506
Politični pregled.
Položaj. — Razmere v naši državi se še vedno niso pojasnile in ker vlada nima upanje, da bodo Nemci dovolili mirno zborovanje državnega zbora, hoče najnujnejše stvari tako nagodbeni provizorij, buigetni provizorij in zakon o kontingentu rekrutov uveljaviti najprej s cesarsko n »redbo na podlagi § 14. potem pa začeti nova pogajanja s strankami. Za posredovalca si je izbrala češkega dež maršala princa Lobkovica. Bode-li to novo pogajanje uspešnejše od prvih, je dvomljivo. Pogojev, kateri so cehi stavili, ne sprejmejo Nemci; ti zahtevajo, naj se jezikovne naredbe brezpogojno prekličejo, Česar cehi ne bodo nikdar dovolili. Grautsch je nameraval samovoljno preklicati jeden del jezikovnih naredb, ali Čehi so mu že na-znanilii, da bi mu v tem slučaju delali najodločnejšo opozicijo. Grautsch je v očitni stiski, kajti čedalje jasneje mu mora biti, da sprave ne doseže, da bode moral ali diživni zbor razpustiti ali pa sistirati ustavo. Najbolje bi seveda bilo, ko bi Gautseh odstopil, ker ni mož zato, da bi rešil našo krizo.
Premembe v namestništvu — Že v zadnji številki smo omenili važne premembe, katere so se zgodile v nekaterih namestništvih Na mesto Einaldinija v Trstu poslani grof Groess ni prijatelj Sloveucem. Služboval je svoj čas na Primorskem in krepko podpiral protislovansko politiko namestništva, na Koroškem pa je bil najuplivnejši nasprotnik Slovencev in jim je piemnogo škodoval Novi dež predsednik koroški Frevdenegg je homo novus in zategadelj upajo Slovenci, da jim morda ne bo nasproten. Dež predsednik na Solnograškem je postal grof St. Julien-Wallssee, deželni predsednik v Bukovini pa baron Bourguignon. Vrsta prememb s tem še ni zaključena, kajti v kratkem stopi moravski namestnik Spens-Boden v pokuj in mu bo treba poiskati naslednika.
Delegaciji. — Zadnja seja avstrijske in ogerske delegacije je bila dne 22 t. m. V tej seji sta delegaciji odobrili finančni zakon za 1. 1898. svoto. po kateri se razdele prispevke mej Cislitvasko in Ogersko, določi cesar.
Shod zaupnih mož mladočeške stranke se je vršil minolo   nedeljo v Pragi.   Na   shodu je   dr. Herold   poročal o
507
•zadnjih dogodbah v parlamentu in o postopanji čeških poslancev. Shod je to postopanje odobril, izrekel obžalovanje, da se je nemškim razgrajačem žrtvoval Badeni in izrekel pripravljenost, porazumeti se z Nemci, toda samo na podlagi popolne jedna-kopravnosti obeh narodov in celokupnosti Češkega kraljestva. Da!je se je shod izrekel za to, da ostanejo češki poslanci v sedanji večini iu zahteval, naj se da deželnim zborom priliko, da skrbe za koristi dežele in se izreko v sedanjem položaju.
Minister za Gališko. — Ministerski predsednik baron Gautsch se ni mogel odločiti, da bi bil ministra za Gališko izbral izmej poljskih poslancev, ampak je ta portfelj poveril poljskemu uradniku, umirovljenemu namestniku Loblu, kateri nima mej Poljaki nikacega upliva. Baron Gautsch je šele nekaj dnij minister, vender prodira tudi že v najčirših krogih mnenje, da je samo dober uradnik, v nalogah državnika pa da nima pravega pojma.
