiskuje Hellerjeve kvartete, je izvršba navdušila.
Moj izvrševalci bila je tudi sloveča naša pijanistinja, g. L. P o d g o r n i-k o v a. Po dovršenem prednašanju izzvalo jo je mnogobrojno občinstvo opetovano ter jej priredilo burno ovacijo. Slava pa je bila tudi zaslužena, kajti igrala je s tako dovršenostjo, da jo smemo po pravici šteti mej prve umetnice na klavirju. Brezpogojno priznanje z drugorodne strani nam je klasična priča za to trditev našo. Vrli gospej častitamo od srca!
„Brivec" zove se nov šaljiv list, ki bode v Trstu izhajal vsako drugo in zadnjo soboto meseca. Cena mu bodegl. 1*80 na leto. Posamične številke stale bodo po 6 kr,
Vredništvo „Brivca* nam javlja, da si je naročilo veliko veliko britev za vse one, ki kratijo narodu slovenskemu svete njega pravice. Osobito bode strgal po mr-šavem obrazu naših iredentovcev, strgal tako dolgo, da dobe tako čeden obraz, kakoršnega zahtevamo od vsacega poštenega državljana v naši Avstriji. To mu je glavna zadaća. Ako bi se mu pa to ne posreči — vredništvo samo meni, da se mu ne posreči — potem pa ima „Brivec" drugo sredstvo v svoji shrambi, katero hoče nasvetovati imenitnim gospodom na Dunaju. „Brivec" si je pa tudi naročil drugo manjšo britev za naše nerodno narodne ljudi, kajti mej našimi političnimi obrazi je mnogo mršavih, katere je treba malo ogladiti in očediti. Tudi do teh obračal bode „Brivec" svojo posebno pozornost.
—	Ali gladenje in likanje tolikih različnih in mršavih obrazov stane obilo truda in obilo novcev, zato se „Briveo" obrača do vseh rodoljubov s prošnjo, da ga gmotno in duševno podpirajo pri vršenju težavne te naloge. Na noge torej — „Brivec" Vas kliče!
0 ljudskem štetji. V zadnjem trenutku, ob jednajsti uri, obračamo se še enkrat do slovenskega elementa v Trstu in po okolici, da pri tem važnem činu stori svojo domoljubno dolžnost. Skušnjavci bližajo se z raznih strani in pa pod različnimi pretvezami. Niti sladke besede nas ne smejo omamiti, niti grožnje oplašiti: kdor se o u t i S1 o v e n c a , v p i š i slovenski jezik kot Bvoj občevalni jezik.
—	Poroča se nam, da je v neki hiši ma-gistratni uradnik sklical vse Btanovnike v gostilno, ki je v isti hiši, ter jih tam iz-praševal in sam izpolnjeval popisne pole. Kako to P! Popisne pole morajo dobiti hišni gospodarji ali njih administratorji v roke in ti poslednji razdele naznanilne liste mej svoje stanovnike, kateri jedini imajo piavico napisati, kar je potrebno. Ker smo pa uveijeni, da se je tudi drugod tako godilo, kakor v hiši, tu omonjenif vprašamo slavno magistratno gospodo: je-li to krivično, ali ne?! Mi menimo, da je!!
Iz sv. Križa se nam piše : Med vsemi narodi, živečimi pod žezlom mogočne Avstrije, brez dvojbe smo mi Slovenci najbolj razkosani, ter ječimo v sponah raznih tujih narodov, kateri pri vsaki priliki gledajo, kako bi nas obrekovali in nasprotovali naši narodnosti in naši veri. Ali žalostno je, da tudi domači sinovi zatirajo narodnost svojo. Tako je tudi v sv. Križu.
