Številka 320 Trst v sredo 21. novembra 1906. Tečaj XXXI. Zfthaja. vsa'.i dan m rs if.df! su is ffpottife **e. iin. rt jeiitii se p. m itimu >«i>*n:!fre se rronr.ir.io po 3 (f> stotinki * ttiifi'in tobakaxn*h v Tr^iu in okolici, Ljubljani. Gorici, ••rano, Petru, i. Nabrefini. S*"- Luciji, Tolminu, AjdovSfini. Poštnini, Domboraru. Solkanu itd. O^-ee oifiapoT ye mčunaio po vn'Jth (široke 73 min, viaoke . mtnl; za trtroviiiske in obrtne nelnse po 20 stol.; t- uprr.rtnicf. zahvale. pcalnaice. oela-ne denan-th zavodov . t. f;0 a <>t. y.H oglartP v tc-kem liftu do 5 vrst K 20. vrfnka na-»iira v "ta K 2. Mnli ogifhi t>o «t. ' i^eda. najmanj ;a Hi ftot. — OirJa*e sprejema in»eratiii onuelek u:rdre - '.:noHf;. — F'nČuje izključno 'p nnravi ,,Edinosti". Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko V ediztotiti »> mo&t STarofiKina ra vae !e:o 2i K. pol leta 12 K, 3 uesece 6 K. — Na laročbe brez douosisne naročnine se uprava ne ozi™ Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankova i« pisma fe ne »prejoTnsjo in rokopisi so ne vračaj•>. Naroftiino, oglase in reklamacije je poSiljati na upravo li>t ■ . UREDNIŠTVO: al. Glorglo Galattl 18. (Narodni do>n\. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOOINA. Last ne Eonaorcij lista „Edinost '. — Natisnila tiskarna konsor?i * ista Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatti 5t. 1 S. . ^ Pogtno-branCnlfiut ra.'nn St. M 1.652. ;ccccc* ■ 7EL2F05 iUT. 1167. ———- Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a Mrijsks kreditne zate splob ii slovensko posojilnico. (Zvršetek.) Statistika pričenja z letom 18'S7. Takrat bilo v Avstriji tudi že nekaj zadrug (ali bolje rečeno „društev"), namreč 358. pa niso l ila še registrovana, ker ni bilo zakona, po katerem bi se bile registrovaie. Leta 1873, ko je 9. apr. zagledali zadružni zakon beli. dan, je bilo pa že 858 neregistrovanili in 142 registrovanib zadrug, skupaj 1000. Leta 1902, t. j. čez 30 let, je bilo pa v vsej Avstriji samo <>7 neregistrovanili in 6107 regi-- trovanih kreditnih zadrug, skupaj pa <»174, Torej se je pomnož io to število v 30 letih za 5174. Slovenci Smo imeli 1. 1873 menda samo 3 kreditne zadruge, 1. 1902 pa nekaj <-ez 200. Po iistemu Schulze-Delitzsch je bilo I. 1873. kreditnih zadrug (registrovanib) 142 (vse. seveda ker so Raiffeisenovke uvedene šele z zakonom od 1. »i. 89). 1. 1902. pa 2227, Vendar pa pravi ta statistika, da so ]iile v Avstriji : leta 1886 že 2 1. 1887 že 1. 1888 že 32 in I. 1889 že 105 ter leta 1902 pa že 3880 Raifi'eizenovk. Te imajo vse neomejeno zavezo, pa tudi nekatere Schulze-Delitzsch-evke imajo tako zavezo. Toda 1. 1873 je bilo posojilnic s tako zavezo šele 76, dočim je imelo 1. 1902 — 4473 posojilnic neomejene poroštvo, ostale, t. j. 1634 pa omejeno; prvih je v 01^7 3.3, poslednjih po 26.7. — Po poslovnem jeziku — kar se je sklepalo iz registrovane tirme — ■je — bilo I. 1902 v Avstriji 2985 nemških, 1 »>42 čeških, 23 nemško-čeških, 597 poljskih, 30 nemško-slo venski h, 187 italijanskih, 1 mško-italijanska, » italijansko-hrvatske, 69 romunskih in 66 srbo-hrvatsklh, ali v 0:48°/0 nemških. 26°/p čeških, 3% slovenskih in :i°/0 italijanskih itd. Velikansko statistično delo navaja zdaj v mnogoštevilnih tabelah, kako so rastla od leta 1880 vsako leto in kako so stala števila 1. 1902 pri posojilnicah vsake dežele glede udov, posojil glede postavk (aktiv in pasiv) v bilancah (hranilne vloge, tekoči računi, izposojila, čisti dobiček, rezerve, vrednostni papirji), glede lastnega in tujega prometnega kapitala itd. Vseh teh števil ne bomo niti najmanje vavajali. Samo glede obrestne mere pri vlogah in posojilih omenjamo še, da je najnižja obrestna mera v Gorenji Avstriji od 3°/0— 5°/0 ), najvišja v Galiciji od )—9°/0*)• Konečno še omenjamo, da je bilo v Avstriji že 1. 1902 osrednjih zadrug (ali zadruž-nin zvez) 35, od teh jih je bil 25, ki so se ) Za hranilne vloge najnižja. ) Za posojila navišja. bavile tudi z denarno zmeno, in so bile torej registrovane zadruge (vmes so imele 4 tudi revizijsko pravico) ; 10 jili je bilo pa samo zadružnih društev (po društvenem zakonu 15./11. 1867), ki so pa bila dobila revizijske pravice ; torej je imelo leta 1902 v Avstriji že 19 korporacij revijsko pravico. Od vseh 35 zadružnih zvez in centralnih kas je bilo 16 nemških, 6 čeških, 5 slovenskih, 3 italijanske, 2 poljski, 2 maloruski, 1 romunska. Od slovenskih zadružnih zvez imajo letos (1906) že 3 revizijsko pravico: Celje, Ljubljana, Gorica. Ce tudi tržaška zadružna zveza že deluje, nam ni znano". Te podatke strokovnega lista meramo še razjasniti s sledečim komentarjem z ozirom na celjsko posojilništvo. Vseh slovenskih posojilnic, ki so vse registrovane (to je: vpisane v posebni (zadružni) register na deželnih (okrožnih) sodiršcih zadruge z neomejeno (po veliki večini) ali z omejeno zavezo, (neznatni del) ; t. j. korporacije osnovane po tako zvanem zadružnem zakonu (od dne 9. 4. 