MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Oosposka ul. It / Telefon uredništva 2440, uprave 2465 Izhaja razen' nedelje In praznikov vsak dan ob 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi po poStl 10 On. dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eanlku t Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani t PoStnl čekovni račun SL 11.406 JUTRA 99 Hitlerjeva zunanja politika in ruska emigracija ULOGA šefa ZUNANJEGA URADA ALFREDA ROSENBERGA. desavuirli, je'vendar bivši v ni- . minister za gospodarstvo govoril S a i ,tisto. kar ie želja Rosenber- Hit!ePa tudi same'®a Adolfa Hitlerja. gle^?r omenja svoje stališče do Rusije gi ^krajine in Baltika že v svoji knjižica! ^ampb<' P° vsem ‘tem bi vsakdo žec-T1’ Je R°sen!3erS Pristen Ne-■z Nemčije. Kaj je torej v resnici? ji^berg v svoji rani mladosti in v tja , zrelih letih gotovo nikoli ni mislil, K,. 0 Irdaj državljan Nemčije, še zun J s.eveda’ ba 1-° slavni faktor v njeni jjll anii Politiki, kajti rojen in vzgojen je jk>jcV. Rusiji! Je sicer res nemškega Žitlo ia’ dasi zveni nieg°vo ime zelo Vjj Vsko, toda njegovi predniki, ki so ži-tsiuk r,Usbe:n Baltiku, so bili kakor vsi aiŠDii ruski Nemci vsaj toliko kolikor stt c* tudi Rusi. Zato pa so >uživali s PrtvM1 carskega Petrograda tudi razne vg}je' Iz Pus>je je pobegni! Rosen-Cer , e pp boljševiški revoluciji, in sile h*0* car*stični emigrant. Zaradi tega Iosm V.*e' eui-!Sraciil vedno vidna oseb-Srg m ie sa sedaj član raznih ruskih emi. Dre ,!skih odborov in eksekutiv. Ko je bil lte ? meseci v Nemčiji neki kongres rus-de emigracije', katerega so se udele-KL retežr.o Ukrajinci s šefom bivše po ‘tojClb med vojno ustanovljene »samo-liesei* Ukrajine na čelu, se je oglasil k “ 31 tudi Rosenberg kot. član odbora % t* 1*1 VOrt luvl s noi.cian ouoora ?reS|/stva kongresa! In prav na tem kon-Ui Q 3 ie bilo sklenjeno, delovati s p o -pro, 1 o Nemčije, Hitlerjeve seveda, H3j Sovjetski Rusiji. Boljševiški režim siie Se Ubiči s tehT,. da se od- sedanje Ru-Dadc,epi Ukrajina In Bela Rusija, ki naj nf J!f°snujeta v »samostojni« državi pod Ma^m vodstvom,' tako nekako kakor - - Z!irija pod Japonskim. Šef Hitlerjevega zunanjepolitičnega ura da in direktor glasila »Vdlkischer B,cob-achter« Ahred Rosenberg vodi tedaj akcijo za delitev Rusije ne le kot Nemec s Hitlerjevim dovoljenjem, marveč tudi kot ruski emigrant s privoljenjem emigracije ali vsaj nekega njenega dela; Vse to pa spravlja v strahovito čudno luč oba faktorja, v katerih službi ie: nemški narodni socializem in rusko belo emigracijo. Narodni socializem zato; ker se poslužuje pri svojem zunanjepolitičnem delu dvoživke Alfreda Rosenberga, rusko belo emigracijo pa zato, ker sodeluje roko v roki pri načrtih, naperjenih ne le proti celotni Rusiji, marveč proti vsei.. Slovanom spioh. Med druge liste venca svoje sra mote vpleta ruska emigracija s tem še nov, na is ramo t n e jš i list„ Ni ji bilo dovolj, da je na . Japonskem in v Mandžuriji osnovala caristične legije, ki naj bi se borile za interese zbitih monigolov proti lastnemu narodu in domovini, ni ji bi Io dovolj, da je bila pri roki takoj vsakomur, ki je koval kakršnekoli naklepe proti Rusiji in ni ji bilo dovolj, da je o priliki zadnje seje sveta male antante pri vrela z vsega sveta v Prago, da demonstrira proti priznanju sovjetske Rusije s strani male antante, ne, morala se je vere či še v voz nemškega narodnega sociaiiz ma! Smo gotovo zadnji v Evropi, ki bi mogli simpatizirati s sedanjim ruskint bolj ševiškim režimom, toda prav tako tudi ne moremo simpatizirati š tisto belo emigracijo, ki bi rada odstranila ta režim za vsako ceno, pa če se Rusija razbije tudi na sto kosov in postane plen vekovnih sovražnikov slovanstva, samo da bi mogla potem greti svoj pisker pri ognju, ki bi gorel v kakšni »beli« Rusiji, ki bi se razprostirala nekaj sto vrst okoli Moskve ali »Petrburga«. Tako postopanje je sramotno in jemlje moralni ugled ne le tistim skupinam, ki se obešajo na frak Alfredu Rosenbergu, Japoncem itd., marveč vsej emigraciji sploh, ki bi se morala sama upreti in vreči iz svojih vrst take »Ruse«. Vse to je bilo potrebno povedati tudi naši slovenski javnosti, da bo zna'a poslej bolje presojati razne akcije in dogodke, ki bodo morda sledili. Sicer pa v uspeh prizadevanj dvoživke Alfreda Rosenberga in njegovih -klavrnih sodelavcev ne verjamemo. Lit vin o v je dejal v Londonu: »Kdor hoče imeti Ukrajino, naj pride sam ponjo!« bsteriozna Pa peno va misija v Rimu (ANU SO OGORČENI NA NOVO NEMČIJO. PAPEN SE NAJBRŽE SPLOH NE VRNE VEC V NEMČIJO? dejansko prvi korak v umiku von Papena iz vodstva nemškega političnega in državnega življenja, govori pa se celo, da se von Papen sploh več ne bo vrnil v Nemčijo. BERLIN, 1. julija. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da je odstop nemškega državnega podkancelarja že popolnoma gotova stvar v primeru, da bi ostala njegova misija v Rimu brez rezultata. Žkej3* H Julija. Pravi vzrok bivanja nem-Dosta, podkanceIarja von Papena v Rimu Sjj|0Ja o ddneva do dneva misterioznejši. HO Se ie opazilo, da ni »Osservatore no<< niti z besedico zabeležil von Il!lsDrM*Vega bivanja v Rimu, temveč je terOrk!.n° obiav‘* celo serijo zločinov in Nea,x... n‘h dejanj, ki so bili storjeni v ^nl1,1 nad nemškimi duhovniki. Medna, to u Jetični krogi vztrajno trdijo, da je dn° potovanje von Papena v Rim k^Virl . —«WE dacija spora med Anglijo p in Rusijo > E julija. Pariška izdaja »Dailv ?eškin, .avUa ves*’ da ie bil med an-na>do^Ml.nistrskiin Predsednikom Mac-ž*rieu, in sovjetskim ljudskim komi-°seže„Za zunanje zadeve Litvinovhn s0ora ,,ačelen sporazum. V smislu te-zunia bodo sovjeti takoj izpustili iz zapora oba inženjerja Thortona in Macdonalda, dočiin bo Anglija istočasno preklicala svojo prepoved o uvozu ruskega blaga. NOVA ITALIJANSKA PODMORNICA. RIM. 1. julija. Iz Spezzije se poroča, da je bila tamkaj spuščena predvčerajšnjim v morje nova podmornica »Zafiro«, ki je dolga 61 metrov in ima 610 ton nosilnosti. KER SE JE BRANIL SPREJETI HUGENBERGOVO OSTAVKO, SO GA KOT BOLNIKA POSLALI V NEUDECIv. MACKENSEN BO ARETIRAN. DUNAJ, 1. julija. »Wiener Allgeinel-ne Zeitunu« objavlja senzacionalne in formacije o dogodkih v Nemčiji, ki so v tesni zvezi s'tiugeitbergO'vim padcem. Kljub vsemu prizadevanju in grožnjam Hitlerja državni predsednik nikakor ni hotel sprejeti že pred trenit tedni podane ostavke Hugenberga. V svoji borbi proti Hitlerju se je Hindenburg opiral na veleindustrijske in veleposestniške kroge zlasti iz vzhodne Prusije, ki mu je želo pri srcu. Hinden burg je odločno izjavil, da nikakor ne bo dopusti! uničenja večstoletnega nemškega veleposcstništva, ker je bila sicer boljševizacija Nemčije neizogibna. Hitler je na to izjavo-postal tako energičen, da je-mora! Hindenburg prekiniti zadnjo avdijenco v Ber linu. Hindenburgovi živci so po tein burnem sestanku popolnoma popustili in je odredi! sklicani zdravniški konzilij, baje na Hitlerjevo povelje, da je bil Hindenburg nemudoma odpeljan na aiegovo posestvo Neudeck, ki ga ie v istem trenutku zasedlo več sto policijskih agentov, ki ne puste nikogar niti v bližino gradu. Tajno policijo podpirajo tudi Hitlerjevi napadalni od delki. Pod Izključnim vplivom narodno socialističnih referentov je šele Hindenburg končno sprejel Hugenber-govo ostavko. Tako je Hindenburg prav za prav nekako interniran. PARIZ, 1. julija. Pariški list »Rem-part« poroča iz Berlina, da se v Nemčiji trenutno bije zakulisni boj glede Reichsvvehra. Po informacijah orne-njenega lista hitlerjevski krogi resno mislijo aretirati ali vsaj internirati mar šala von Mackensena, ki je zvest prijatelj Hohenzollerncev in tudi odličen prijatelj Hugenberga. Prav tako je tre ba omeniti vest, ki se ie v preteklih 24 urah razširila po Parizu, o zdravstvenem stanju predsednika nemške republike maršala Hindenburga. Pariški tisk naglaša, da bi bil moral Hindenburg včeraj v Berlin, kjer bi se moral posloviti z odhajajočim angleškim poslanikom. Nasprotno na je odšel angleški poslanik osebno na Hin-denburgovo posestvo v Neudecku, da se je tam poslovil od državnega predsednika. Ob tej priliki sklepa tisk, da je Hindenburg resno bolan, kar se sicer trdi že več kakor 50 dni. Obupen boj za stabilizacijo valut DOLGOTRAJNE KONFERENCE DR ŽAVMKOV NA LONDONSKI KONFERENCI. — ANGLIJA SE BRANI STABILIZACIJE. — ULTIMATUM FRANCIJE IN DRŽAV Z ZLATO PODLAGO. LONDON, 1. julija. Včerajšnji dopol danski razgovori med Bonnetom !n predstavniki držav, ki pristajajo na zlato valuto, ter Macdonaldom in Chamberlainom so bili zelo važni. Sestanek je trajal vse dopoldne, nadaljeval pa se ie popoldne od 16. ure pozno v večer. S tem sestankom se je računalo že predvčerajšnjim, vendar se ni mislilo, da bo trajal tako dolgo. Že samo dejstvo, da se šefi enih in drugih skupin sploh razgovar-iaio o vprašanju zlate valute, se smatra kot velika pridobitev in uspeh. An glija se še vedno obotavlja in noče prevzeti nobene obveznosti, da bi obdržala funt šterling na njegovi sedanji višini. Iz