Mnogokrat smo govorili o naših žalostnih razmerah, in tudi danes se povraćamo k temu predmetu, dobro vedoži, da jo namen hinavskega delovanja naših nasprotnikov, slovenski narod do tal porušiti. Omenili smo večkrat strašnih napadov od strani domačinov, ki se trudijo, da bi nas v zmote pripravili. Namen naš je bil, da se ustanovi pevsko društvo v sv. Križu. Ali nekateri Križki modrijani nočejo -poznati naroda svojega in koristi občine; tako, dani ni več upati, da nam sv. Križ ostane zveHt Ti Križki modrijani podali so roko našemu dobro poznanem gospodu županu, da delajo v zmislu, narodnosti naši nasprotnem Gosp. capovila je seveda nj«h voditelj; ta mož prizadel jo naši stvari globoke rane. Predaleč bi,prišli, ako bi hoteli omenjati vseh žalostnih dogodkov in krivic, ki se itam gode. Morda bi kdo ugovarjal, da tako hudo vender ni, ali mi ostanemo pri tem, kar smo napisali, ker poznamo razmere Ako bi jih tako dobro ne poznali, ne zinili bi žal-besede.
Z GoČ smo prejeli o zadevi „Bralnega društva" še jeden dopis, katerega pa ne priobčimo, ker sti že govorili obe struni Nočemo nikakor zagovarjati prvega našega dopisnika — ker je bil morda tu pa tam kak izraz res nekoliko preoster, — ali to vemo, da mu je bil namen najbolji. Željo njegovo glede „Bralnega društva* pa pod pišemo tudi mi v polnem obsegu. Ali na Gočah „imajo menda jako čudne nazore o delovanju in smotru bralnih društev ! Po tržaški okolici imamo n. pr. celo kopo raznih društev, a do danes se nismo čuli pritožbe, da bi ta širila pohajkovanje. In čluni teh društev so zgolj kmetje in delavci. Opazka jednega dopisnika da „Bralno društvo" bi že bilo, ako bi bili zagotovljeni, da se bodo čitali samo po šteni časniki — je smešna. To jo toliko kakor da bi vinorejec rekel : jaz bi že obdelal svoj vinograd, ako bi vedel, d mi ga toča ne pobije. Ker pa tega nikdo ne ve, ostali bi vsi vinogradi neobdelani. Sicer pa svobodno jim: ako nočejo „Bralneg društva", pa naj ga ne osnujejo ! — Le še nekaj! O Podraški zadevi so menda sedaj akti inrotulirani. Zakaj se tretji go spod dopisnik dotika te stvari P! Zaka podtika tamošnji čitalnici krivdo na znanih žalostnih dogodkih? Zakuj podtika nekako indirektno „raznim listom" krivdo Jna rečenih dogodkih. Mi menimo, da je najbolje, da prepustimo onim, ki so res krivi, da obračunajo to z Bogom in svojo vestjo. Tudi mi ne odobrujemo znanega namena Podraža-nov in želimo iskreno, da se namen ta ne obnovi, ali protestujemo, da se smeši njih poznano narodno zavest! To je pač čudno: neki gospodje pridigujejo na jedni strani „narodno odločnost", na drugi stran pa bi hoteli smešiti one, ki so res narodno odločni, Ponavljamo torej: tako ne delajo narodnjaki!
Delalski shod bode jutri v nedeljo ob 2}£ uri popoludne v dvorani hotela „Europa". Na dnevnem redu je: 1. Volilno in glasovalno pravo. 2. Vprašanje o živilih v obče.
namizno M.8.A.j.f. gar.	„
Aix Vierge ....	.
, fino..........•
Rožici pulješki ..........„
dalmat. h cert. . .	*
mokve puljeske t sodili .	„
vencih .	„
Limoni Makom......zaboj
Pcmeraačo Puljanke ....	,
Uandlji Httri I.h.....100 K.
»litim I.h, h cert.	„
Pigaolli..........
Riš-itulij. nujtineji ...	*
„ nrodnji ...	n Kango<
carinom
:>5. -B8 —
«3
f»« -
70. -fi.V—
UMI cxtru| . . . I.« J carino i UJ . . .
Sultaaine dobre vrati . .	„
Suho grozdje (opaia) ...	„
Cibebe ..........