1873), je letos že bližje 300 po vseh slovenskih pokrajinah. Pred kacimi 20 leti pa jih je bilo komaj 30- Vendar je že takrat bilo osnovano društvo „Zveza slovenskih posojilnic" v Celju, ki je te posojilnice poučevalo, vodilo, nadzorovalo in tudi nove posojilnice snovalo. Za pouk je skrbelo z živo in tiskano besedo. Radi tega si je bilo preskrbelo — kar je bilo z velikim trudom združeno — koncesijo za tiskarno. Izvrševanje te tiskar-niške koncesije seje bilo izročilo Dr. Hribarju ; zdaj je to društvo samo v svoji hiši ustanovilo tiskarno in ima poleg nje tudi knjigoveznico in papirno trgovino, podjetje, ki so prešla v njeno last. Vsled teh podjetij pa „Zveza Slovenskih posojilnic4* ni opustila skrbi za slovensko posojilništvo. Po njenem sodelovanju se je ustanovila „Zadružna zveza", t. j. registrovana kreditna zadruga z omejeno zavezo, ki je osrednja ali centralna zadruga za kacih 150 posojilnic (vmes tudi nekaj druzih zadrug) po vsem Slovenskem. Društvo „Zveza Slovenskih posojilnic" je izvrševalo revizijo slovenskih posojilnic dobrovoljno od leta 1883 dalje, kakor so se tudi posojilnice dobrovoljno podvrgavale njenemu pregledu. Od 1. 1903 je pa po zakonu od 10. 6. omenjenega 1. postala revizija obvezna ali obligatorična. Ta revizijski posel pa so smele prevzeti le tiste veče zadruge ali društva ki so bile od vlade potrjene ali avtorizirane za to. Taka avtorizaeija se je bila 1. 1904 prisodila tudi „Zvezi slovenskih posojilnic" v Celju. Ker se je bila pa v isti namen in v svrlio, da posreduje denarno zmeno med posojilnicami, ustanovila „Zadružna zveza" v Celju kakor denarna centrala, odstopilo je DELEGACIJE društvo „Zveza slovenskih posojilnic" svojo Se snidejo — kakor že javljeno — dne 25. i nadzorovalno pravico novi „Zadružni zvezi", t. m. v Budimpešti. Ustanovna seja delegacij ' kar je ministerstvo že v začetku tega leta Se bo vršila v nedeljo o poludne, popoludne ' odobrilo. In tako opazujemo z veseljem, da ob 2. uri pa bo vsprejem v kraljem dvoru v se v Celju slovensko denarno in obrtno pod- Budimu. Najprej bo vsprejeta avstrijska, po- jetje kakor društvene in zadružne ustanove tem ogrska delegacija. Ob tej priliki bo imel lepo razvijajo : poleg posojilnice in južno- cesar prestolni govor. Morda v ponedeljek že štajerske hranilnice povspešuje denarni pro- poda minister za vnanje stvari, Aerenthal, ; met še „Zadružna zveza", kar vse podpira še „Zveza slovenskih posojillnic", ki pa tudi uživa ob enem sopomoč navedenih treh de-' narnih zavodov. To je lepo vzajemno na-! rodno-obrtno delo, ki mu želimo najboljšega vspeha. L. ekspoze o vnanji politiki. (Gotovo pa še ni in se utegne zgoditi za nekoliko dnij pozneje, ko proračunski odsek avstrijske delegacije zaprične zopet se svojimi razpravami, dne 3. decembra. Od 25. novembra pa do 3. de-: cembra ima avstrijska poslanska zbornica na-j daljevati razpravo o volilni reformi. V vladnih krogih goje baje zelo optimistično nado, da bo do 3. decembra volilna reforma tudi rešena v zbornici poslancev. Hrvatski sabor. (Brz. poročilo). ZAGREB 20. Preden je zbornica prešla na dnevni red, je predsednik omenil demonstracij iz zadnjih dni, ki so bile proti nekaterim poslancem prirejene na ulici in ki prihajajo od neke strani, ki je še nedavno temu označala v zbornici nekatere poslance kakor revolucijonarce. (Živahna pohvala). Predsednik je pozval navzoče, naj delajo na to, da se ne bo več kaj tacega dogajalo. (Pohvala). Na to je posl. Kis poročal o zakonskem načrtu zaradi zopetne uvedbe porotnih sodišč. Voditelj pravosodnega oddelka je preciziral stališče vlade ter rekel, da gre vlada s stališča, da po menjaj o porotna sodišča le načelo zaščite v pravosodju. Vlacla se podrobno bavi s predmetom ter razširi delokrog porotnih so- Proračunski odsek, (Brzojavno poročilo). Pogodba z Lloydom. DUNAJ 20. Na današnji seji je pododsek zo pogodbo z Lloydom razpravljal o členu 1. Vladni zastopnik ministerijalni svetnik Delles je rekel, da obsega predložena pogodba razširjenje itinerarja in večo brzino vožnje. Posl, baron Sch\vegel je pokazal na potrebo, da bi se moralo vzdrževati promet z Albanijo vsaj v onem obsegu, kakor obstoja že sedaj ter je želel, naj bi se stavilo v pogodbo še primeren dodatni predlog. Vlada naj se tozadevno sporazumi z Llovdom. Posl. dr. Silvester je podpiral predlog ter je izrazil željo, naj se predloži imenik ladij, določenih za I Dalmatinski in vztočni promet ; nadalje je J želel pojasnil glede bodočega prometa s San-tosom. Ministerijalni svetnik Delles je izjavil, da prevzame dosedanji promet z Albanijo f „Dalmacija". Kar se pa tiče prometa s San-tosom, namerava vlada, počenši z letom 1907 uravnati primeren promet z Brazilijo na te- Jišč tudi na politične in velike pregreške. melju povspeševalnega zakona za pomorstvo. 1 (Pohvala). Govornik se je potegoval še za to, Posl. dr. Kolischer je predlagal, naj se za j da naj se porotnim sodiščem ne privzame povspeševanje prometa z Albanijo uvedejo j samo lajikov, ampak tudi pravnike, da se bo kombinirane železniške in ladijske tarife, tako-' pri porotnih sodiščih primerno upoštevalo zvane kumulativne tarife. Posl. vit. Vuković j zakon. je podpiral Schvegelov predlog, naj bi Lloyd j ZAGREB 19. (Zvršetek) Posl. dr. Frank še nadalje preskrboval promet. Posl. Schalkjje očital koaliciji, da slepo služi zistemu. je predlagal, naj se Llovdu prisodijo primerne j Reško resolucijo so sestavili dalmatinski po-konvencijonalne kazni, ako se ne bo v dolo- j slanci in ti nimajo pravice, da se umešavajo ; čenem terminu strogo držal vozne brzine,\ v notranje stvari Hrvatske. Dr. Frank je za-dalje je predlagal, naj pododsek naprosi mi-1 ključil, zagotovivši, da bo njegova stranka ! nistra. naj takoj pozove Llovd, da skliče I vzlic temu podpirala svobodoumne reforme meseca decembra glavni shod, na katerem bi koalicije. Nato je bila debata zaključena ter se razpravljalo o predloženih spremembah,! predlog dr. Lorkovića vsprejet. po katerem oziroma iste vsprejelo. Slednjič je pozval mi-j je bil njegov nujni predlog zaradi volilne re-nistra, naj takoj sporoči