včerajšnjih razgovorov sledi jasno, da se Anglija ne da pregovoriti, da bi uradno prevzela obveznost, da obdrži zlato valuto in tečaj funta, verjetno pa je, da bo Bank of Eng-land sama sodelovala s pomočjo fonda za ravnotežje v podobni mednarodni monetarni akciji, da bi se tako preprečila devalvacija funta. Verjetno bi se dal doseči v tem vprašanju nekak gospodarski gentlemanski sporazum. Mnogo se še ugiba o stališču Združenih držav, ker zaenkrat še vedno ni znano, kako se je opredelil Roosevelt. Znano tudi še ni, kako ie odgo- voril na Molevev kablogram. Vendar pa se pričakuje, da bo vztrajal pri svoji inflacijski politiki. Splošno se smatra, da položaja ne bo še mogoče tako hitro razčistiti. Brez ozira na rezultat sinočnjih pogajanj pa so sklenile kontinentalne države podati izjavo. v kateri bodo naglasile, da je načelno važna obramba in ohranitev denarja, ki je še stabilen. PARIZ, 1. julija. Londonski poročevalec »Intransigeanta« piše svojemu listu, da je pokrenil francoski finančni minister Bonnet po nalogu francoske, italijanske, belgijske, nizozemske in švicarske vlade energično posredoval no akcijo pri angleškem ministrskem predsedniku Macdonaldu, da bi dosegel stabilizacijo angleškega funta. V zvezi s tem je predložil Bonnet angleškemu predsedniku vlade ultimatom v tem smislu, da bo Francija primorana odpoklicati svojo delegacijo iz Londona, če se Anglija ne bo v orne njenem vprašanju Izrazila popolnoma jasno. Ta ultimatum ie po mnenju »Intrasigeanta« vplival na Macdonalda tako zelo, da se je pričel nemudoma pogajati z Američani. Pričakuje se, da se bodo ta pogajanja končala t ugodnim rezultatom. HERRIOT PROTI AVSTRO-MADŽAR-SKI ZVEZI. PARIZ, 1. julija. Herriot nastopa v yonskem listu »Le Demokrat« proti ustvaritvi avstrijsko-maclžarske zveze, čeprav bi imela le čisto gospodarsko-političen značaj. POGAJANJA Z RUSIJO. LONDON, 1. juhja. Po informacijah »Dajly Heralda« potekajo pogajanja o skle nitve nenapadalnega in prijateljskega pakta med drž. male- antante. Poljsko in' sovjetsko Rusijo zelo ugodno. Pogodba bo verjntno podpisana že proti koncu london ske svetovne gospodarske konference. MUSSOLINI IN JOUVENEL »RAZORO-ŽUJETA«. PARIZ. 1. julija. Pertinax piše v lista »Eicho de Pariš«, da se rmgaja francoski rimski poslanik de Jouvenel z Mussolinijem o temeljnih potezah razorožitvenega načrta, ki naj bi se izvedel v dveh etapah Smrtna nesreča na železni« škem mostu Pleskar Josip Levanič padel v Dravo. Sinoči okrog 20. ure se je pripetila na železniškem mostu smrtna nesreča, ki si je izbrala za žrtev komaj 18-letnega pleskarskega vajenca Josipa Levaniča iz Cirkovljan pri Prelogu, zaposlenega pri pleskarju Novakoviču. • Pleskar Novakovič pleska že nekaj, časa železniški most. Pri pleskanju je zaposlenih več pomočnikov in vajencev, med katerimi je bil tudi Levanič. Ko je Levanič sinoči v kritičnem trenutku hitel, da bi dokončal svoje delo, se mu je na nepojasnjen način spodrsnilo, in ker ni bil privezan, je strmoglavil v globino 8 metrov. Deroči valovi Drave so ga takoj pokopali in odnesli s seboj. Ves trud pomočnikov in ljudi, ki so prihiteli na pomoč, da bi ga izvlekli iz Drave, je bil zaman. Na kraj nesreče je prišla tudi policijska komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Vest o tragični smrti mladega pleskarja sc je naglo raznesla po mestu in je vzbudila veliko soouvstvovanje, zlasti med njegovimi tovariši, ki so ga vsi radi imeli. Dve smrtni žrtvi požara Opečeni delavec Stojan in petletni Tomažič umrla v bolnišnici. Na Petrovo je ob 9. uri dopoldne na nepojasnjen način izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Kolarja v Selnici ob Dravi. Ker je bilo gospodarsko poslopje s slamo krito, so plameni na mah objeli vse okoli stoječe objekte. Na pomoč prihiteli domačini in gasilci niso mogli opraviti ničesar. Strahovit požar je storil svoje in zahteval celo dve človeški žrtvi. V gospodarskem poslopju sta se v trenutku, ko je požar izbruhnil, mudila starejši delavec Vinko Stojan, ki je bil zaposlen pri Kolarju in Kolarjev 5-letni rejenček Dominik Tomažič. Oba sta dobha hude opekline in so ju takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa sta včeraj popoldne podlegla smrtonosnim opeklinam. Kolarju je požar uničil bogato domačijo do tal. Zgorela mu je vsa živina, vse orodje, vsa obleka, tako. da so si domači rešili le golo življenje. Škoda je ogromna in Je le deloma krita z zavarovalnino. t Anton Farčnik. Včeraj je preminul na Teznem g. Anton Farčnik, bivši šolski upravitelj na Polzeli. Pokojnik je dočakal izredno visoko starost 82 let in je bil zelo čislan ne samo med učiteljskimi krogi kot stanovsko zavedni tovariš, ampak je bil znan širši javnosti kot značajen in dosleden narodni delavec. Služboval je 10 let na Koroškem, potem pa polnih 36 let kot upravitelj polzelske šole. V predvojni in vojni dobi je imel težke borbe s polzelskimi nemčurji in Nemci, ki so bili ustanovili šulferajnsko šolo. Ta šola pa je zaradi izredne in dosledne delavnosti pokojnika propadla že pred vojno. Mnogo let je bil zastopnik učiteljstva v okrajnem šolskem svetu. Prav tako je nekaj 10-letij predsedoval učiteljskemu društvu. Po vojni se je naselil v mariborski okolici pri svoji hčerki in zetu g. Tušaku. Tudi kot vpokojenec je bil še nekaj let prav živahen in je rad zahajal zlasti v družbe stanovskih tovarišev. V zadnjih 'letih pa je sicer še telesno čvrstemu nenadoma hitro pešal spomin- Temu se je pridružilo letos še telesno hiranje, ki ga je strlo, da je podlegel. Pogreb blagega in zaslužnega šolnika bo jutri ob 16. uri na pobrežkem pokopališču. Bodi mu med nami ohranjen prijazen in trajen spomin, prizadetim in žalujočim rodbinam pa naše iskreno sožalje! Poroka. V nedeljo 2. t. m- se poročita v Mariboru po starokatoliškem obredu gospa Tea Janežičeva, rojena 'Sandtfos-sova in g. major Josip Veigl iz Maribora. Sprememba rodbinskega imena. Banska uprava je dovolilla Antonu Šegi v Zgornji Bistrici, okraj Maribor, spremembo rodbinskega imena Šega v Zagoričnik. Ban dr. Marušič v Mariboru. Ban naše banovine g. dr. Drago Marušič je sinoči prispel iz Prekmurja v Maribor, kjer je prenočil, daneč zjutraj pa je nadaljeval pot proti Poljčanam, od koder ,je namenjen v šmarski okraj. Pohorska železnica se bo gradila. Vodstvo Pohorske železnice je imelo te dni več važnih sej, na katerih je razprav ljalo o realizaciji načrta za Pohorsko železnico. Vodstvo zadruge se pogaja z neko tvrdko in potekajo pogajanja zelo ugodno ter je pričakovati resno pozitivnega rezultata. Kot že neštetokrat, na-glašamo tudi danes, da bi bilo želeti, da bi se načrt za Pohorsko železnico, ki bo važna pridobitev za razvoj tujskega prometa v fnašem obmejnem mestu, v najkrajšem času uresničil! Polnilna peresa z zlatim in navadnim peresom: Zlata Brišnik, Slovenska ul. tl. Matura na mariborskem državnem učiteljišču. V vest pod tem naslovom se nam je v 144. številki našega lista vrinila neljuba pomota, ker so izostale tri kandidatinje, ki so napravile maturo, in sicer gdč. Fanica Domiterjeva, Anica Goleževa in Emica G r b-č e v a. Omladinski kongres Narodne obrambe v Ljubljani. Razpored kongresa se je spremenil v toliko, da bo svečani del kongresa v nedeljo, dne 9. julija. Tako bo omogočena udeležba na kongresu tudi onim, ki so zadržani. Legitimacije za znižano vožnjo se dobe v pisarni Narodne odbrane v Grajski ulici. Tel. štev. 29-70. Ceneno meso. V ponedeljek 3. t. m. bodo od 7. ure naprej prodajali na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici teletino po 6 Din kg, in sicer do 2 kg na osebo. Dam kot garancijo 10.000 Din vredni radio-aparat tistemu, ki mi posodi nekaj denarja. Radio je zelo pripraven za gostilničarje. Vprašajte: Meljska cesta št. 93. V nedeljo, dne 2. julija vrtni koncert železničarske godbe v gostilni Weber. Pobrežje. Dobra kapljica! Pod cvetočo lipo (Anderle) v nedeljo koncert Schonherrjeve godbe. Boseben program. Ocvrte piške. Prvovrstni pe-krčan. Na naslov merodajnih činiteljev. Načelo modeme ureditve mesit in mestne higiene je, da se nove tovarne sredi mesta ne dovoljujejo, že obstoječe pa premeščajo na periferijo ali v četrt, ki je nalašč določena zanjo. Pri nas pa se je dovolilo, da se je v Cvetlični ulici na novo uredila v nekih opuščenih industrijskih lokalih najbolj nezdrava industrija — kemična barvarna večjega obsega. To je barvarna tekstilne tovarne Thorna v Cvetlični ulici. Ta 'tovarna, ki naj bi bila po prvotnih izjavah le začasna, obratuje dalje kljub vsemu odporu okoliškeh hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov in se namerava baje še povečati! Ta obrat pa ne spada tja le zato, ker kali z ropotom mir, marveč zastruplja s strupenimi plini, ki se vale iz malih dimnikov, tudi zrak. Stanovati 'tam v bližini je prava .muka in če se barvarna ne odstrani, bo okoli 50 strank odpovedalo stanovanja. Ker bo v ponedeljek baje uradni ogled za povečanje, pričakujemo, da rezultat ne bo le ta, da se povečanje prepove, ampak, da se izda tudi nalog, da se kemična barvama premesti tja, kamor spada, t. j. na periferijo mesita. Zagrneta patom NflflEJEI -ereme-olia Oi.oje pospešuje zagorenje kože in zmanjšuje nevar-nost somčarice. Pred solnčenjem se je treba dobro w .