Slaniki Yarmouth ....	sod
Pol»n«vke Hrudtie velikonti	100 K
velike..........„
Sladkor centrilug. v vrečah	* ceitifisk. ...
Fažol Coks..............„
Mandolotii..........„
Hvetlorudeči ....	«
teninorudeči ....	„
bohinjski i..........„
kanarček............*
beli, veliki ....	„
zeleni, dolgi ....	„
n okrogli ...	ft
mešani, štajerski . .	„
Maslo . *................„
Sono konjsko..............*
, volovsku ............„
Slama..................-
13.— 17 50 4,50 4 50 112.-108 —
lvl. -10.50 14.7."» 1 L-04.— 21.— 25.— 13.-85.-33.—
30.25 12.-
10.-0 50
102.'» 11.— 10.50 9.—
a.— hh. 2 50 3, -3. -
V.-
2 '.50 10.50
15.-
58.—
27. -13 50
8060
H5. — :$.oo
3.2» 3 50
Tržno poročilo.
Cene n« rizumo, kakor m« prodaje na debelo blago
za gotov denar).
C«n» oil far. do for
E*va Mocca .......	100 K.	128 —	130.—
Rio biser jako lina .	•	— .—	— .—
Java „ * „ .	*		—
Santos tina.....	n	106.—	108.-
„ srednja . . .	n	101. ~	103.
Ouatemaia.....	K	116.—	118.-
1'ortorioeo.....	«	131.—	132.
Ban Jago de (Juba .	n	i .ti.-	187.
Cejlon plant. fina . .		182.-	1 4,-
Java Malang. zelena	n	117.	11 B
Campinas ....	n	-. —	
Uio oprana . . .	«	— —	—
n lina......	H	106.-	108.-
„ srednja . . . .	n	101—	103.-
Jaiala-llgn«" » zabojih . .	•	2H. —	
Kftciiov cvet.....	*	890.-	400,—
Inger Uengal ......	■	'JO —	ai -
Papar Bingapor« .....	n	50.—	52
	*	43.—	4ii.—
	M	47.-	48.
Piment Jamaika.....	n	3B.—	—
Petrolej ruski v sodih . .	IIJO K.	7 25	— .—
„ v zabojih .	«•	B.—	—.
Ulje bombažno araorik. .	*	80.-	H2.-
Lecce jedilnu j, f. gur.	*	41.—	42 -
dulmat. s certilikat. .	s	43. -	44. -
11 Pozor! I
Naznanjam slavnemu občinstvu, <la prodajam na trgu Ponte ROSSO štev. 3.:
Mleko iz St. Petra
na Krasu,	4—0
ki jo vBaki dan sveže iuolženo in ae do v uža v Trst po dvakrat na <Ud.
Liter mleka stane 12 kr., »metana ali posnetek pa 80 kr. liter. Surovo maslo 1 gld 20 kr.
Fran Gcržina.

pripravljena »d lekarja g. PICCOLI-ja v Ljubljani, je uplivno zdravilo,ki krepči želodec, meliči. čisti, odpravlja zlato žilo in odganja gliste.
Bustuvljona jo i/, zdravilnih, v rastlinstvo upadajočih Hiiovij ter ni nikuko drastično učinkujoče, nmrver lahko, delovanje organov ur«j-ijo&o zdravilo, katero organizmu kar nič no Škodu je, če s« prav delj časa rabi.	14 — 16
Esence za želodec pošilja izdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po [2 HtokloniČiČ za gld 1.36; po 24 za gld. 2.R0 po 34} za gl. 3.84 ; po 44 sa gl. 4.2S; po »A za gt. 5.2B; po 110 za gld. 10 30; po 550 za 50 kr. - V steklenicah po 15 kr. prodaja mo ukoru r vseh tu- in inozemskih Ikurnuh.