Llovdu. da so se v I forme izročen odseku, sestoječemu iz 15 pododseku slišali glasovi, ki so se izjavili za I členov. Odsek se bo bavil tudi s predlogo nadaljno kolkovanje Llo.vdovih akcij, oziroma ■ o volilni reformi Starčevićanske stranke. PODLISTEK. Naj a. Hrvatski spisal Ksaver Šandor Gjalski. Prcvel M. C—č. Nu, vendar nam je bilo v selu lahko delo. Bilo je tu le nekoliko ljudi. Tudi na poiju ni bilo mnogo teže. Kmetje — ai jih Hlo ravno Bog ve koliko — so se sicer pometali na trebuhe po tleh, da bi preprečili oranje in so se obešali na kolesa vlastelinskih plugov ; bilo je veliko krika, da je spa-nija podkupil sodnijo in gospodo in starešine. Nu, ko so se približali vojaki z bajoneti in dvojica trojico potisnili do zida, tedaj se je svet raztekal. Teže je bilo v šumi in po pašnikih. Tu sem moral upotrebiti puške. Ali prava težava se je pokazala še le poleg pokopališča. Tu se je zbralo skoro vse ^elo. Staro, mlado, inožki, ženske, vsi so bili tu. In vsaki, tudi najmanji in najslabotneji je držai kaj v rokah. A videti je bilo tudi ^ušek, kos in sekir. Neki — umazan, raztrgan človek je kakor neumen nabijal po va- za pomnožitev efektivne glavnice kakor con-ditio sine »jua non, da se pogodba vsprejme ; Nato je bila debata prekinjena. Prihodnja seja jutri. Djakovski škof. Minolo soboto je bila pri banu Pejače-j vicu deputacija kapitelja in škotije djakjvske, škem bobnu. Kakor da je šele zdaj prišel do prave igrače. Predno so nas opazili, bilo je krika, kletve, hrupa, ali tudi smeha, šale. „Ljudje kriče — dober znak ! Pes, ki griz°, ne laja!" — sem mislil sam pri sebi. Čim smo se mi pokazali, navstala je grobna tišina. Svetlikanje nataknenili bajonetov na vojaških puškah ima v sebi nekaj strašnega, nekaj podobnega zvijanju kače, pak je vražje delovalo na narod. V prvi hip so bili vsi prepa-deni od strahu. .Jaz sem uporabil priliko, pak sem jih začel glasno pozivati, naj se takoj razidejo ! No, to pot, ali sem bil drugačen, nego navadno — ali Bog ve kaj — jaz ne vem, moj glas ni imel v sebi vse moči, kakor drugod in jaz sam sem to občutil v sebi. In zato se je tudi zgodilo, da se j« na moje besede dvignil silen krik. — Mi ne damo. Starešine in paroli so nas prodali. Dobili so najbolje zemlje, pa držijo s spahijo proti narodu. A kam naj toliko ljudij, ako se jim je vse vzelo ? Pa še vse to ni dovolj gladnim volkovom, a daj, otimlji siroti še to pokopališče, kjer nam počivajo dedje in pradedje od davno — že od tedaj, ko smo došli iz Hercegovine pred dvemi sto leti ! Tu so mi prišle na misel Najine besede in prestrašil sem se. Poskočil sem naprej, in ne da bi pazil na kaj, sem začel uporno gledati med množico, ali ni tudi ona med njimi. | Odleglo mi je, ko je nisem nikjer našel. Ali vendar se nisem popolnoma pomiril. In sedaj je bilo prvokrat, da sem omahaval. ('elo kar j I ustrašil sem se ob misli, da me ona more j i videti tu. Kaj stori ona ? Ob so vraži me. ko ; t bo videla, da sem jaz tisti — oh sam vrag ! j I Ravno mene so morali določiti! Kmetje so začeli vedno glasneje kričati. Cim bolj sem omahoval jaz, tem huji so postajali oni. Besni živali in razjarjenemu človeku ne smeš nikdar izdajati svoje neodločnosti ali svojega sočutja. To si tolmači on kakor slabost. Tako so se tudi sedaj kmetje predrznih ter jeli navalivati na vojake. Kapetan je parkrat zahteval od mene, naj dam primeren nalog. Slednjič nisem vedel ne kako ne kaj. Strašno sem se premagal in postal hladen. Dal sem zapoved naj se naskoči. No, kmetje so vsprejeli vojsko s kamenjem in celo tudi streljanjem. Tu se ni moglo več odvrniti prelivanja krvi. Ali vendar — v prvi hip sem velel vojski, naj strelja v zrak. Ljudje so to uganili in so ostali na mestu. — Saj oni ne smejo streljati. Cesarski ljudje so, a kako bi naš cesar, nas premi- lostljivi oče dovolil, da mu ubijajo narod V ! Ne bojte se, ljudje ! To je bil odgovor na prazne strele in se je množica začela rogati vojakom in se besno potiskati proti njim. Na kratko : prišlo je do pravega spopada. Padli so štirje vojaki in in kakih petnajst kmetov. Sedaj je narod začel bežati in mi smo zaseli pokopališče. V ta hip se je na bližnjem griču pojavilo žensko bitje in začelo glasno pozivati narod, naj ne beži, ampak naj se povrnenazaj. — Kukavice! Ali ste vi Srbi ? Ali so vas za to srbska prsa dojila, srbska mati zrcilllu ? Na prvi glas puške beže kakor zajci! Sram Vas bilo ! Kdor je človek, sem k meni, pa nazaj ! Kam pridite, ako boste dopuščali, da vam otimljejo grobove vaših prednikov?! Sem, sem! Naj le streljajo, tu jim je cilj ! No, ko ste taki junaki, zadenite v ta bela nedra moja ! Po glasu sem spoznal — Naj o in opazil sem, kako se je srajca razmaknila in so zasijala divna deviška prsa, bela kakor perje labudovo, obla kakor jabolka, a čvrsta kakor raramor. Čudno, skoro neverjetno, in vendar je bilo tako. Za hip je bilo v meni, da nisem občutil nič druzega, nego lepoto, sijaj in porazni čar teh prsi. (Zvršetek pride.) Si ran II »EDINOSTc št. 320 V sredo, dne 21. novembra 1'JCMi ki je prosila, naj bi si prizadeval, da se v S kov, ako ostanejo samo Irski neki dohodki, interesu cerkve in naroda čim prej spopolni i ki se uporabljajo sedaj za potrebe skupne že nad poldrugo leto izpraznjena škofijska j države. stolica v Djakoru. Ban je izjavil deputaciji, j Drobne po|iti6ne vesti, da bo nova vlada priporočala imenovanje ■ r take osebe, k i b o m o g 1 a zadovoljiti1 Novi načelnik generalnega ho v i smeri življenja na H r v a t- j 6 t a b a se je podal v Inomost, da