__i: i__v: l _ i_ t z: t. I.vat namazati. Na ta način lahko uživate brez skrbi svetlobo in zrak. Zavidali vas bodo za vaš zdrav in športno sveži izgled. Nivea-crema učinkuje pri vročini prijetno hladeče. Nivea olje vas ščiti ob hladnih dnevih pred velikim ohlajenjem. Obe sta nenadomestljivi, neponaredljivi, kajti 1« ti vsebujeta eucerit. Crema: Doza Din 6*— do 25*—, tub* Din 12’— in 17’—. Tretji nastop Sokola v Poljčanah bo jutri v nedeljo 2. julija na letnem telovadišču pri Hartnerju. Bogat spored obsega proste, simboličnevaje, orodno telovadbo in štafeto na 800, 600, 400 in 200 m. Skušnje za proste vaje bodo ob 11. uri. Na sporedu so še druige točke. Sodeluje pevski zbor. Začetek prireditvi bo ob 16. uri, ob 15.15 pa krene izpred kolodvora sprevod na telovadišče. Igra godba iz Slov. Bistrice. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Obišče jo tudi več narodnih poslancev. Bratje, sestre in prijatelji, podprite delovanje poljčanskega Sokola s čim večjim obiskom. — Zdravo! Studenčanke in Studenčan] se udeleže jutri v nedeljo prireditve Rdečega križa ki bo v studenškem gozdičku. Studenški Rdeči križ priredi to prireditev namesto običajnega dneva Rdečega križa. Čisti dobiček je namenjen ubogim šolskim otrokom. Studenški Rdeči križ je doslej razdelil skoro vsako leto od 5 do 8000 Din blaga med našo deco, in da jo bo tudi letos mogel tako obdarovati, je dolžnost vseh, da se prireditve udeleže v čim večjem številu. Začetek bo ob 15. uri. Vstop prost. Jubilejna proslava pevskega društva »Luna«. Jutri dopoldne ob 10. uri bo v krčevinski šoli jubilejni občni zbor in pevska akademija. Popoldne ob 15. uri pa bo velika ljudska veselica s prosto zabavo in plesom na letnem telovadišču Sokola Maribor III. v Aškerčevi ulici. Če bo slabo vreme, bo prireditev preložena na prihodnjo nedeljo. Seja Strelske družine na Pobrežju bo drevi ob 20. uri v dvorani br. Renčlja. Ude leže naj se je vsi odborniki, izvoljeni na zadnjem občnem zboru. Prihodnje streljanje na leteče golobe bo v nedeljo ob 14. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. Streljalo se bo tudi na lovske tarče. Vabljeni so člani SLD in prijatelji lovskega streljanja! Promenadni koncert. Mestno olepševalno društvo priredi v nedeljo dopoldne v mestnem parku promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba »Drava« pod vodstvom g. Zekarja. Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna »Pri Arehu« na Glavnem trgu. Kino Union. Od danes dalje največji in najboljši film slavnega pevca Jana Kiepu-re »Pesem noči«. V glavni vlogi Jan Kie-pura in Magda Schneider. Film prekrasnega petja in zabavne vsebine. Med drugimi pesmi poje tudi arije iz oper Travia-la, Rigoletoto, Boheme. Grajski kino. Od danes dalje izvrstna veseloigra »Lepa pustolovščina«. Krasen, Zabaven, vesel film. Divni naravni posnetki. Izvrstna komika. Wolf Albach Retty, Kathe Nagy, Adela Sandrock, Otto Wallburg_in Ida Wiist v slavnih vlogah. Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabokrvnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreiz-kušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učin kujoče naravno odvajalno sredstvo. Naiveiia nogometna senzacija RaDid (Dunaj): Ra Di d (Maribor) V torek, dne 4. julija ob 18B30 na igri&u S. k. Rapida Ob vsakem vremenu! Pri astmi in bolezni srca, prsi in piiUC! j škrofulozi in rahitisu, povečanju ščiti16 žleze in postanku golše, je uravnava d* lovanja črevesja z uporabo n ara# »Franz Josefove« grenčice velike vaZ' nosti. Kliniki svetovnega slovesa so oPa' žali pri jetičnih, da v začetku boiezn1' porajajoče se zapeke ponehavajo s P°' močjo »Franz Josefove« vode, ne da , se pojavile driske, ki se jih vsak dan ho1' nik boji. % Ljudska samopomoč v Mariboru urad^ je od 1. julija 1933 do preklica od 7, o4 13. ure. Licitacija najdenih predmetov. Na gla'r' nem kolodvoru v uradu za najdene Pr& mete bo y ponedeljek 3. in v torek 4. t®: od 9. do 12- ure licitacija najdenih Pre metov. Vpisovanje v Enoletni trgovski ^ Slov. trgovskega društva se vrši vsak od 9. do 10. ure na Trgovski akadc'?.11. v Mariboru. Prijavam za vpis je pri’021 zadnje šolsko izpričevalo. Potrebne i^_or' matije daje ravnateljstvo zavoda, Zn111' skega trg 1. Hotel Halbwidl, danes vrtni koncC (Schonherr), v nedeljo jutranji konti* (Wergles). Vabilo delničarjem gostilničarske P1' vovarne d. d. v Laškem k sestanku J*! posvetovanju glede odplačila delnic, J* bo dne 10. julija 1933 ob 10. uri v hotel1* »Orel« v Mariboru. Maistrovi borci- Drevi ob 20. tfF ima pripravljalni odbor Maistrovi« borcev važen sestanek -v dvorani Na* bavljalne zadruge na Rotovškem trgu. Vabljeni so tudi drugi! Žepar na Glavnem trgu. Posestnic Antoniji M a š k o v i iz Selnice Dravi je sinoči na Glavnem trgu, kje je prodajala jagode, izmaknil spret? žepar iz žepa denarnico s 150 pjS' Mačkova je prijavila tatvino polic1*1. Zaradi slabega učnega uspeha ♦ • ‘ Včeraj popoldne se je zglasil na pc11' ciji strojevodja državnih železnic St®* fan Pogorevc, stanujoč v Aljazfij vi ulici in prijavil, da je njegov 14letd sin France, učenec II. razreda meš$? ske šole 25- junija popoldne zar^i slabega šolskega uspeha pobegnil °. doma in vzel s seboj samokres. Oče1. tudi izpovedal, da se je France nefcv dni pred pobegom mudil pri sorodni^ v Celju, katerim je pripovedoval, \ bo šel v Split, kjer se bo vtihotapil n. ladjo in odpeljal v daljni svet. Če bi K pa to ne uspelo, se bo ustrelil. Žara® tega je oče v velikih skrbeh za ki je dobro razvit, srednje posta^’ okroglega obraza, modrih las in obl®' čen v svetlosivo športno obleko. Sejem za živino. Sejem za živino je™ pretekli torek zelo dobro obiskan. Kuf^ ja je bila precej živahna in je bilo od “K ©lav živine prodanih 299. Prignali so. konjev, 6 bikov, 143 volov, 243 krav *** 11 telet. Cene za kilogram žive teže & bile: debeli voli 3.50 do 4.75 Din, po^ beli 2.75 do 3 Din, voli za rejo 3 do 4 V® biki za klanje 2.50 do 3 Din, klavne krav 2 do 3 Din, plemenske 2.50 do 2-75 klobasarice 1.50 do 2 Din, molznice do 3.75 Din, breje 3.25 do 3.75, mlada K vina 3.50 do 4.50 Din, teleta pa 4 do * Din. Cene mesa: volovsko ineso I. vrSZt 10 do 12 Din, II. vrste 8 do 10 Din, bikov, krav in telic 5 do 7 Din, teletini*' vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 do 7 D8* sveža svinjina pa 10 do 16 Din kg- Vremensko poročilo mariborske n,evJ urološke postaje. Davi ob 7. uri je ka^ toplomer 12.3 stopinj C; minimalna peratura je znašala 10.1 stopinj C; bat£ meter je kazal pri 17 stopinjah 740.9. J ■«fran m ničlo 738 9: relativna vlaga ‘J . reme je tiho in oblačno, Izredna seja mestnega občinskega sveta 0 MARIBORSKI grad novi magistrat, zidanje delavskega azila. svoje (!?) vzgoje!« »Geschaft!« Marsikatera »starina« bo seveda o dogodku mnenja: »Kaj hočete? Je pač mladina!« Lahkomiselnost, morala(!) in Bog1 ve kaj še. Samo ugotavlja in še to subjektivno, to je: sodi po sebi in po svoje. O mladino-slovju sploh nima pojma, o pedagogiki še manj. Naj rajše molči, ker je to itak primerno njenemu ugledu in se obenem reši blamaže. Zato pa kličem vas — ljudi s pametjo in srcem, ki ste sicer dobri, le malo okr-neli... Menda ste že prebujeni, saj ste slišali alarm: dva strela! Grize vas kri nedolžnih žrtev, katerih ena sedaj trpi, ljudje... trpi!! Vrag vzemi vaš filistrski izgovor o trpljenju njegovih staršev, na katere ni mislil — on sam trpi mnogo več! In to radi vas — »reformatorjev«! Menda boste kmalu uvideB, da je treba res resno pričeti — pri sebi!? St. B. . ino^LaAu | d'esinficira/ ! usta 2 L ODOIOM. p OD OZ osveži in oživi. Iz gibanja naših zasebnih v v nameščencev RAZVOJ BOLEZENSKEGA ZAVAROVANJA. Tukajšnji društvi zasebnih name. ščencev sta sklicali za pretekli petek Sinoči je bila izredna seja mestnega občinskega sveta pod vodstvom župana £• dr. Lipolda. Prvi je dobil besedo. finančni referent g. Saboty, ki je podal podrobno Poročilo o vseh pogajanjih za nakup ma-riborskega gradu po mariborski mestni občini. Sedanja lastnika gradu gg. Vilko 31 Berta Berdajs sta ponudila grad v na-“P mestni občini za ceno 5,200.00 Din, bakar je po pogajanjih dosegla občina K°nčno nakupno ceno 3,850.000 Din. Po-so naslednji: mestna občina izplača Prodajalcema 600.000 Din v gotovini pri Orbisu pogodbe, na hipotekah prevzame ni * r ostanek kupnine pa bo iz- Pnicala v mesečnih obrokih po 35.000 Din. Grad spada pod zaščito kot zgodovin-daa.garirm, ki je pa noben zasebnik v se-bnh razmerah ne more vzdrževati. To °re storiti le občina, ki ima tudi interes, a postane njegova lastnica iz prestižnih oz’rov’ ker je grad srce no r ’ 113 drugi strani pa občina nuj-mest°trel>Uje nt>v ma2istrat, ker so danes ru n' Uradi raztreseni po vsem Maribo-z ' ‘ a ,eni strani bi torej postala važna 2i p°h-n^ zgTadba javna last, na.dru-snstf + priŠ!