Živic in družb, v Trstu
imajo v svoje j zalogi, ulica Zonta Št 5, vsakovrstno stroje z a kmetijstvo in vsako drugo rabo, kakor tudi vse za stroje potrebno. Posebno priporočajo s o h a 1 k e (pumpe) za kalanje vode, pretakanju vina, gašenje požarov, škropljenje trt in drovja; cevi za vodovode in vsako drugo rabo izlitega in kovanega železa, svinca, kaučuka, lana; mlatiluico in čistilnico za žitu, mrvil-niče za koruzo, slamoreznice, stiskalnice in miistilnice za grozdje itd.
Prodajajo le iskudeno izvrstno vnanje in domače, garantirano blago po niskih cenah, ter jo razpošiljajo prosto carine po deželah.	29
Stroje pri nas kupljene popravljamo kadar je potreba in priskrbimo drugo za porabljene njih dele.
Schivitz & Comp.


i Riccardo Dinelli
Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
Zaloga
I L|
m
P
m
pLI ki
lilabastra vsake kvalitete in oblike.
M Tovarna za gips
iU
m
Lm m
s?
ra-i ličnih Izdeluje
vrst na drobno in debelo, kipe iz gipsa po nizkih cenah,	47—48
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PREND1NI v Tr^tu
Telefon št. 334.	8—30
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kfttranovega izvlečka iz NorvedSkega | izvrstne sladčice podobne onim. ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-nova voda in glavice (Kapsule), liižj- se, prodirajo in prebavijo ter se proilajejo po prav nizkej peni. I>a ne ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinlja in na drugej besedo Cutrame. V T r n t u »o prodnjejo v lekarnici Prendini v škatljirah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
PRILIKA!
V sled američanskih čolnih odnoiajev možno mi j© bilo, kupiti velo zalogo neke slovite
tovarne za ogrinjata;
moino mi je torej vsaki dami podati veliko, debelo in gorko ogrinjalo za nezaslišano nizko ceno
H. T. £l<l 1.35.
Ta krasna ogrinjala d. be hc v vseh barvah, svitla in temna, k krasno bnrduro in finimi franfami, eden in pol metra dolga in eden in pol metrn široka. Ds spravim ldngo hitro v denar, prisiljen sem razprodati te rute za cene po nič.
Razpošilja na vse strani po poštnem povzetji	2—15
S. Altmann,
"\Vien, I., Dominikanerbastel 23,
Slavno občinstvo!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno
„Alla Stazione"
(poprej „Alla Luna")
v ulici Via Benvenuto, blizo kolodvora. Izvrstne jedi in izvrstne pijač«;. Spoštovanjem
1	Andrej 8u§ek.
Resno svarilo
do vseh, ki nemajo Še police
bodisi glede pridobitve posojila, ali pa kot volilo svojej d-užini (polica je namreč iste vrednosti kot gotov denar), posebno ugodna za zadolžene hišne posestnike in posestnike zemljišč, ker ob priliki m t.adejane smrii zaostali po izpla^anju zavarovane glavnice zudobe posesesivo neobremenjeno; imenitna za novopo-roćeace, ker je moči brezpogojno zavarovati zakonska in otroke; slednjič pirabljiva za kavcijo ali depot in pri trgovskih drugih v inejsphojno osiguranje.
Polica za zavarovanje na življenje je za vse slučaje uajgotovcjša, ltnjvarčnejša in najboljša naložitev kapitala in ln jej je dati prednost pred vseiui hranilnicami.	7~2.j
Kako in s katerim načinom j« liujložje dohiti lo polico, pove ustmeno uli pismen p, povsem diskretno in brezplačno.
Ansecnranz
Oher Inspektor „Klein"
Wien, 11. Ob. Donaustriisse B9; 3—5 ure.
Brezplačna pojasnila v vseh hipotekarnih in zadevah osobnoga kredita.
Prašek za prsi.
(Ne kašljaj).
Najbolje sredstvo proti kašlju, bripavosti, hripi, nahodu in druziru kataralističoim afekcijatr. — Ena skatljica z navodilom
stane 30 kr.	3- jo
CIUUUUU1 pomaže Z ,Algofonoa'.