se tam-s k e m in interesom cerkve in naroda, tako, kaj poslovi. Prihodnji teden se zopet povrne da bodo popolnoma zadovoljni vsi faktorji. j na DunaJ ter prevzame svoje posle. Oficijelno --j imenovanje novega načelnika generalnega štaba Volitve v Budjejevlcah in socijalna se priobči te dni. Poročilo, da bo namesto demokracija sedanjega namestnika načelnika generalnega štaba FML Potioreka imenovan tržaški bri-V „Politiki" čitamo: Nemški, al. boje gadjr GM Schemua> nl resnigno. v ten) rečeno, nemško-nacijonalni socijalni demokratke ^ ^^ do,oJeno v Budjejevicah so se bih obvezah, da bodo ( Novipruski minister za po. v tretjem volilnem razredu glasoval, za cesko ,je(lelstr0. h Berollna čajo . Cesar listo. V zadnjem lupu pa so se prem.sh. m m je y poncdeIjek vsprcjol v avdijenci so glasovali z .Nemci. Sedaj pa »bs.pljejo ■ pn,(lsedmk.i zveze nemških poljedelsUih dru. češke sodruge z očitanji, ker so poslednji Arnim.Crievena Razllini menijo. da ostali zvesti dani besedi ter naznanjajo (nemški odslej so delali vedno doslej. Ko se je . .. ... ... - pnstas agrarcev. prvikrat volilo za kunjo, so na ožji volitvi ^ Srbski dement i. Iz Belegagrada glasovali za nemškega liberalca Herbsta. Po- dementirajo vest. češ, da je srbski poslanik vodom volitev v letu 1901 je prišlo med češ- y Rimu? Milanović, dobil od svoje vlade na- kim in socijalno-demokratičnim vodstvom do logj naj ZQpet prične z Avstro_Ogrsko poga- dogovora v tem smislu, da bo v slučaju ožje janja glede skJepa nQve trgovinske pogodbe. volitve ena stranka podpiralo drugo. Res je Milanović je dobil le dopust, da se v svojih prišlo do ožje volitve med češkim kandidatom privatnih stvareh poda v Bukarešt. u*,u Tj je isti določen ministrom za poljedelstvo, socijalni demokratie namreč), da bodo . . ' J '' . , , Araim-Crieven le na glasu, da pozna popol- ij hodi i svoja lastna pota. Saj tako ' . . , . V. \ J J noma trgovinske interese in da je odločen pripadnikom splošne volilne Inventarizacija v francoskih pravice in nemškim veleposest- cerkvahi Iz Pariza poročajo, da so bile nikom, dr.om Schneider-jem. A kaj se je na razne kraje odposlane čete? ki imaj0 na_ zgodilo ? Češki socijalni demokratje so se meDj da ščitijQ uradnike, ki imajo vzdržali volitve, nemški pa so glasovali kakor naIog) da sestavij0 v inventar v cerkvah, kjer en mož za dr.ja Schneiderja, ki je bil tudi ge ni to §e izvršii0> izvoljen z malo večino. A sedaj hočejo isti Princ Alojzij Lichtenstein, nemški socijalni demokratje svoje češke so- eden prvakov nem§ke krščansko - socijalne druge, ki so jim toliko časa delali stafažo, stranke je 0bliajal v nedeljo 60-letnico svo- proglašati odgovornimi za to, da so glasovali jega roj8tva za češko listo, v kateri je bila vendar Črnogorska skupščina. V seji zastopana tudi socijalno-demo- črnogorske skupščine je prišlo minoli pone- kratična stranka, da, nemški socijalni deJ|ek do hudega spopada med predsednikom demokratje govore celo o terorizmu, ki da mjnisterskega sveta Nik .»licem ter predsedni- so ga izvrševali češki sodrugi. O tem pa, kom državnega 8veta glede politike Črnegore. kako so nemški tabrikantje gnali svoje volilce Vsled tega Je ylada podala ostavko# do volilne žare in jih prisilili da so — Protiangležko gibanje v nemški volili, o tem ne vedo ničesar pripove- Egiptu. Napredni Egipčani so se že davno dovati ti nemški socijalni demokratje. Sicer naveličali angležkega gospodstva v Egiptu, pa je od češke strani le z zadoščenjem po- Vzlic temu, da se angležki protektor lord zdravljati narodno ločenje socijalnih demokra- Kronier izogiblje vsakemu spopadu, vendar tov v Budjejevicah. Nemški sodrugi so bili narašča vsakim dnem struja, naperjena proti itak vedno strogo nemški, češki sodrugi angležkemu gospodarstvu. Kakor agitacijsko vedo sedaj, kam spadajo!! sredstvo uporabljajo ti nasprotniki angležke vlade dve napredni in kulturni želji. Prva želja je, da se ustanovi novo egiptsko vseučili-lišče, druga pa, da se uvede v Egiptu ustava. Angleži se za sedaj drže zelo reservirano na- Srbija se hoče osvoboditi od Avstrije in Nemčije. Dunajska ~Zeity poroča iz Zemuna : V ponedeljek zvečer je ministerski predsednik sproti obema vprašanjema. Paši t' sklical svoje pristaše na shod, na ka-' ~ terem je razložil svojo politiko, zatrdivši, da Domače vesti. mora Srbija gospodarsko in političnoj XV1L ^ ^ mestnega sveta. >nj i; I^c^NA v—L-o-ifi s * 9 se osvoboditi od Avstrije in Nemčije, dve državi zasledujeti na Balkanu kajti te interese, Sinoči ob 7. uri in pol je pričela XVII. javna .. . . «««»» seJaJ ki pa bo nadaljevala še jutri, v četrtek t 1"teTrcS°m l večer in naslednje dni. Na dnevnem redu te seje je najvažneja točka „Predložitev proračuna za L 1907." Ta proračun nam podaja živo sliko ob-pov ter najela posojilo. Izvajanjem Pašiča so finskega... gospodarstva in slabega stanja ob-zborovalci živahno ploskali. einskih ananc. izkazuje namreč deticit od to osvobojenje, je dejal Pašie, je zelo koristna carinska vojna in dejstvo, da ni Srbija ni v Nemčiji ni v Avstriji naročila novih to-ojilo. Izv ploskali. i-.-« v i i -i . . 