>a občina do primernega ma-vseni Poslopja, ki bi odgovarjalo let ^trebam najmanj 100 ali Še več p09rad si je ogledala posebna komisija kat VO(^tvom župana g. dr. Lipolda, v , ,ri ^ sodelovali tudi odlični strokovni t arkitekt prof. g. Plečnik, banovin-t konservator g. dr. Stele in ravnatelj ? . ianskega mestnega gradbenega urada (}a1TIZ- Prelovšek. Komisija je ugotovila, l vsa stavba z ostrešjem vred v do-k^stanju, treba bi jo bilo le adaptirati, j. r bi stalo 1-5 do 25 milijona Din in bi L adaptacija izvedla sukcesivno v 3 do 4 j1". Pri čemer je obljubil svojo pomoč sodelovanje- prof. g. Plečnik. Po ogledu ^adu sta poslala gg. prof. Plečnik in dr. ele svoje pismeno mnenje, v katerem ^avifa, da iz čisto splošnih razlogov ide-‘ leka značaja, kakor je ohranitev odlič-spomenika arhitekture in njegovega v ^bornega porabljanja ter dostojnega ^ -drževanja, ki je v zasebnem lastništvu . jttb najboljši volji lastnika večinoma iztočeno, prehod gradu v javno lastništvo Če Verovemu članku v torkovem »Verniku« pristavim samo še — menda j^totlov nauk, a ime ni važno, važna y0'^ia(!) __ »ni dovolj, da spoznam pra-L^go da tudi storim pravo!!« jgu. °venec« je prinesel dne 10. t. m..ob-Nje ‘ U ™ upoštevanja vreden članek. 2a,?bya misel je povsem pravilna, le po-ie omeniti nekaj važnih stvari, ki se zde menda kar logične: kih • ’ kie,r govori o »malomarnih« dija-p0' Je treba poizvedeti po vzrokih! Ne ^ ekujem se zase> kakor misli marsikdo, § se igra z besedo ali z dejanjem (!), ne-4 branim nastajajočo inteligenco (ne tbminonosce«), ki jim manjka volje in ietitacije za samovzgojo, poguma za mo n8 k samostojnosti, aktivnosti insa. »p. . °sti! Večkrat slišimo tarnanje: mu 6]' Je bil še tako delaven — slikal je, p^^biral, študiral literaturo in se sam »Vr h 3' V T1J'e^ se je’ z3™0131 23 vse Titk • °* se'dai Pa> kakor bi odrezal. •.« p>ll ai le treba najti vzroke in pomagati v ^ t" neprisiljeno! Tedaj je mladostnik čarn ■ 11 * depresiji, ki je posledica razo-v,e.nm, bodisi v ljubezni, v svoji moči, zap — dobi čut manjvrednosti iti °stavlja!nja. ker »ga nihče noče razu-Vz ’*■ Za nameček dobi še v čtivu ne-veiT) 3tle nauke: »Kaj bom deflla-1, ko pa bol ’ da ne uspetn!« »Greši, da se rešiš itd rvga brepepenja po dejanju!« itd. 1 K>' ^stane fatalist, tava in izgublja vo-Vam i I® se da privzgojiti, zato zahte-bo« j bdividualni pouk, (ki upošteva »ose-d3»o» >>osebnost«!) in profesorje — pe-vor. ' Recimo; nepedagoški je izgo-stanekV * Se,ekciia v življenju, boj za objem * ^redeu ali nevreden, če se vsvo-—. Ka]fVt>™ ne >>znalde«, ni za življenje!« izkUstv0r 's° kriva njegovi »izgubljenosti« •■stva^.^d zunaj!), so potrebna izkusi za njegovo »znajdettje«. Ja iz- najodiočnejše priporočata. Grad bi bil za ■mestne urade, za seje in mestno reprezentanco ne le primeren, ampak celo razkošen. Stroški preureditve so odvisni od tega, ali naj se izvede razkošno ali pri-prosto. Na vsak način pa mora občina ohraniti najdragocenejši spomenik Maribora. Finančna stran nakupa je ugodno rešena Denarni zavodi so pripravljeni podaljšati hipotečna posojila na 15 do 20 letni rok, gotovina 600.000 za prvi obrok bi se vzela iz razpoložljivega posojila Državne hipotekarne banke, mesečni obroki po 35.000 Din pa bi se krili iz rednega proračuna. Še posebej pa se bo pozneje sklepalo ločeno o pripravljenosti prodajalcev za odkup kake mestne stanovanjske hiše. Podrobno je razložil prodajno ponudbo še župan g- dr. Lipold, nakar je izjavil obč. svet. Petejan, da je v principu za nakup gradu, vendar pa smatra sedanji čas kot neprimeren in nakupno ceno kot previsoko. Predlog proračunskega odseka je bil nato sprejet z 21 glasovi, proti je glasoval 1 obč. svetnik, ostali pa so se vzdržali glasovanja- Sklep bo poslan v končno odobritev finančnemu ministrstvu zaradi prevzema hipotek, ki se smatrajo po zakonu kot nekaka nova posojila. Obč. svetnik g. Pogačnik je predlagal, naj bi občinski svet pooblastil mestno načelstvo, da bi pričelo proučevati možnost čimprejšnje ugodne realizacije dragih mestnih stanovanjskih, hiš. Predlog je bil odkazan odseku. Nato je poročal referent gradbenega odseka g. Turnpej o brezobrestnem posojilu 800.000 Din, ki ga nudi mariborski mestni občini država iz fonda, ki se zbira pri Delavskih zbornicah za produktivno pobijanje brezposelnosti, za zgradbo »Delavskega azila« v Mariboru. Načrti za to zgradbo so bili napravljeni že lani, ko je država nudila še enkrat večje posojilo. Zato je bilo soglasno sklenjeno, da se najame to posojilo in se zgradi v Gregorčičevi ulici poleg Dečjega doma enonadstropno poslopje po sedanjih načrtih, obenem pa se bo naprosilo ministrstvo za socialno politiko za odobritev enakega posojila v prihodnjem letu, nakar bi se še nadzidalo drugo nadstropje. kustva mu organiziraj pedagog! Doma niso vedno »izšolani« (v šoli ali v življenju) pedaggogi. Oni tega ne zmorejo. Pogosto so celo napram svojim otrokom egoistični ter jim ovirajo razvoj, ko se sklicujejo na vse otrokove čute dolžnosti in ga z vsemi pripomočki silijo k učenju, češ: »Za vse hudiče na zemlji — ne delaj nam sramote!« Pri tem sploh ne upoštevajo mladostnikovih potreb v njegovi razvojni stopnji, ker jih ne poznajo! Potrebni so za to »pedagoško« (»izvenšol-sko«!) delo profesorji! Pomaga pa naj »Šola in dom«, a le v nižjih razredih in letnikih! Taki primeri »malomarnosti« so res redki, ker Ie malo se jih rodi »z dušo in srcem«! Drugim se to navadno ne pripeti: rojeni so že v tem, da klonejo duševni in telesni nadinoči. Zto pa, ker so redki, jih še ne smemo prezreti, kajti zločinec jc, ki onesrečuje mehko in čisto otroško dušo! Ali kaj, celo »pedagogi« pravijo, da ljudje mehkega srca niso za ta svet, nihče jih ne razume — tudi Kristusa so križali... (!). Oportunisti, rigoristi, egoisti, sadisti etc., kako razumejo ti »čiščenje« v nižjih letnikih oziroma razredih srednjih šol? Da pomečejo vse one »labkomiselneže« in »nesposobneže«, pa so pri tem sairoi lahkomiselni. Za vse učence ni ista metoda, ne veljajo isti predpisi, jih ne interesira ista snov in jih ne mlčeta upognjen hrbet ter tuja »pamet«!! Kdor ni zrel za svoj odgovorni poklic, naj ga zapusti, da sl ne nakoplje moralnih zločinov! Pedagogi! ? Pri zadnjem dogodku so se našli »ljudje«, ki so se tertiu smejali! Neki »kolegi« so se celo veselili tega, češ, sedaj bodo profesorji napram nam popustljivejši! Res, precej jih je med dija-štvom teh »dobrih« učencev z dobrimi ih prav dobrimi uspelri. »So pač produkt zborovanje, na katerem je podal zanimiv referat predsednik društva odvetniških in notarskih uradnikov gosp. Dragotin Gilčvert. 1» referata ; osnema-mo naslednje: 2e pred 4 leti je obhajalo nameščen-stvo in delavstvo 40-letnico obstoja zakonitega bolezenskega zavarovanja. Letai 1888. je namreč avstrijski parlament sprejel zakon o bolniškem zavarovanju, ki se je na tem temelju od leta 1889. dalje izvajal. Delavstvo in nameščenstvo se je v tej dobi mnogo borilo, da je premagalo vse težave, ki so ovirale socialno zavarovanje in si priborilo socialne pridobitve v današnji obliki. Poleg nevidnih pridobitev so danes nameščenci tako ponosni na vidne pridobitve, kakor so to okrevališča, sanatoriji in razne zgradbe, ki so bile zgrajene z velikim trudom in žrtvami delavstva in na-meščenstva. Pridno kakor čebelice je zbiralo nameščenstvo in delavstvo skozi vso to dobo dinarje, da je pomagalo razvoju bolniškega zavarovanja na današnjo stopnjo. Vidnih pridobitev pa je bil tudi deležen Maribor. Tudi Maribor je dobil svojo palačo, ki je v ponos našemu mestu- Društvo zasebnih nameščencev pa ima v Ljubljani svoj lastni sanatorij »Šlajmar-jev dom«, v katerem je 10 moderno o-premljenih sob s 30 posteljami. Prav tako kakor bolniško zavarovanje, sega daleč nazaj tudi delovanje trgovskega, bolniškega in podpornega društva, ki je eno najstarejših slovenskih socialnih ustanov in deluje že od leta 1835. zelo uspešno v prid socialnemu zavarovanju zasebnih nameščencev. K izboljšanju socialnih pridobitev pa so mnogo pripomogle strokovne organizacije, zlasti Zvezi društev Privatnih nameščencev in Trgovska o-brtna zbornica. Slednja je posredovala, da je bila s finančnim zakonom pred 6 leti odstranjena nevarnost likvidacije Trgovskega, bolniškega in podpornega društva, kj bi bilo moralo z uvedbo zakona o zavarovanju delavcev likvidirati ter izročiti svojo imovino Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Ta nevarnost je bila popolnoma odstranjena pred 4 leti, ko so bila odobrena nova pravila ter pravilnik bolniške blagajne. S tem je bilo zakonito urejeno, da je bolniška blagajna Trgovskega, 'bolniškega in podpornega društva krajevni organ SUZOR-ja kot vrhovnega nosilca socialnega zavarovanja v naši državi in je le podvržena zakonu o zavarovaiiju delavcev, statutu in raznim predpisom. Trgovsko, bolniško in podporno društvo pa je v pravnem pogledu popolnoma samostojno, z lastnimi pravili, s katerimi je poleg obveznega zavarovanja uvedeno tudi višje zavarovanje. Tako bo torej to društvo čez dve leti proslavilo lOOlctnioo svojega plodonosnega socialnega udejstvovanja in