Strkleničica stane 20 nvč, Dobi se samo v odlikovani lekarni Praxm«irerjevi „Ai due Mori" „Piazza grande* v Trstu. Zvunanja naročila izvršujejo se z obratom poste.
Veliki polom!!!
Novi-Tork in London nista prizanesla tudi evropskemu ozemlju in je bila tudi neka tovarna za srebrn ine primorana razdati celo svojo zalogo proti nmli odškodnini za delo samo.
Pooblaščen sem. da izvišiiu ta nalog. Jaz podarim vsakatnremu, bodisi Tjogatamu ali ubogemu, naslednje stvari za samo odškodnino v znesku O	OO nov. in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pravim nngležkim rezalom, « komadov amer k pat. srebrnih vilic iz enega
samega kose, 6 komadov amerik. pat. srebrnih žlic za juho
iz enaga samega kosa, 12 komadov aroorik. pat. srebrnih Žličic za kavo iz enega samega kosa, 1 komad amerik. pat. srebrn zojemalec za polivko iz enega samega kosa, I komad amerik. pat. srebrn zajemale«' za mleko
iz enegu samega kosa, t> komadov ungležkih Victoria-tas.
komada krasnih namiznih svečnikov, 1 komad precejevalec za čaj, 1 komad najfinejši potreševalec sladkorja. 42 komadov skupno.
Vsi ti gori navedeni predmeti stali so po-pred čez 40 gld. in se dobe sedaj za minimalno ceno O fgl. OO ilov. Amerikansko patent-srebro je skozi in skozi bola kovina, koja obdrži barvo srebra 25 I.-t, zn kar se garantira. Najbolji dokaz, da ta inserat ni sleparija, je to, da vzamem blago nazaj, ako ne bi ugajalo, in da povrnem plačano svoto.	4 — 6
Pošilja Bamo po poštnem povzetju ali predplačilu
Posebno priporočiti je temu pripadajoči čistilni prašek. Skatljica s poukom o porabi vred stane 15 kr.
P. Perlberg'« Agentur
der vereinigten ainerikanisclien Patent-Silhenvaaren-Fahrik in Wien, IIM ncinl»ranđtMtrnnMtf !I3.
„Posebnosti"
pariške svetovne razstave in dunajske poljedelske razstave.
,čudež novega veka
je elektromehonični užigalee iz srebronikelna. krasno ernailliran, ki se užge po mehaničnem pritisku pri najhujšem viharju in pri vnukom vremenu in nikdar no odpove. Ta neobhodno potrebni predmet stane samo: komad gld, a. v. 1.50.
.Neizogibno potrebno za vsacega"
je anieričansko univerzalno orodje; to obstoji: iz jednih klešč, 1 kladiva, 1 noža, 1 potezalca vijakov, 1 potezalca zamaškov, 1 stiskalca zamaškov in rezalen stekla: vse to prav masivno in trpežno; to univerzalno orodje more se kaj prikladno v žepu nositi in stane samo: komad 1 gld.
„Vse novosti preseza'
novo »najdeni aparat na par za kuhanje, s katerim se more v najkrajšem času s parom pripraviti pečenko, ribe, juho. krompir, zelenjavo itd. itd Ta uparnt z loncem vred stane samo:
Za 2 litra prostora a. v. gld. S.oO Za 3 litre prostora a. v. gld 4.~ Za 5 litrov prostora m. v. gld. 5,—
„Ni je še bilo«
Buhonia-Bo«low za brušenje nožev in koB, s katero bo moro v jedni sekundi izvrstno na-hrusiti najbolj topi nož ali koso. je torej neizogibno potrebna za vsacega rokodelca, tovarno itd. s kratka z-i vsacega in stane samo : komad a. v. 1 gld.