1.100.024 K, ki ga bo pokriti z novim povi- Štrajk poljskih šolskih otrok škom daytoV) s kbaterim se misIi obremeniti V Poznanju. davkoplačevalce. V pokritje omenjenega deti- Iz Bromberga poročajo : V tukajšnjem cita predlagata namreč magistrat in finančni okraju je bilo odstavljenih 200 občinskih odsek : 1.) povišanje občinskih doklad na predstojnikov radi propagande za šolski grozdje tako, da bo davek izjednačen z dav-štrajk. V vseh krajih tukajšnjega okraja se kom na dotično množino vina ; 2.) povišanje štrajk razširja. V mnogih krajih postopa po- občinske doklade na vžitninski davek na pivo licija proti duhovščini na podlagi zakonskih Gd 160% na 200% ; 3.) povišanje doklade določb. Zdaj štrajka približno 100.000 polj- na obrtni davek L in II. razreda (izvzemši pridobitne in gospodarske zadruge) od 47% : na 70% : 4.) povišanje najemninskega kraj- skih otrok. Avtonomija Irske. Dubiinski list „Evening Herald" je pri- earja od 3°/o do 9%, izključivši najemnino , . i - * . * , i , do letnih 400 K, in sicer progresivno od te obeil v glavnih potezah nacrt homerula (av- . , ___ , , - .. ? T , . . -•■li,,.« i svote naprei do 2000 K letne najemnine, pri tonomije) za Irsko, ki ga ie izdelala liberalna .... .. , , n# i -i i j t> A i i kateri svoti se progresija ustavi z 9 /0 na- anglezka vlada. Po tem nacrtu se zakono- r. . . . f . , - * i .. • r i • lemnmskega kraicaria. dajna unija Anglezke in Irske ne menja. f To je jedro novih predlaganih poviškov Ustanovi se irska skupščina : dve tretjini. dayka pri katerih pa naša občinska uprava oziroma tri četrtine njenih členov bodo volili ne misJi ostati? ker proračun priporoča dotič-tisti, ki imajo po sedanjem zakonu v Angležki j nim komibijam proučevanje novih davčnih vi-pravico voliti člene v angležko spodnjo zbor- roy . mej temi n< pr 20o/o davek na tram. nioo. Ostale člene bo imenoval irski podkralj j wavske vozne listke itd. ali pa bodo izvoljeni na temelju omejene vo-i ' Ti nameravani poviški razburjajo že par lil ne pravice. Notranja uprava v Irski bo raz- j dni tržaško občinstvo vseh slojev, deljena v štiri oddelke v obliki ministerstev : j Zanimivo in značilno za našo upravo je, centralni oddelek, oddelek za narodno pro- j da poročilo k proračunu naglasa potrebo posveto. oddelek za poljedelstvo in oddelek za! množenja magistratnega uradniškega osobja, urejevanje in delitev posestev. Policija ostane vzlic temu, da se je vsled odvzetja preneše-v rokah centralne angležke vlade. Na polju i nega delokroga poslovanje magistrata moralo pravosodja ne pride do nikakih sprememb, j znatno vtesniti. Irska skupščina bo razpolagala z lastnim j S tem proračunom se je torej bavila si-proračunom od 100 do 125 milijonov fran-jnočnja seja, pod predsedstvom župana dra. Sandrinelli. Prisostvovalo je seji kakih 36 svetovalcev. Zastopniki naše okolice so bili v polnem številu. Vlado je zastopal vladni svetnik dr. Lasciak. Po prečitanju in overovljenju zapisnika prejšnje seje, je predsednik podelil besedo svet. dru. S 1 a v i k u, ki se je bil v to svrho prijavil že pred sejo. Dr. S 1 a v i k je torej predlagal, naj se seja odgodi do 1. decembra. „Ne stavim — je dejal — tega predloga iz strankarskih ozirov, marveč zgolj v svrho, da se razprava o proračunu vrši temeljito. Mestni svetovalci so dobili poročili in proračun še le dne 12. t. m., dne 15. t. m. pa opozoritev, da bo danes seja. Menim, da je to premalo časa, da se ves proračun temeljito prouči. Posebno pa treba temeljito proučiti ta proračun, ki je tako obširen ter pokazuje deficit in predlaga pokritje istega. Najmanj prilike proučevati ta proračun pa smo imeli ravno mi, zastopniki okolice, ker ni nobeden nas ne v mestni delegaciji, ne v finančnem odseku, kjer so imeli na razpolago vse knjige in vsa sredstva, za to proučevanje. A proučiti ga je treba temeljito, ker drugače se ne more glasovati z mirno vestjo, ker brez temeljitega proučenja ni možno udeležiti se razprave. O tem proračunu se je začelo razpravljati tudi po časopisju. A razprava v časnikih je do sedaj še jako površna, ker niti dotični časnikarji niso imeli še časa prijaviti razne podrobnosti tega proračuna. V teh desetih dneh nam zna ravno časopisje podati kako dobro misel." Zaključil je toplo priporočivši svoj predlog. Predsednik je dejal, da če bi se seja odgodila kakor je predlagal dr. Slavik, bi bilo potem prepozno, ker bi ne imeli proračuna pred novim letom. Od mestnega sveta odobreni proračun se mora namreč izročiti c. kr. namestništvu, od tod roma proračun na ministerstvo za notranje stvari, zatem k ministerskemu predsedstvu in slednjič še v cesarjev kabinet. Iz tega vzroka je nujno potrebno, da se razprava prične takoj. Svet. M o r p u r g o je na to vprašal župana, bi li ne bilo možno odložiti sejo vsaj do prihodnjega ponedeljka, kaiti nekateri razlogi, ki jih je navel dr. Slavik v utemeljevanje svojega predloga, se mu zde jako tehtni. Svetovalec M a y e r je, kakor poročevalec finančnega odseka, pobijal predlog dra. Slavika, na kar je dr. Slavik na kratko repliciral in vstrajal pri svojem predlogu. V to debato je posegel tudi svetovalec dr. R y b a r. Dejal je, da se niti druga leta ni pričelo razprave o proračunu pred decembrom, a vendar je došlo vladno potrjenje vselej pravočasno. M a y e r je na to opazil, da ni res, da se druga leta ni začelo razpravljati o proračunu prej, nego v decembru, ker se je o proračunu razpravljalo celo že v juliju. Dr. R v b a i*: „Da, a pred mnogo leti!" M a y e r : „Leta 1897, to je 8 let," Ko je na to predsednik stavil na glasovanje dr. Slavikov predlog, so glasovali zanj zastopniki ekolice in dva svetovalca večine. Zatem j? sledilo čitanje magistratnega poročila in poročila finančega odseka, ki je trajalo več nego celo uro, a zatem je pričela splošna razprava o proračunu. V to debato so posegli po vrsti i svetovalci: Z a n u t i g, dr. R i c c h e 11 i, dr. D e p i e r a, dr. R y-b a r, dr. Mrak, dr. Slavik in M a v e r. D r. D e p i e r a, ki je člen finančnega odseka, je predlagal v imenu manjšine istega odseka, naj ne bo povišek najemninskega krajcarja progresiven, ampak proporcijonalen, in sicer naj se za najemnine letnih 400 kron pusti najemninski kraj car 3a pri najemninah preko 400 letnih kron, naj se istega zviša na 6%. Za dr.om Depiera je govoril g. dr. Rybai\ Dejal je, da sicer ni imel časa, da bi bil pazno čital poročili in proračun. Začel je rekši, da ko je on leta 1901 posegel v razpravo o proračunu za 1. 