delovanja. V Mariboru je do preobrata poslovala za trgovske nameščence gremialna bolniška blagajna kot krajevni organ bolniške blagajne. Po preobratu pa so se razmere bolezenskega zavarovanja v prid nameščenstva in delavstva precej spremenile. Brezposelnost med nameščenci še doslej ni dosegla tako strašnih dimenzij,^a-kor pri ročnem delavstvu. Radi tega ‘tudi ni padla še morala, ker vsak nameščenec vztraja v službi do zadnjega in se le v resnični bolezenski potrebi javi bolanega, čeprav bi bil že davno potreben zdravniške pomoči. Zato pa je potrebno, da ojačijo in podprejo nameščenci svojo humanitarno in socialno ustanovo in da pristopajo v čim' večjem številu k Trgovskemu, bolniškemu in podpornemu društvu ter tako s solidarnostjo zagotovijo zavodu takozvano »železno rezervo«. Pri tem pa ne smejo pozabiti, da temelji bolenz-sko, kakor tudi pokojninsko zavarovanje na pokretu strokovnih organizacij Privatnih nameščencev. Nameščenci pa se morajo zavedati, da čim močnejše bodo njihove organizacije, tem bolj borbeno bo njih članstvo, tem večji in ugodnejši odmev se bo čutil pri Bolniški blagajni, pri Pokojninskem zavodu in pri Delavski zbornici. Ptuj Raba službenega Jezika. Mestno načelstvo opozarja prebivalstvo, sklicujoč se na člen 3 ustave, da je službeni jezik v naši kraljevini srbo-hrvatsko-slovenski. Tega jezika se morajo v uradnem'občevanju posluževati načeloma vse stranke, ne oziraje se na njih narodnost. To načelo se bo dosledno izvajalo napram vsakomur, o komer je znano, da obvlada službeni jezik, ali bi ga lahko obvladal, če bi bil pokazal količkaj volje za to. Če se bo prizadeta stranka kljub temu odtegnila uporabi službenega jezika, se bo predmet s stranko obravnaval le potom tolmača, ki ga mora stranka sama preskrbeti izmed oseb izven urada. Izjeme od tega pravila se bodo napravile le pri osebah, katerim se zaradi visoke starosti, duševnih defektov, ali posebnih okolščin ne more pripisati, da izvira njihovo neznanje službenega jezika iz slabe volje, kljubovalnosti ali mogoče omalovaževanja nacionalnega značaja naše države. Tuji državljani, ki se ne bodo posluževali dT-žavnega jezika, morajo brez izjeme imeti s seboj tolmača. Ta ukrep mestnega načelstva pozdravljamo, kajti skrajni čas je že, da se .raba našega jezika v uradnem občevanju s strankami brezobzirno in dosledno izvaja. Potujoča kmetijska razstava v Ptuju» V ponedeljek 3. t. m. ob 8. uri prispe v Ptuj potujoča kmetijska razstava in šola in bo ta dan za obisk aa razpolago na železniški postaji v Ptuju. Ob tej priliki bodo na kolodvoru različna predavanja o kmetijstvu. V mestnem gledališču pa se bodo predvajali kmetijski filmi, in sicer od 10.30 do 15.30 in bo vstop brezplačen. Za prebivalstvo mesta Ptuja in občino Breg bo razstava odprta, od 17. ure dalje. Razstavni odbor je sklenil, da se razstava slovesno sprejme. Zaradi tega se je organiziral skupen odhod z godbo na kolodvor. Udeleženci se zbirajo ob 17.15 pred Dijaškim domom. Ta dan je rešilna postaja v permanenci. Iz zdravniške službe. Za zdravnika pripravnika v ptujski bolnišnici je imenovan g. dr. Franc Brumen iz Središča ob Dravi. Zvočni kino Ptuj predvaja danes 1.1. m. ob 20.30 hrv nedeljo 2. t. m. ob 18.30 in 20.30 opereto »Jaz podnevi, ti ponoči , s Kathe von Nagy in Vilijem Fritschem v gjavniV -^gah. Pedagoge „idušo in srcem“! MISLI IZ VRST MLADINE. Dnevi sijajne sokolske zmage POKRAJINSKI SOKOLSKI ZLET JE BI L MOGOČNEJŠI KAKOR VSESOKOL-SKI ZLET L. 1922. OBISKALO GA JE NAD 40.000 SOKOLOV IN SOKOLIC. NEPOPISEN USPEH VSEH PRIREDITEV. Prireditev, kakršne so bile ob priliki pokrajinskega zleta, Ljubljana še ni videla in ne doživela. Bila je to mogočna zmaga jugoslovanskega sokolstva in manifesta- Mariborsk! »V E CER NIK« ITafra V Mariboru, dne 1- VIL 1933- cija moči in sile našega naroda. Obenem pa je bil pokrajinski »let temeljit obračun z vsemi nasprotniki našega sokolstva in resen opomin, da je sokolstvo tako mogočna in silna armada, da se more razbiti ob njej sleherni napad sovražnika. Sokolske slavnosti so trajale skoraj mesec dni. Prve nedelje so bile posvečene sokolski mladini in vojaštvu, zadnji dnevi pa članstvu- S pokrajinskim zletom je bil združen jubilej ljubljanskega Sokola, ki je slavil' 70-letnico svojega obstoja. Z njim je .proslavilo sokolsko zmago vse slovansko sokolstvo, ker so se zleta udeležili češkoslovaški, ruski in ameriški Sokoli, tako da se je nepričakovano pretvoril v pravi vsesokolski zlet. Dva dni pred glavnima zletnima dnevoma, ki sta bila na Vidov dan in na praznik 29. trn., so prihajale v Ljubljano sokolske edinice iz vse države. Nad 30 posebnih sokolskih vlakov je pripeljalo nad 40.000 Sokolov in Sokolic. Na večer pred prvim zletnim dnevom je bila na zletišču telovadna akademija, pri kateri so nastopila najboljša sokoffiska društva, med njimi Maribor matica in Maribor I. Drugi dan dopoldne je .bila v okviru zletnih svečanosti počastitev spomina pokojnega velikega Sokola dr. Ivana Oražna, ki se je je udeležila posebna delegacija Slovanske sokolske zveze. Na Vidov dan popoldne je bil prvi javni nastop, katerega je obiskalo nad 30-000 Sokolov in Sokolic. Zle-tišče je bilo mnogo premajhno, da bi bilo sprejelo vse gledalce in vse telovadce, ki so se bili .pojavili. Javna telovadba je sijajno uspela. Nastopilo je nad 3.000 članov in nad 3.000 članic, ki so izvajajte .proste vaje. Ob pričetku izvajanja prostih vaj je kraljev zastopnik general Marič med navdušenimi ovacijami izročil zmagovalni vrsti ljubljanskega Sokola pri medzletnih tekmah priborjeno dragoceno prehodno darilo, kraljev meč. Najmogočnejši dogodek dneva pa je bilo razvitje" novega sokolskega prapora, ki ga je ob 70!etnici poklonil ljubljanskemu Sokolu naš kralj. Najznamenitejša točka prvega javnega nastopa je bil nastop ljubljanskega Sokola, ki je naravnost presenetil vse navzoče množice. Po nastopu ljubljanskih Sokolov so prikorakali na zletišče gojenci mariborske inženjerske podčastniške šole in izvaja® štiri krasne proste vaje. Sledile so nato posebne točke peterih sokolskih žup. S svojim nastopom so pokazale plo-donosno delo sokolskih čet- Ob koncu pa je nastopilo 192 naših mornarjev, ki so izvajali simbolično telovadno skladbo »Buči morje Adrijansko«. Njih nastop je prevzel navzoče množice, ki se niso mogle ločiti od naših mornarjev. Zvečer je bila na slavnostno ilumini-ranem zletišču jubilejna akademija ljubljanskega Sokola. Že pred pričetkom so bile zasedene vse tribune. Vse točke za akademije je sestavil nedoseglivi sokolski skladatelj br. Viktor Murnik. Akademija je-dosegla uspeh kakor še najbrže nobena v. naši državi. Saj so celo Čehi dejati, da tako dovršene Irt sijajne akademije še niso nikdar videli. Po zaključku akademije pa je društveni starosta ljubljanskega Sokola čestital bratu dr. Kurniku k njegovemu 40-letnemu požrtvovalnemu sokolskemu delovanju ter mu izročil društveno spomenico. Mogočnejši kakor prvi je bil drugi glavni zletni dan. Najveličastnejši dogodek je bil slavnostni sprevod, kakršnega Ljubljana še ni videla- V sprevodu je korakalo nad 20-000 Sokolov in Sokolic z okrog 400 prapori in z nad-50 sokolskimi godbami. Po ulicah in cestah, kjer se je sprevod pomikal, je delalo občinstvo gost špalir in viharno pozdravljalo mogočno sokolsko armado. Stik sokolskega sprevoda je bil na Kongresnem trgu, ki je bil premajhen, da bi mogel sprejeti vse sokolske čete. Pred razhodom je sokolski vodja dr. Gangl v vzuešemrh besedah nagovoril zbrane sokolske množice, ki so se po tem svečanem dogodku hitro in zorno dl&ipHnManc razkropile po metu.* Popoldne pa je bil na zletišču drugi javni nastop, ki je bil prav tako obiskan kot prvi. Udeležili so se ga predstavniki vlade, nacionalne javnosti in drugi odlični zastopniki. Nastop sam je sijajno uspel. Nastopilo je nad 3.000 članov, okrog 1.000 češkoslovaških Sokolic, nad 800 vojakov, 480 starejših Sokolov in okrog 1000 četašev iz raznih žup s prostimi vajami- Ruski Sokoli in Sokolice, ki jih je .bilo 136, so s svojim nastopom želi burne ovacije, kakršnih so bili deležni nato naši mornarji, ki so ponovno nastopili. Javno telovadbo je zaključil nastop sokolske konjenice. V okviru pokrajinskega zleta je bilo še nešteto drugih važnih sokolskih prireditev, ki so vse naravnost sijajno uspele, kakor tekme za državno prvenstvo, o katerih bomo še posebej poročali, sokolska razstava, jubilejni občni zbor Ljubljanskega 'Sokola itd. Pokrajinski zlet je pokazal presenetljivo in vzorno discipliniranost sokolskih edinic, mogočen* razmah sokolstva v zadnjih letih in njegovo moč. Vsem, ki so se ga udeležili, bo ostal v trajnem spominu, saj so odnesli z njega neizbrisne vtise navdušenja in lepot. Javni nastop limbuškega Sokola. Sokolsko društvo v Limbušu priredi jutri v nedeljo ob 16. uri na letnem telovadišču javni nastop. Nastopila bo moška in ženska deca s prostimi vajami in igricami, moški in ženski naraščaj s prostimi vajami, članice s simbolično vajo »Karmen«, člani s prostimi vajami, telovadci na o-rodju, nadalje podčastniška šola z Maribora, studenški Sokoli z lahko atletiko in četa 45- pehotnega polka- Med nastopom in pri veselici bo igrala vojaška godba. Vabimo vsa okoliška bratska sokolska društva in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži nastopa v. čim večjem številu. Šport Dunajski Rapid v Mariboru NAJVEČJA NOGOMETNA SENZACIJA. GOSTI IGRAJO PROTI MARIBORSKE MU RAPIDU.