Hrvatska, — V hrvatskem saboru so morali narodni poslanci poseči po skrajnem sredstvu, katero jim je na razpolaganje, morali so začeti obstrukcijo, da se ubranijo nasilstev madjaronskih izdajalcev domovine. Počenjanje madja-ronskih poslancev presega že vse meje. Pri razpravi o proračunu so vtihotapili v zapisnik nekaj besed in dolžili poslanca dr. Potočnjaka, da jih je izgovoril. Dasi je Potočnjak temu ugovarjal, izključili so ga Madjaroni kar za 70 sej! Dalje se je pokazalo, da sprejema vlada račune in dopise v madjarskem jeziku in ker so narodni poslanci proti temu pro-testovali, ker je to popolnoma nezakonito, so jim Madjari hoteli usta zamašiti Na to je opozicija začela obstruiratl tako, da so madjaronski sleparji sejo zaključili, Eazmere na Hrvatskem so prava sramota za celo monarhijo,
Ogerska. — Poslanska zbornica ogerska razpravlja sedaj o zakonskih načrtih tičočih se nagodbe o Cislitvanske. Opczicija zateva odpravo nagodbe in se zategadelj ustavlja tem zakonskim načrtom tako, da je njih parlamentarna rešitev postala nemogoča. Vsled tega bo vlada prisiljena postopati prav tako, kakor Cislitvanska vlada, namreč nagodbeni provizorij naredbenim potom uveljaviti,
— Madjarski naklep, pomadjariti vsa krajevna imena, tudi slovaška, srbska, rumunska in nemška, seje izjalovil. Silna burja, katero je prouzročil te naklep mej nemadjarskimi narodi na Ogerskem, je napotil magnatsko zbornico, da ni hotela rešiti dotičnega zakonskega načrta, ampak je rzzpravo odložila na nedoločen čas.
Srbija — Ministerski predsednik Gjorgjevic je nedavno tega napram nekemu novinarju izjavil, da hoče voditi v Srbiji »gospodarsko politiko" in ako ne pošlje narod v skupščino poslancev, kateri bodo s tako politiko zadovoljni, da vlada skupščino razpusti. »Gospodarska politika" je parola brez vsebine. Gjorgjevic in razkralj Milan hočeta ž njo preslepiti javno mnenje, da bi ne spoznalo pravih tendenc njiju politike in uzrokov iz katerih razburjata narod, kateri njiju politiko z vso odločnostjo obsoja.
Bolgarska. —• Najnovejša politika Bolgarska mora vsacega slovanskega rodoljuba boleti v srce. Bolgari in Srbi so si navskriž radi Macedonije, a to nasprotstvo je na Bolgarskem naraslo tako, da Bolgari že naravnost hujškajo na vojno proti Srbiji in propagirajo misel, naj se Srbija anektira. Da se to ne zgodi, že ker bi tega velesile ne pripustile, je ob sebi umevno, zato pa je hujskanje toliko bolj obžalovati, ker poostri nasprotstvo mej Šibi in Bolgari na škodo vsega Slovan stva in more prouzročiti mej njimi vojno, katera ne bode imela nobene koristi ne za Bolgarsko ne za Srbijo, pač pa oslabi obe.
Nemčija. — Nemška industrija se je od 1. 1870. znamenito razvila in je Nemčija vsled tega prisiljena, iskati v inozemskih krajih trgovišč,   kjer bi mogla   te izdelke razpeča-
vati. Poglavitno tržišče bi bila Kitajska in Nemčija se tudi že trudi, da tam utrdi svoje stališče Zdaj je anektirala celo kitajski pristan Kio-čav, tako da ima tam zdaj trdno zaslombo in boda hotela govoriti, kadar se bodo oglasile Rnsija, Angleška ali Japonska Rusi so pomen te aneksije paralizovali s tem, da so zasedli najvažnejši kitajski pristan, namreč Port-Artur.
Ifalija. — Marki Rudini je sestavil novo ministerstvo, v katero je vzel tudi nekaj mož, ki so doslej njemu nasprotovali, tako Zanardellija, Vladal bode seveda po istih načelih kakor doslej, kvečjemu da bode proti duhovnikom postopal še nekoliko trše. Opozicija, kateri je na Čelu Cavalotti in Giolitti je novi vladi napovedala najodločnejši boj.
Turčija in Grška. — Turški sultan in grški kralj sta te dni podpisala pogodbo, s katero je mej njima sklenjen mir. Po tej pogodbi ostane Tesalija Grški, pač pa mora Grška plačati Turški znatne vojne troške. Materijaina škoda po vojni je za obe državi znatna, a dočim si je Turčija pridobila s svojimi klavernimi zmagami mej Mohamedanci mnogo ugleda, je Grška v takem položaju, da se dolgo let ne bode mogla ganiti.