1902 — v katerem se je pokazoval občuten deticit in se j je v pokritje istega predlagalo povišanje občinskih doklad — izrazil bojazen, da nadalje-vaje po tej poti bi se privedlo občino do poloma in bi se obremenilo davkoplačevalce na tak način, da bi niti ne mogli živeti, tedaj je pri teh njegovih besedah stala v stenografičnem zapisniku beseda rilaritai{ (veselost), a bivši svetovalec Ventura mu je bil odvrnil, označivši občinske finance za izvrstne ter da ne bo treba več poviševati doklad in da bomo vredni zavidanja, a ne pomilovanja. „A kaj bi rekel — je dejal govornik — gospod Ventura danes, če bi še sedel v tej dvorani?" Zatem je govoril dlje časa kaza1 na hibe in netočnosti proračuna in se je izjavil proti predlaganim povišanjim. Sicer pa prinesemo krasni govor dr.; Rybafa obširneje v jutrajšnji številki. Obent h. prinesemo jutri tudi nekoliku obširneje poročilo o vsej debati. Seja je bila prekinjena malo pred 1". uro na rpredlog svetovalca dr.a Depiera, k je dejal, da ima govoriti še za neki stvarni popravek, a da si to pridržuje za v četrtek večer, k<> bo seja nadaljevala. * * * Okolu 8. ure in četrt je množica več stotin oseb začela demonstrativno žvižgati ii. vpiti na velikem trgu pred občinsko palačo. Obča razburjenost vlada med vsem tržaškim prebivalstvom radi nameravanega povišanja stanarinskega [davka. Magistrat, oziroma, mestna delegacija, je pripravila novo breme za večino prebivalstva ! Mesto »1 bi naložili davke na lnksurijozne predmeti.-, obremenjajo vedno le propadajoče trgovce, obrtnike, uradnike in druge nesrečne sloje meščanstva. Posestniki že težko čakajo najnovejšega odiranja, da bodo mogli zopet povišati stanarino (seveda je tudi tu častnih — zelo redkih izjem !) ter nalagati, stanovalcem — ne 3—4%, ampak, okroglo 10 do 20 poviška! Naš zastopnik g. dr. Rvbai je bi! že predložil, naj se naloži davke na gosposke kočije itd. in naj se ne odira itak že revnega meščanstva, a gospoda ne slišijo na to stran! Kedo bi tudi sam sebi nalagal davke, ko je bolj prijetno pDbirat iste] od — druzih ? ! Ako pa mestni „očetje" mislijo, da t. novi naskok na žepe ljudstva ostane brez resnih posledic, se možje zelo motijo! Kakor čujemo, se tudi meščani italijanske narodnosti pripravljajo na najodločnejao rcak-cijo. Kake vrste da bo ta reakcija, ne bom > še govorili, zagotovljamo pa že danes, d;t take reakcije še ni bilo v Trstu! Gospodi svetujemo, naj se spravijo nad one kaste meščanstva, ki žive od kapitalov in ne na nas reveže, ki moramo plačevati visoko stanarino le vsled obilice otrok in pa ker se nam mala stanovanja odrekajo z izgovorom, da se po zakonu ne sme jemati preveč ljudi v mala stanovanja ! Najnovejši naskok pa ne zadev lje samo nas reveže, ampak bi bil tak davek uničujoč tudi za mnoge tržaške trgovce. V tem slučaju nastopimo proti novemu davku, složno vsi meščani. A oni, ki izzove tak kompakten odpor, bo gotovo občutil posledice te drznosti, naperjene proti žepom meščanstva. Mi in z nami vsi Tržačani naj-odločnejše protestujemo proti nameravanemu povišanju itak že neznosno visokih stanarin, a za slučaj, da bi mestni svet vkljub vse-obcemu protestu sklenil tako povišanje, po-zivljemo c. kr. vlado, naj ne dopušča, da se nas rine v obup. Ako bodo naši sosedje, katerim gre v tem vprašanju prva beseda, odločni, potem se našim „Patres patriae" t-pot ne posreči ! Mi naj bi plačevali za zavoženo mestno gospodarstvo ? ! Mi naj bi trgali iz ust sebi in svojim družinam zato, da bi kedo delal razne predore in druge Jslične špase, ter zato, da bi drugi nepremišljeno trošili milijone ! ! Upamo, da do tega ne pride. Županom v Rajhenburgu je zopet izvoljen trgovec Preskar, Slovenec. Nov slovenski list. V Krškem prične meseca decembra izhajati „Posavska straža", poučen list za brežiške Slovence. Nemški učitelji ljudskih šol na Spodnjem Štajerskem snujejo svoje društvo, ki bo imelo svoj sedež v Celju. Novo šolsko poslopje, ki je stalo okolu 100.000 kron, so dovršili v Višnji Gori. Dvakrat pogoreli Almerigo. V Sti- ' njanu (pri Puli) imajo župnika, ki čuje na I ime Almerigo Fragiacomo. Pri župniku s i takim imenom je ime tudi — program, kakor da bi ga koncepiralo vse uredništvo — našega ..Amica". Besed je seveda mnogo „katoliških" in krščanskih, dejanja pa izdajajo vsa prav nekrščansko in nekatoliško sovraž-tvo do Slovencev in Hrvatov, kakor jih more inspirirati le tisti grdi nacijonalizein istrske ' oligarhije v najostudnejih njega formah. Tudi naš stinjanski Almerigo je tip ti-i stih italijanskih svečenikov v naših pokrajinah, ki so navdušeni zavezniki tistega ofenzivnega italijanskega nacijonalizma, ki se ne zadovoljuje s tem. da brani italijanski | interes, ampak mu je geslo : italijanizacij: [ drugorodcev, tatvina na etičnih interesih svo-jena soseda. V sredo, dne 21. novembra 1906 »EI)IKOST« štev. 320 Stran ITf Župnik Almerigo ]e — kakor vse kaže — zelo podjeten pomagač na tej akciji svojih italijanskih — liberalnih istomišljenikov. Pred