* V torek 4. julija bo svetovno znana enaj storica dunajskega Rapida nastopila v Mariboru, in sicer proti moštvu mariborskega SK Rapida. Dunajski Rapid se vrača z uspešnega turnirja po naši državi. Igral je dvakrat v Beogradu, enkrat v Novem Sadu, Osijeku ter bo danes in jutri nastopil v Zagrebu. Povsod, kjer je mo- štvo igralo, je želo krasne uspehe in to v. glavnem po lepi igri. Zato upravičeno pričakujemo, da bo tudi v Mariboru veliko zanimanje. Gosti so bvezani, da nastopijo v kompletni postavi. Tekma bo na igrišču SK Rapida ob 18.30 in sicer ob vsakem vremenu. Utrinki z unionske verande Rokoborci nastopijo! Profesioiiali! Kakor plamen je hitela vest po Mariboru in globoko pretresla vse, ki takšne stvari radi gledajo: mladež iz vseh mestnih okrajev in še preko mestnih meja; odličnike mariborske, ki »podpirajo« važna športna stremljenja, le domačih športnih prireditev ne; potem tudi vse tiste iz naše manjšine, ki pravijo, da gredo gledat rokoborbo, pri tem pa mislijo na politiko, ki je posebne vrste: Francoz, Čeh ali kaj podobnega ne more in ne sme zmagati; ako zmaga, potem se v slepem fanatizmu tudi najnesporuiejše zmage ne priznajo. Pač pa so ljubljenci pripadniki vseh mogočih narodov in ras, ki spadajo po naključju v sodobne poliiično-narodnostne opredelitve. Bog pomagaj! Od začetka meseca sem so na unionskem borišču ljute borbe, ki prehajajo premnogokrat z blazine med' občinstvo, ki sodeluje z neskončnim dretjem, vpitjem, žvižganjem. Kaj bi sodnik? Vsi poznajo pravila bolje od njega in tako nastanejo nemalokrat prave zmešnjave, pri čemer se spnemešavajo zvoki civilizira-nejše izgovorjave odlične r.ospode z naj. irezkejšimi primarnimi izbruhi predmestne mladeži. »Fuji«, »Faul!«, »Svinja!«. Na borišču se pojavi češki lev Mrna. Žvižg, vpitje. Bogve čemu? Mrna zamahne z roko in se smehlja- Tupatam si dovoli temeljitejšo masažo, »Fuji«, »Doli z njim!«. Dosledno si privošči češki lev dotik ob nogo v parterju ležečega soborca. Klici, grožnje. Kako naivni so ljudje. Niti ne opazijo nasmeška, ki gre preko ustnic češkega leva, ki hoče čas vpitja izkoristiti za počitek. Kdo bi se v parterju boril? — Črnec Tom Sayer: smola ga zasleduje. Otroci ga pa še vedno radi imajo in Tomi deli med nje dinarje. Pa tudi med nežnim spokirn je'dobro zapisan.. . Tomi veliko prenese, samo žgeč-kanja ne, proti kateremu je brez moči. Neartikulirani zvoki in klici so edina njegova reakcija. Baje dve leti nima treninga. — Francoz Čateheau: simpatičen borec, ' skromen,1 fa-ir, ljubljenec občinstva. Moči na kupe v tem zdravem mišičastem telesu, in krasne 'tehnike. Je specialist na takozvani arabski predvig. Kogar zagrabi v ta prijem, je nernimovno v naslednji polsekundi na lopaticah. Dobrih deset minut ga je Romun Angelescu obdeloval oni dan v železnem dvojnem nel-sonskem prijemu. Francoz je' vzdržal, se izmuznil, navalil na Romuna in ga v naslednjem trenutku s frapantno silo%potla-, čil na lopatice. Francoz ima obilo šans. — Romun Angelescu, Njegova specialiteta je dvojni nelson, ki lahko prinese zmago, lahko pa tudi poraz. Dvakrat mu je ta prijem pomagal do zmage, dvakrat pa je bil zanj usoden, zlasti pri Francozu in pri češkem levu, ki se je po 15 minutnem vztrajanju v dvojnem nelsonu v trenutku zasukal, ko je vedel, da so Romunu v prstih že pošle moči ter ga je z vso impozantno silo svojega bistva držal na lopaticah 30 sekund, bore malo se zmeneč za vse tiste klice in vzklike, ki so prihajali od vseh strani. Kaj pomagajo ubogemu Romunu vse simpatije proti njemu z levjimi močmi? Gnali so Romuna v re-vanžno borbo in so doživeli hudo razočaranje. čemu je bilo treba dveh porazov? Saj je vendar eden zadostoval. Sploh čemu te revanžne borbe. Č.emu se ljudje...? če sodnik razglasi zmago, potem je stvar končana. To so jasne stvari. Ali je nror; a v ozadju kaj drugega? Menda ne In tudi upamo, da ne. Sicer bo pač treba v bodoče proti temu neznanskemu vpitju, barbarskim vzklikom v vseh mogočih jezikih, kletvicam itd., zastaviti vse sile, da se takšni nastopi preprečijo. No, in potem še drugi vidnejši, med njimi Poljak Orszdwski, ki se pred vsako borbo prekriža, ki je tih, miren, pa močan in zmagovalen. Tipična slovanska narava. Ko bo vseh teh borb konec, pa pojde skozi Maribor žalosten »Jojmeme«. Veliko penezov je šlo iz sprešanih žepov za šport navdušenih Mariborcev; kdo bi si mislil, da je šport tako draga stvar?.. • Za slovensko kulturo, za slovensko knjigo ne bo nobenega’ belica. Saj ga tudi doslej ni bilo. Za takšne stvari ni penezov tudi ne pri tistih odličnikih, ki so vsak večer tamkaj na spregled in ki se sicer radi ponašajo s svojim rodoljubarstvom in dobrotništvom. Jojmene! — Mariborski ščipavec. Državni prvak Concordia poražen! V četrtek je bila v Ljubljani tekma . med Concordio in F. C. Kolinom, ki se je končala z zmago Čehov v razmerju 6:2. Danes dopoldne 'so se Čehi peljali z lepim avtobusom skozi naše mesto v Gradec, kjer bodo jutri nastopili proti Grazer-Spprtklubu. . SK Rapid v Celju. Jutri gostuje maribor ski SK Rapid v Celju ter bo odigral proti tamkajšnjemu SK Atletiku prijateljsko tekmo. Mitropa cup. V sredo je v Pragi Spar-ta zmagala nad Hungario z 2:1 (1:0); v Turinu pa je Juventus porazil' Ujpesta iz Budimpešte v razmerju 6:2 (3:1). Sparta in Juventus igrata torej v Z. kjer se bosta srečala z zmagovalcem iz telp1* Vienna : Ambrosiana. Ministrstvo za telesno vzgojo ni d°vv lilo jugoslovanskim atletom dvoboja s ^ krajinsko reprezentanco Italije v Trst 2. julija. Mednarodne rokoborbe. Sinoči je C*1" cheau po enournem boju zmagal nad Oh' ■zowskim, Bogner pa je porazil Angelesch Drevi nastopijo: Angelescu : Orszo\vs»| in Mrna : čateheau. Jutri, v nedeljo, h se srečajo Mrna : Orszowski in Bognef Čateheau. Vse borbe so odločilne. Zažigajmo Ciril-Meto' dove kresoveI Poziv narodni javnosti. Zažiganje kresov na večer pred god^j1 naših blagovestnikov sv. Cirila in da je bilo po naših krajih že v predv^-dobi zelo razširjeno. Takrat smo i® -po vseh večjih centrih ob jezikovni & in v zaledju prav marljive in delavne f družnice CMD, ki so zbirale pod sv<# okriljem narodno zavedne ljudi, prir^ gledališke igre, predavanja, razne naf^ ne veselice itd. Poleg vsega tega P® skrbele, da so vsako’ leto 4. julija zaF pola® po naših hribih in vršacih mogo^ CM kresovi. ,, Ti kresovi so bili zunanji znak maše * ve nacionalne zavesti, maše delavnosti borbenosti na 'narodno obrambnemj" dročju. Dramili so v naši sredi naredj, mlačneže, tujcu pa so glasno govorili^ je ta lepa zemlja naša in da smo jo r pravi jeni braniti do zadnjega diha. Tako je bilo nekdaj. In danes? , Že med vojno vihro smo z njem GM kresov morali prekiniti. zatiralki vsakega svobodnega pokre. med slovanskimi narodi Avstriji sicef kresovi že v mirnem času niso bili v®65: Med vojno pa bi bili pomenili nevad. izdajalščin napram njeni naduti in br®j obzirni mogočnosti. In kdor bi si bil _ulv jo takrat na ta način izzivati, ta bi bil * gurno čutil njeno trdo pest. « V prvih povojnih letih pa smo M dobrodušni naivnosti sploh smatrali, * ■tega ni več potreba. Saj smo vendaf ! lastni narodni državi! Ob državni iA so zabili trdne mejnike in itak vemo in naši mejaši, kaj je našega, ozirom3 hovega. Kaj bi bila torej nam potreb* kresov? čemu bi dramili z njimi n®j: mlačneže, čemu kazali tujcu kaj sm° 17 čigav je ta svet? . Tok dogodkov pa je kaj kmalu _ zal, da je bilo naše stališče napačno. ™ jec je našel tudi preko mejnikov z nimi stredstvi pota v naše kraje, do n3?’ ljudi, ki jih priklepa na vse možne tiaČW~ nase in vzdržuje v njih misel, da je f to sedanje stanje le prehodnega znač** ter se bo moralo prej ali slej zrušiti & veda tako, da bo njemu prav. In rav^ v zadnji dobi, ko je vzpliapolal nemški ? vinizem tako mogočno, da je zastrmel ^ svet, je dobila ta skrito gojena misel K* na našem ozemlju novega branilca. 