„Najpotrebniši za vsako gospodinjo"
jo univerzalni kuhinjski aparat, s katerim jo moči v 2 minutah prirediti maslo, umetano. sneg, chateau itd. —in v jedni minuti prirediti go«to ali redko: krompir, repu, radič, h en, čebulo, kumare vsakovrstno sadjo itd. itd. — Ta aparat, katerega ni smeti pogrešati v nijedni kuhinji, stane komad a. v. 1 gld.
Jako zabaven In podnčljiv"
je novoiznajdeni žepni mikroskop, 400l)krat povekšano vidi se vsako stvar, torej nepogrešljiv za mlade in stare in poselmo koristen za gospodinjstvo v preiskovanje jedil in pijač — Pridejana mu je tudi lupa, katera kratkovidnim pri čitanju izbirno služi: komad a. v. 1 gld. —
„Vsaki iznajdbi kos je"
novost inašme za kuhanje se špiritom, katera pripravi v treh minutah pečenko, krompir, prikuho, čsj, kavo, s kratka : vse; opremljena je jako elegantno, ima shrambo za špirit itd. in je nepogrešljiva za vsacega; ta praktična iznajdba stane samo: komad a. v. gld. 5. —
„Koliko je ura"
pove regulirana ura-budniea v krasnem oklepu iz nikelua, s kazalcem sekund in z budilni-kom na zvonce, k; čudovito zveni. Ta ura teče in budi točno in stane samo: komad a. v. gld. 3.50. Vse te koristne stvari dobć se samo proti gotovem plačilu uli poštnem povzetju pri
D. KLEKNERJ-U
WIEN	2-15
I,, Sclii»nlaternga«se Nr. 13,
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LIN1E" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja tn6»o : kon-ceaijonnvaiii zastop 40—42
„Red Star Lime"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fiir die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Avgust Brunner
TRST Via C on t i številka 6 a.

u.It stlole
zavarovalna družba na živenje združenih držav
120 Broadway, New-York.
Ustanovljena 1. 1859 v edino svrho. da »prejema zavarovanja na živenje. Koncesijonirana za kraljestva in dežele zastopane v drž. zboru avstrijskem vsled prev. ministerske naredbe od dne 11. oktobra 1882 štev. 6499.
Skupna glavnica koncem 1. 1889 Od katere reserva prebitek 4% Stanje zavarovanj leta 1889 Nova zavarovanja „ , „
gld. 267,875.772 56,802.685 „ 1.577,541.665 y) 438,160.250
jn"L)	Ves prebitek se ruzdeli mej zavarovance ne 'da bi bili isti obvezani na slučajni	jjJfT
LT1	|tJ
pil	nquilable ima kot posebno jamstvo za avstrijske zavarovance poslopje	nte
na I >u naj i (Stock im Eisenplatz) veedaio «1. 1,:tOO.OOO.	H]|
i :<fi« il:il>l<- sprejema zavarovanja na sledeče kombinacije:	'J^
rij	1. Proste tontine t. j., da zavarovancu, plačujočemu skozi gotovo število let, ki se	|QŠ
[jj^j določi pri podpisanji oglasila, ne izplača dotična letna dividenda, ampak ostane v posestvu	jrj\J
tj^j družbe in po preteklem določenem ("asu se razdeli mej živeče zavarovance Ako nilirje	ijjj|
— zavarovanec kadarkoli poprej, dosegel je v korist svojej rodbini namen, kajti	!dj
družba izplača tej vso zavarovalno svoto. Ako zavarovanec pa živi do določenega	[j=>
ćasa, vživa sam najohširnejše sad svoje opreznosti. Po tem načrtu zavarovanja smo	|s{| se /uvamvnnee po enem letu gibati povsod kamor mu drago in tudi v slučaji dvoboja,
samoubojstva in sodnijske smrtne obsodbe izplača družba rodbini vso zavarovalno	lHl
Uli svoto in sicer to tndi po enem zavarovalnem letu. Izključeno je seveda vojaštvo v	fTll
JllJ) vojskineu času..	(l/fj
jjlfjj	2. Polovične tontine te so jednake prostim, samo du je zavarovalnina nekoliko nižja	l^lj
M
lU
Lfrl
y in zavarovančevo prosto gibanje, dvolmj samoubojstvo itd. stopi še-lo s tretjim zavarovalnim letom v veljavo. — Obrok tontin znaša 11), 15 in 20 let.