nekoliko časa je poskusil precej drzen naskok. V Štinjanu imajo sevoda ob nedeljah in praznikih hrvatske večernice. Italijansko srce g. Almeriga ni moglo tega več prenašati in odločil se je za odločilen korak : hrvatske večernice je hotel jednostavno z a m e-niti z italijanskimi! Ali Hrvatje v Štinjanu niso take ovce, da bi molče dovoljevali tako almerigovsko eskamotažo njihovih starih pravic v cerkvi. Začeli so reagirati. To pa je Almeriga Fra-giacomo razljutilo tako, da je izpred oltarja hudo r a z ž a 1 i 1 štinjanskega poštenjaka Grgo Mihaljevića, kar mu je — na tožbo tega poslednjega — doneslo primerno sodnijsko kazen. Tako je pogorel prvikrat. Potem je prišla stvar tudi v puljski „Oiunibus", ki je Almerigo po zaslugi prijel radi namerovanega atentata na pravo hrvatskega jezika v cerkvi štinjavski. A sedaj je bil Almerigo razžaljen in je šel tožit. V ponedeljek je bila razprava pred sodiščem v Rovinju, ki se je završila s tem, da je g. Almerigo v drugič pogorel!! Urednik „Oujnibusa" je bil rešen obtožbe, a g. Almerigo Fragiacomo obsojen v plačilo troškov 50 kron. Iz „Omnibusa" pa doznajemo, da je g. Almetigo jako — resnicoljuben mož. Pred mesecem dni je bil izvesil neko pismo svo-jtga odvetnika, s čemer je hotel baje natve-ziti ljudstvu, d a j e b i 1 rO m n i b u s" obsojen radi žaljenja njegove osebe. Iz Boljunca nam pišejo dne 17. nov. 1906. : Nocoj so neznani bratci ulomili v hišo Josipa Mihaliča, krojača v Boljuncu h. št. 201 in pokradli zgotovljenih oblek v vrednosti nad 300 K. Sumi se, da so ta plen poslali v Trst na prodaj. Opozarjajo se na to mervidajni organi, pa tudi krojači in trgovci. * * * V ponedeljek dne 12. novembra je v opekarni Sandrini-jevi ponesrečil stražnik, ko je hotel spraviti stroj v tek in vžgati bencin. Kolo ga je tako rekoč prelomilo in je zda-hnil v par minutah. Bil je jedinec, iz Italije doma. dobra duša in pošten človek, da malo rakih. Vsem delavcem je žal po njem. Imel je krasen pogreb. Bilo mu je komaj 19 let. Nekdo. Razpis službe otroške vrtnarice. — Za otroški vrtec „Družbe sv. Cirila in Metodi] a v Ljubljani" v Hrastniku na Stajer-»kem se razpisuje 6lužba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bo nastopiti 31. decembra 1906. Hrezkolekovane prošnje naj se vpošljejo najdalje do 15. decembra t. 1. z naslovom : ..Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani". Občinske volitve v Veprincu. Včeraj so na Veprincu pričele občinske volitve za tretji razred. Pristašev italijanske stranke ni bilo na volišče. Volitev, ki jo je vodil c. kr. okrajni nadkomisar iz Volovske, se je vršila mirno. — _ /koledar in vzorno. Danes : Darovanje bi. .ev!ce Marije: Grmislav; Pavija — Jutri: Cecilija, l evica iu mučeuica : .Tezdimir: Vajuka. — Tempera- t tura včeraj : ob 2. uri popoludne 4" Celsiu3. — j Vreme včeraj: lepo. Društvene uesti in zabaue. Odbor pevskega društva „Kolo" opozarja gg. pevce in pevke, da je danes ob 2. uri popoludne pevska vaja za mešani zbor. J Jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer bo imel odbor seio. na katero opozarja vse gg. , odbornike. Rasne Vesti. * Šolski zdravniki. Kakor poročajo z Dunaja, je naučni minister odredil, da se pri vseh ljudskih in srednjih šolali namestijo obligatni šolski zdravniki. * Italijanska kraljica Jelena je, kakor poročajo iz Rima, zopet v blagoslovljenem j stanu. Iz njenega zakona z italijanskim kra-! ljem, ki je bil sklenjen dne 24. oktobra 1896, so se porodili trije otroci: princesinji Jolanda in Mafalda in prestolonaslednik Humbert, rojen 15. septembra 1904. * Anarhist umoril profesorja. — V Neapolju je te dni anarhist Lagana umoril vseučiliščnega profesorja Rossi-ja. Postojina. Darovi. Zopet 1000 kron od užigalic! Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je tvrdka , Ivan Perdan izročila 1000 kron pridobljenih ob prodali naših družbinih užigalic. Podpi-i jte Slovenci to tvrdko. ki tako vspešno delne v prid šolske dece ob jezikovnih mejah — torej na eminenten način narodu v i prosp^-h. Vodstvo družbe s\. < irila in Metodija. (Zvršetek.) V protestanski dobi je nekoliko sledi luteranstva bilo tudi v Postojini. V hiši tržana Gaygerja bival je luteranski predikant ki si je iskal po trgu privržencev in je v omenjeni hiši tudi opravljal službo božjo po nazarenskem načinu. Ali, ko je bila (1. 1595) protestantska vera popolnoma odpravljena, moral je najbrže tudi ta predikant. čegar ime nam ni ohranjeno, kopita pobrati, ker ni nič več čuti o njem. Ko so bili Francozi prvikrat prišli na Kranj sko in jo mahali proti Postojini (1797) vstrašili so se bili Postojiničani tako zelo, da so jo vsi popihali in se poskrili po bli ž njem gozdu. Doma so ostali le župnik Benigar, poštar in uradniški pisar. A (27. marca) došli Francozi so se vedli, kakor je poročal omenjeni župnik, mirao, in general Murat je naročil župniku, naj opravlja le dalje svoje uradniške dolžnosti. General je odšel s svojo kavalerijo 2. aprila: popoludne pa je prišel general Bernadotte, ki jo je tudi dalje proti Ljubljani ubral. V nedeljo so bili francoski vojaki v Postojini v cerkvi. Dne 24. novembra 18o5, so prišli Fran-cozje v drugič v Postojino. Vodil jih je ge-ner D* Espagne. Čez nekoliko dni so došli sem vojščaki, katerim je zapovedoval maršal Massena. Ti neljubi gostje so jako mučili prebivalce, ter jim odvzeli, kolikor so le mogli. Mnogo ljudstva je zbežalo iz trga: le komisar W3cher, pa tedanji graščinski oskrbnik sta ostala ter po možnosti olajševala žalostni stan tu ostalega prebivalstva. Meseca februvarja 1806. so aovražniki zopet odšli in tako se je ljudstvo oddahnilo pred njimi do 1. 