0^ kazov za to imamo vse polno ne v Mariboru in vzdolž naše meje, arriP^ tudi v Zaledju, kjer so svoj čas naši rodni nasprotniki zabijali in deloma b? že zabili pilote za most do Adrije. . Zato je prav in umestno, da smo zač3 leta zopet začeli zažigati CM fenesOu Kakor so za turških časov kresovi o#?" njali vsem prebivalcem strašen klic, ss bliža deželi sovražnik, prav tako & oznanjajo tudi sedaj, da bodimo budno1,2 straži za našo zemljo in za našega veka. > | Dasi zažiganje kresov tudi že letos f ; tako organizirano, kakor je bilo v pre“ vojni dobi, vendar pričakujemo, da & do v torek zvečer zaplapolali na vseh J’3' ših vidnih vrhovih mogočni zublji. ^ sebno naša meja naj pokaže našemu f tujemu zaledju, da še živi in se zav^j svoje naloge tudi v sedanjih časih. Čet3"1 nimamo povsod CM podružnic, imanio ^ druge nacionalne organizacije, zlasti kola in Narodno odbrano. Kjer je več dualnih društev, naj ta skupno priredi? CM kres. Saj imamo vsi skupne cilje ^ ohranitev, naše zemlje in narodnosti, rej naj bode. tudi naše delo v tem s.cupno. Kjer pa'takih organizacij bi, * pa gotovo nekaj posameznikov, ki se vedajo resnosti sedanjega časa in opf‘r vijo to nalogo. Za torek bodi parola, naši. meji in ^ lediu: CM kresi Skala,n j: OCEANOPOLIS Homan o skriv n ottl ž 1 o w alka pr o l I o tt I ^ se bilo dogodilo tudi nam, če nf ki ^ ostaIi shriti tisoč tri sto metrov floboko pot Atlantskim oceanom,« je dela. Soralifis. »Sedaj boste razumeli, gospod Doljan, zakaj smo storili vse, da Preprečimo vsak stik med nami in med Vami na površini zemlje. Sedaj boste razumeli zakaj smo u ničili vse vire, ki so j°v°riii o nas in zakaj smo preprečili tu-1 vašo ekspedicijo na dno oceana in Vas ujeli.« »Moja teorija, da je bila kultura stare-ga Egipta in stare Amerike istega izvora,« je vzkliknil Doljan, »je bila vendar ti pa si nisem mogel misli- > da bi bila prostost človeškega roduta-n preProsta. Sedaj vem, da so bila vsa sa ugibanja popolnoma napačna.« ?«*<■>’ ta'b° k,« sta pritrdila hkratiu Astis 'ti Soralifis. tem P°govorom so prijatelji obšli ’i j 611 ^ veseličnih prostorov im dospe-iisa°k-°^n'Ce nalbol;jših pijač Oceanopo-1*: ’ ^er so si omočili grla. In ker je Dola a p0s*al zaspan, sta: se z Astisom vrni-domov. Po XI. AstisVS^ lem kar je izvedel Doljan od 'skle 3 m ^°rabfisa je bil njegov prvi kat©5 nau®' se čimprej jezika ljudstva, h zna reniU ga -'e bila. zanesla tako čude-„ K Us°da. Zavedal se je, da; mu bo mo- ?oče spoznati vse skrivnosti prošlosti in sedanjosti samo tedaj, če se bo mogel posluževati knjižnic in arhivov Oceano-polisa. Mimo tegia mu pa tudi ni bilo mogoče živeti med ljudstvom brez znanja njegovega jezika. Prijatelj Soralifis mu je priskrbel zato potrebne učne knjige, ki so bile sestavljene za tiste* ki so se v OceanopoMsu morali učiti evropskih jezikov zatradi zasledovanja dogodkov na zemlji. Tako je že tisti dan po proslavi sedel v svoji udobno in celo razkošno opremljeni sobi in proučeval zakone slovnice oceanopolščine. Bil je tako zatopljen v svoj študij, da je za trenutek pozabil na vse drugo, tudi na Inteb in Morajo. Prav v trenutku, ko se je skušal naučiti prvih besed novega jezika, ga je pa nenadoma vznemiril čuden šelest, ki se je razlegal od nasprotne stene. Radovedno je dvignil glavo in ostrmel. V velikem ogledalu, ki je segalo skoraj od stropa do tal, je zagledal... ihtelo. »Intela... princesa Intela!« je vzkliknil ves zavzet in se naglo ozrl, da bi- videl odkod zajema ogledalo njeno podobo. Toda v sobi ni bilo nikogar. Bil je popolnoma sam, in vendar... v ogledalu je zares videl njo. Videl je, kako se je približala skoraj čisto do samega stekla vsa lepa in očarujoča kakor takrat, ko jo je prvič videl v sanjah in potem v sve- 2# tišču. Roko mu je dvignila v pozdrav in se mu ljubeče nasmehnila. Doljan je planil k ogledalu. Pozabil je, da vidi v njem le odsev svoje oboževan-ke, zato se ji je hotel približati in ji povedati vse tisto, kar ga je mučilo dneve in noči od onih sanj na ladji. Toda namesto njenih rok se je dotaknil mrzlega stekla in spoznal, da je privid, ki ga vidi le eden izmed velikih napredkov znanosti podmorskega ljudstva, televizija izredne popolnosti. Intela se mu je prikazala v televizijskem ogledalu, da ga vidi in pozdravi- Vznemirjen je zato obstal pred njeno podobo in zaslišal takoj nato tudi njene besede: »Ea misfre, easti marfris!« Doljan je čutil, da mu pripoveduje nekaj ljubeznjivega, prijaznega in vdanega, toda besed ni razumel, zato je odgovarjal pač tisto kar je čuti! v srcu in ji je hotel povedati: »Ljubim vas, Intela, ljubim iz vsega srca in hrepenim po vas!« Toda prav tako kakor ni razumel on nje, tako tudi ni ona njega. Utihnite je in se mu samo smehljala. Polagoma pa je bledela njena slika, dokler ni popolnoma ugasnila in izginila. Namesto njene slike se je pa pojavil tedaj znova njen božajoči glas, ki je pel: Easta misiris as paran lis tiris, penave mar atlis darima a tare, easti miariris! Easta misiris as paran asitis, i rore, perave malana le tas egisares, easti miariris! Easta misfris as paran aJavis, i mere, perave vina le utala meseras, easti miariris! Doljan je zavzet poslušati glasove nerazumljive mu pesmi in si zapisal njene besede. Ko je pevka utihnila, je poizkuša! doumeti njih smisel, a ves njegov trud je ostal zaman. In vendar je hotel na vsak način izvedeti, kaj mu je govorila melodija tiste, ki je čutil v globini svojega srca že davno preden jo je videl, da jo ljubi. Vznemirjen je iskal Astisa in ga naposled našel v zunanjem uradu vlade, kjer je proučeval neka pravkar vlovljena poročila radia. »Prevedite mi to pesem, dragi Astis!« je vzkliknil in položil predenj papir z njenim besedilom. Astis je pesem prečita! in se nasmehnil. »Kje ste jo dobili?« ga je vprašal. »Pela mi jo je neka mladenka,« je odgovoril Doljan ter hotel prikriti skrivnost, da je bila to Intela, »Katera?« je vprašal Astis in se še dalje smehljaj. »Ne vem...« je dejal v zadregi Doljan. »Jaz pa vem,« je odgovoril Astis. »Kako veste?« »Nič ni težko razjasniti te skrivnosti« je pojasnjeval prijatelj. »Pesem, ki ste jo slišalli in si jo napisali, je prastara. Pela so jo že mlada dekleta svojim fantom v nekdanjem Semisirisu pred potopitvijo Atlantide. Pisana je tudi v jeziku, ki ga danes razumejo pri mas samo tisti, ki se zanimajo za razvoj naše pramaterinščine. Med našimi ženskami poznam le eno samo, ki se zanima za naše staro slovstvo, misli neprestano na Semisiris in nje govo usodo ter hoče v vsem posnemati princeso Ofirio.« (Se bo nadaljevalo:) Moderne Kitajke zahtevajo svobodo , --jon.1 listi, zlasti pa pekinški vodilni "fvniki, so se zopet razpisali na široko borili kitajskih deklet za svoje pravi-ae- Povod za to je dal primer, ki je izzval Vsej Kitajski veliko senzacijo. Nekaj Madih kitajskih dijakinj se je združilo v Posebno organizacijo in so dale v liste iz-av°’ da se nikakor ne bodo več ix>korile Prinskim tradicijam svoje domovine. J^volucioname Kitajke zahtevajo abso-‘h° Pravico, da prosto razpolagajo s se-žel’ ^ar p)om'ena z drugimi besedami, da e imeti’ glede svojega zakona svobod-o voljo, da si izberejo moža po lastni p ii M okusu. Ta dekleta so študirala v ^r°Pi in so tukaj seveda spoznala, da te pravice vse ženske v kulturnih civiliziranih deželah in da se ne sma-. ai° za nikake sužnje. Na Kitajskem pa .^J&spuotno že stoletja in stoletja nava- da, da starši zaroče svoje otroke že v njihovi najzgodnejši mladosti. Ta nova organizacija kitajskih dijakinj hoče sedaj napraviti konec tem tradicijam in so vse članice odpovedale v tem pogledu vsako pokorščino svojim staršem. Izjavile so, da se raje izselijo iz svoje domovine, kakor pa da bi se pokorile tem tiranskim in norim zakonom. Pekinški listi obsojajo ta modema dekleta in pripisujejo »njihovo noro naziranje o svetu pogubnemu vplivu Evrope«. Zaenkrat se še ne da presoditi, kakšen uspeh bodo dekleta imela. Selitev Tatarov iz Evrope Atenska »Proia« piše, da se muslimani iz romunske Dobrudže v množicah izse-lujejo v Turčijo. Ti muslimani niso pravi Turki, temveč samo ostanki tartarskih plemen, ki so pred stoletji gospodovala na severnih obalah črnega morja, vladala na Krimu in v južni Besarabiji ter tvo- Objava! Ugotovili smo, da je naš bivši zastopnik za Dravsko banovino gosp. Henrik Breznic iz Ljubljane, Gledališka ulica štev. 10, ki je sedaj zastopnik tt. „Petronafta“ Lukač i Schachter, k. d. v Zagrebu, pismeno obvestil naše odjemalce v Dravski banovini, da bo blago, ki je bilo Naročeno pri nas, dobavila dozdevna naša naslednica, tvrdka naših bivših uradnikov tt. „Petronafta“ Lukač i Schachter, k. d. v Zagrebu. Opozarjamo, da tt. „Petronafta“ Lukač i Schachter, k. d. v Zagrebu ni naša pravna naslednica, da ji nismo prepustili naših naročil **» da nimamo s to tvrdko ničesar skupnega ter prosimo naše cenj. odjemalce, da blagovolijo to vzeti na znanje s tem, da smo obenem nkrenili v zaščito naših interesov proti krivcem potrebne sodne korake. V Zagrebu, dne 24. junija 1933. 3UG0SLAVENSKA NAFTA D. D., ZAGREB rila kmetiško prebivalstvo Dobrudže, kjer so bila zlasti gosto naseljena v o-krožjih Tulče, Konstance in Dobriča. Ker so bili na njihovih posestvih kolonizirani Kucovlahi iz zahodne Macedonije, so se sedaj muslimani obrnili k Turčiji, ki jih sprejema pod svoje okrilje z največjim veseljem. Muslimani zapuščajo Dobrudžo, Romuni pa z velikim zadovoljstvom gledajo emigriranje iz njihove države- Tako se končuje preseljevanje narodov na Balkanu in bližnjem Vzhodu, kar je tudi ena izmed nepredvidenih posledic svetovne vojne. Kako se človek odkriža dolgov. — Kaj, ali je res, da si se tretjič oženil? — Res. Zdaj sem se navsezadnje vendarle rešil vseh svojih dolgov! Razumljivo. — Očka, povej mi, zakaj je dragi Bog šele proti koncu ustvarjanja ustvaril žensko? Ker bi mu bila sicer povsod ugovarjala! Metulj in ženska. Kakšna je razlika med metuljem-In ženo? Noi>ene ni. Samo da gre njun razvoj v obratni smeri. Pri metulju: gosenica, potem buba m nazadnje metulj. Pri ženski je nasprotno: deklica je metulj, zaročenka buba, a žena — gosenica. Zlobnost. V polnem tramvaju stoji neka 'dami, ker ni prostora. Sprevodnik reče nekemu mlademu človeku, naj vstane ki nag posti, da bo dama se dla. Mladenič odgovori: — Ne, nikakor. Jaz sem namreč privrženec • enakopravnosti ženskega is moškega. V gledališču. Skopuh svojemu sinu, ki secned oiimft-rom sklanja čez balkon: — Ne vesi se tako! Lahko bi patfef^!