Navadno zavarovanje na slučaj smrti z letno dividendo, katera se prične z drugim im letom in jo tone zavarovanec sprejemati vsako leto, ali jo lehko pusti za zavarovalnega kapitala, pri tem »iučaji so svota pomnoži skoraj za trikrat načrtu »o zavarovalnine jednake istim polovičnih tontin.	8—10
Vsaka poizvedovanja radovoljno pojasnjuje
1 Generalni zastop za Primorsko, Dalmacijo, Kranjsko itd.
v Trstu pri Antonu Scacoz, trg sv. Ivann štev. 2 11. nadstropje.
4« zavarovalnim H* pornnoženje Pri tem uači
Ki
llii dR
iTil Lfn

Forinta 5 do 10
stalna zaslužba bez kapitala i pogibelji pružamo svakomu koji se hoće baviti razprodajam srećaka i vriednostuih papira, zakonom dozvoljenih Ponudbe pod naslovom srećke (l.o*e> na ekspediciju oglasa; J. Danneberg, Wien I., Kuinpfgusse 8.
Tovarna strojev in železolivnica
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
8ALKB, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Za notranje dežele prosto carine.
I)ie Masrhinon-Ksbrik f und Eisengiesserei vou
August Brunner
{iheraimmtalleeinschlii-gigen Arheiten als: MASCHINEN, PRESSEN, P l? M PEN, ! GITTER, S.iULEN, ! Rv HREN, groBSBre und s	kleinere
REPARATUREN. [ Nach dem Inlando }	zollfroi.
Telefon štv. 291. n - 12
Varujte konje!
Nukupil1 sem za polovico navadne cene vso zalogo neke velike slovite tovarne za konjske plahte. - Od dajem torej, dokler bode dopuščala zaloga, velike debele, široke, noobrahljiv« konjs'-e plahte po skrajno nizkih cenah : Konjsko plahto eden in pol rn^tra dolgo in ži-roke komad gld. 1.50 Konjske plahto eden in tričecrti metra dolge
in široke komad gld, 1.80 Konjske plahte rumenodlakaste „ „ 2.50 Konjske plahte rutnenodUkaste. doublo	„ „ 3.50
Gosposke plahte posebno line „ „ 8,— Tigraste plahte posebno fine	„ „ 1?.—
liouret svilene plahte	„ ,, 3.50
Proti gotovem plačilu ali poštnem povzetju razpošilja tovarniška zaloga
S. Altmann,
Wien, I., Domitiikanorbastei Nr. 23. 15—2	Exporteur.
CARLO PIRELLI
mej narodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delaleem po nizkih cenali in na vse kraje.	ie—17
1 Proti Dimu!
Izdelujem dimnike proti dimu, s katerimi jamrim /.a dober vspeh tudi pri najslabših dimnikih, za najnižjo ueno petnajst gold. Dimniki ti se postavljajo v rabo prikladno položaju.
Za administratorje in posestnike hiš izdelujem nove ključe po dvajset nvč. — Poprave kjučavnic stanejo tudi 20 kr. — Katero-kuli drugo delo po pogodbi.
Zusiop tovarn za poljedelske stroje in aparate za slično, kakor tudi za tehtnice in cimentirano uteži.
Izdelujem naprave za uravnanjo toplote po tovarnah za testo, po stanovanjih, tovarnah za konservo, za sušilnice in drugo različne potrebe industrije.	16—2 Ključavničarska delavnica
Josipa Zolia
Ulica Via Rossetti številka 6, — (uhod v ulici Chiozza.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CatiČ-
Tiskarna Dolenc v Trstu