* parket, pa bom moral plačati: razJSaa encil vstopnino... . \ Ko je zanj odcvetela 82. pomlad, je odplavala duša Toneta Farčnika nadučitelja v pok., odlikovanega z redom Sv. Save v neznane višave. Njegovo truplo položimo v nedeljo 2. julija ob 16. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju v zemljo domačo, da na|de mir poleg svoje drage ženice Neže. Žalujoče rodbine: Farčnik, Nerat, Tušaek. Ustanovljena .. I88z. Stanje hranilnih vioe, 1C nuii onov uu Rezervni zakladi 8.800 000 Dir 3ore;ema iranilne vloge na Knjižice in na tekoči račun ter jih naikulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. perilo Mi po meri) Tekstilana BCidefeldt Moško Mati o Razno KOLJE za trto, brajdo, vrtnice, sadno drevje, fižolo in paradižnike, prodaja 5 komadov za 1.— Din Gnilšek. Razlagova ulica 25.________________ 2428 .MARTIN SAFRAN, sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar, Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko * spadajoča dela ter jih izvršuje dobro in poceni. 1664 I RADI OPUSTITVE TRGO-VINE oblastveno dovoljena razpro-I daja. L. Ornik, Koroška cesta 9. Izrabite to izredno priložnost! 2307 fournier, kaukaški oreh, v veliki izbiri dobite poceni pri Zalogi pohištva, Vetrinjska ul. 22. 2331 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22, nasproti tvrdke V. Weixl. JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnlčno podjetje, Maribor, Slovenska i ^7—Proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih obiektov. zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-»talacijskega blaga do konkurenčni ceni. 519 VAŽNO OPOZORILO občinstvu v Mariboru in okolici! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od 35,000 Din naprej. Vsak interesent si lahko ogieda hišico že v naravi pri meni, kjer so na razpolago tudi vsi načrti in proračuni. Izvršujem tudi vsakovrstno nove zidane hiše, kakor tudi vs? tovrstna popravila stavb v te sarski in zidarski stroki točno, dobro, solidno in po najnižji ceni. Zglasiti se je pri Podjetju Franjo Špes in sin, Tržaška cesta - Linhartova ulica 18., blizu vojaške bolnišnice,. Maribor. . 2065 GAMBRINOVA DVORANA. Najlepši senčnati vrt v Mariboru. Vsaki dan koncert. Ples Vedno sveže Tschcligi-jevo pivo, dobro vino, prvovrstna domača kuhinja., Abonenti se sprejmejo. Hrana tudi na dom. 2373 TKANINE za pohištvo, gradi za ma-drace, rolete, ležalne stole in izložbene strehe, žimo, volno in afrik najceneje nudi F. NOVAK, Glavni trg 9, — Koroška c. 8, Vetrinjska 7. • 2387 MILOSTIVA Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbnejše konzervira tvrd ka P. Semko, Gosposka ulica 37. Ob enem istega za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele v jeseni pri prevzemu. 2298 20 LITROV SVEŽEGA MLEKA oddam dnevno. Dostavljam na dom po Din 2.— liter. Pri večjem odjemu popust. Naslov v upravi lista. 2415 GOSTILNA ROBIN, Studenci, Aleksandrova cesta 29. Lep .senčnat vrt, i izborna vina, prvovrstna kuhinja. — vsako soboto koncert. Abonenti se sprejmejo! 2420 Prodam KOMPLETNA BELA POSTELJA, porcelanasta umivalna posoda In toaleta na prodaj. — Kosarjeva ul. 38. 2399 HIŠA Z VRTOM na prodaj. Šolska ulica 6. — Pobrežje pri Mariboru. 2404 PRODAM VISOKO PRITLIČNO HIŠO, potreben kapital Din 80.000. Mesečni donos Din 800. Ponudbe pod 140.000 na upravo lista. 2426 Stavbeni prostori z vrtom na prodai. Židovska ul. 8, Zidanšek. 2412 STAVBENE PARCELE na prodaj. Kvadratni meter po Din 3.—. Vprašati: Studenci. Pekerska cesta 73 — Toplak, 2407 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam. Vrbanova ulica 28, pritličje, desno. 2396 Posest NOVOZGRADBA, 3 sobe, kuhinja, 1000 kv. metrov vrta, 54.000 Din. Trgovska hiša z lokalom, 3 sobami, kuhinjo, 1 oral zemlje, blizu mesta, 65.000 Din. Vila, no-vozgradba, 2 stanovanji po 2 sobi, kuhinja, kopalnica, 120.000 Din. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka Ulica 28. 2414 HIŠE. GOSTILNE. POSESTVA, vile, žage, mline, prodaja posredovalec, Maribor, Frančiškanska ulica 21. 2419 DVA GOSPODA sprejmem tia hrano in stanovanjc. Frankopanova ulica 41 2417 OPREMLJENO SOBO oddam gospodu ali dvema go spodičnama. Maistrova ulica št. 17, II.. vrata 12. 2416 SOBO IN KUHINJO oddam takoj stranki brez otrok. Dušanova ul. 12. Magdalena. • ' 2418 Pouk PROFESOR POUČUJE srednješolce, tudi privatiste, za razne izpite, zlasti v jez'; kih. Naslov v upr. 2360 Lokat LOKAL NA ULICO, pripraven za pisarno ali obrt, na Aleksandrovi cesti, odddin v najem. Naslov v upravi li-sta- 2388 Stanovanje POSOJILO MOGOČE? Pojasnila le na pismeno zaupanje daje »Marstan«, Maribor, Slovenska ul. 22. (Vpisnina Din 10,—'r vnaprej.) _______________________ 2405 TRAJNI KODRI 100 Din! izdelani na najnovejši način, takoj valovi, brez vodne — pri gledališki frizerki MARICI POŽAR, Vetrinjska 11. ________________________2413 POPRAVILO MADRAC na domu s strojem, najceneje pri tapetniku Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26, 2424 4.50 4.5« Za potovanje 8 Vse v veliki izbiri in po solidnih cenah priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 Moderne Mesne konzerve in paštete 2469 zaloga tvrdke brača Nedela, Šlavonska Požega. 1 škatla jetrne paštete Dih 1 škatla jedi iz se-sekanega mesa (mrzla in topla) Din 1 škatla govejega, telečjega in svinjskega gulaša Din 6.-— 1 škatla segedin-skih dunajskih pljučk Din 6,— 1 škatla hrenovk (5 parov) Din 12.50 1 škatla hrenovk (8 parov) Din 16.50 kakor razni turistovski pro- viant pri tvrdki L. UHLER, delikatesa Maribor, Glavni trg STANOVANJE ODDAM solidni stranki. Betnavska cesta 39. 2408 MESARJI POZOR! Lokal na periferiji mesta Maribora na prometni točki, oddam. Vprašati v upravi lista. 2432 DVOSOBNO STANOVANJE oddam § 1. avgustom. Vprašati: Aleksandrova cesta 28/1. 2410 Sobo odda GOSPODA sprejmem na stanovanje. -Pobreška cesta 9-a. 2378 DIJAKINJO sprejmem na stanovanje in hrano. Koroška cesta 21. 2391 SOBO opremljeno in prazno oddam. Vprašati: Tomšičev drevored 12, Krčevina. 2390 DVE SOBI, lepo opremljeni, v vili, oddam z vso oskrbo ter dobro hrano štirim boljš. gosopdom ali gospodičnam. Frankopanova ul. 23. 2403 Službo dobi UČENKO SPREJME atelje za perilo Rupnik. Slo-venska ulica 20. 2421 PROVIZIJSKEGA POTNIKA za Slovenijo, eventuelno za všo državo sprejme Vesna Akumulator, Strossmajerieva ul. 3. 2425 STROJEPISJE, STENOGRAFIJA, KNJIGOVODSTVO. korespondenca. Pouk za pesa meznike. Začetek dnevno, kovač, Maribor, Krekova 6. 2333 Kupujte svoje po* trebšeine pri naših inserenčih f Proizvaja zgradbe električnih central na vodno moč, elektr. omrežja vsake vrste ter hišnih in zunanjih inštalacij, stanovanjskih hiš. tovarn in drugih objektov Dobava vseh električnih aparatov, motorjev, dinamo - generator -j e v. transformatorjev iz največjih svetovn. tvor-nic. 2017 Lastna specijalna P°' pravljalnica aparatov, dinamov, elektromotorjev. transformatorjev. Prodaja inštalacijskega blaga, lestencev, svetilk.' žarnic itd. — ILIČ Vladislav, elektrotehn. podjetje, MARIBOR. Aleksandrova c. 24. Tel 27-4* Fini pisemski papir v največji izbri v knjigah in papirnici Tiskovne zadruge Harib^ Aleksandrova cesta 13 Za vroče Doletne dneve velika izbira opank, platnenih čevljev in sandaht kopalne oblek e obalne p i ž a m e PEKO, Maribor kopalne plašče kopalne čewlie in ččpice nuo Cenjenemu občinstvu v Krčevini in okolici naznanjam, da sem s 1. julijem 1933 prevzel Naznanilo I mesarilo, Krčevina, Aleksandrova cesta 3 zopet v svoj lastni obrat. Na zalogi bom imel vedno sveže goveje, telečje in svinjsko meso,- prvovrstne kakovosti po zelo nizkih cenah. Znana prvovrstna postrežba! Za obilen obisk se priporoča IVAN WOMBEK, mesarski mojster =jimiiiiiiiiiiiiiiii[iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiinnn, uitiiiHIlillllUHlillllllHIlimilllllHIIIIIIIHHIHHnillllHIillllllllllHIIIIIIIIHHIUIIiHlimHlilliliHiiimtillliHHmiliUIHHE; murni mm imne him Centrala. MARIBOR Podružnico: CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice , nasproti DOŠte prej ,UZNOSTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varno naložba denarja, ker jamči za vloge pri lej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno um umu miuHiiinmiiinniiiiiiiii minimum ................................................................................................. 1 Lastni izdelki I gminiiiiiiiiiiiui^ Dražertne novoiti pralnega blaga - Tekitilane BUdefeldt ^ to‘“°'Cii ****** V liska Mariborska tiskarna d. d., predstarmik "