1809. v katerem letu se je pričel zopet boj. — 18. maja 1809 so prišli Francozje v Postojino pod vodstvom nekega Firma, jako hudobnega človeka ; sreča za Postojiničane, da je moral že drugi dan zapustiti trg, Za njim je prišla sem divizija Broussier. katera se je precej dobr« vedla. Sv. rešnjega telesa je prišel iz Dalmacije Marmand in priznati se mora, da je od tega časa bil lep red v vojakih. Leta 1811. razdelila se je Kranjska v tri okrožja: Ljubljana, Novomesto in Postojina. Pod poslednje so spadali Kantoni Postojna Idrija, Logatec, Senožeče, Lož in Cerknica, ter je bilo vseh skupaj nastavljenih 8 notarjev. Indentand francoski za Notranjsko je bil neki Lonix, ki je stanoval v gradu, in je zasadil lipe pred vhodom, katere še sedaj dičijo ta kraj. Dne 2. okt. 1813. so zapustili Francozje pod poveljni-štvom pod-kralja Evgena Postojino za vselej, in še isti dan so prišli sem zaželjeni avstrijski vojaki pod generalom Ž i vičem. In zdajci se pričenja zopet boljša doba hudo stiskanim Postojinčanani in okoličanom. — O prvem začetku šole v Postojini ni nobene zgodovinske gotovosti: toda iz imenit-nosti tega kraja, ki je bil že leta 1404. sedež poglavarja Postojinskega in Kraškega, je sklepati, da je šola že precej stara. Iz krstnih bukev je posneti, da je bila šola tu že leta 1702., ker je v tem letu v taistih zaznamovan Anton Kopriva kakor organist in ljudski učitelj ; 1704. 1. pa Andrej Killler. Od tega časa do leta 1792. pa ni najti niti najmanjšega podatka o Postojinski šoli ali učiteljih. Od leta 1792. do 1795. imenujejo krstne bukve učitelja Pavla Kanablja, in iz nekega zapisnika je razvidno, da je 1. 1803. začel tu poučevati Anton Wenzais. L. 1810. sezidalo seje novo šolsko poslopje po krepkem prizadevanju »krožnega poglavarja Jožefa pl. Kreuzbergerja, ki je stalo 11.493 gl. šolsko poslopje sezidalo se je na mestu, kjer je stala od leta 1781. zapuščena cerkev sv. Andreja. Ko so Francozje posedli našo deželo, vstanovili so 1810. 1. v Postojini gimnazijo, ki seje pozneje imenovala kolegij. Tedanji župnik g. Andrej Magajna bil je imenovan vodjem in profesorjem humanitete in aritmetike in njegov kapelan Janez Schutz profesorjem gramatike in francoskega jezika. L. 1731. bil je v Postojini strašen požar, ki je vničil ves trg. Enaka nezgoda zadela je trg tudi I. 1802. ___ Brzojavne vesti. Cesarjev dar. INOMOST 20. Cesar je daroval 10.000 kron za prebivalstvo na južnem Tirolskem, ki je trpelo vsled zadnjih povodnji. Potres. SIENA 20. Okolu polnoči je bilo v Poggibonsi čuti močan potres, kateremu je sledil še drugi slabeji. Prebivalstvo je mirno. DUNAJ 20. Včeraj so potresni aparati | c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo in geodinamiko zabeležili močno daljno tresenje , v daljavi približno 15.000 kilometrov. Začetek j je bil ob 8. uri 37 minut zjutraj, največe • tresenje 14 mm ob 9. uri 29. min. in zvrše-! tek okolo 11. in pol ure predpoludne. Stanje kneza primasa Vaszary-ja. BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. biro). Stanje j kneza primasa Vaszary-ja je nespremenjeno, j Primas je prebil večino noči mirno. Črnogorska skupščina. CETINJE 20. Večina skupščine je po-; oblastila člena najvišega sodišča Mihaila Iva-j noviča, da sestavi novo vlado. Skupščina pri- j čakuje odobritve kneza Nikole. Danski kralj v Berolinu. BEROLIN 20. Danski kralj je danes j predpoludne vsprejel v avdijenci državnega | kancelarja kneza Biilova. Vihar na Španskem. LA CORUNA 20. Silen vihar je deloma razdejal pomol, obrežje, kopališča ter različna poslopja ob morski obali. Inventarizacija cerkvenega premoženja na Francoskem. PARIZ 20. Včeraj je pričela zopet inventarizacija v cerkvah. V cerkvi sv. Avguština se je ista izvršila, vzlic protestu župnika, brez kalah nemirov. PARIZ 20. V mnogih občinah departe-inentov Lozere in Puv de Dome je bila v cerkvah izvršena inventarizacija. Vlada je tem povodom izdala obširne vojaške odredbe. Vojaki so bili, kakor poroča Eclaire, previdjeni z melinitovimi kapsuli in orodjem, da bi razbili cerkvena vrata, ako bi jih našli zaprta. V okraj Rochefort, kjer je pričakovati posebno živahnega odpora, so odšli trije posebni vlaki z močnimi oddelki orožništva, kavalerije in pehote. PARIZ 20. Povodom inventarizacije je vojni minister brzojavnim potom obvestil poveljnike, da je dati civilnim oblastnijam na razpolago čete takoj, ko to zahtevajo, nadalje, da se ne smejo pri četah, ki se jih vporabi, nahajati častniki in vojaki, ki imajo rodbinske zveze v krajih, v katerih se bodo inventarizacije vršile ob vojaški pomoči, in konečno, da morajo čete imeti le svoje pravilno orožje in izlasti, da ne smejo dragonci biti oboroženi s sulicami. PARIZ 20. Danes predpoludne je bila izvršena inventarizacija v Marsilji. Prišlo ni do nikakih nemirov. Špansko-švicarska trgovinska pogodba. MADRID 20. Senat je odobril trgovinsko pogodbo s Švico, ki jo je kralj podpisal še sinoči. Nesreča na železnici. SIEBENHOFEN 20. Bruseljski brzovlak je na tukajšnjem kolodvoru trčil na več tovornih vozov. Strojevodja je bil težko ranjen, dočim sta bila dva potnika le lahko poškodovana. — Sncc. P. m T. Milossovicli TRST ulica Ponterosso štev. 6 BOGATA ZALOGA umetnostnih predmetov, MT Škatljice barv za darove. UMETNI ZOBJE z nebnim obokom ali brez njega Plombiranje sobov Spopoinjen zistem. Delo največe točnosti. Izdiranje zobo? brez vsake bolečine v novem zobarskem kabinetu Dr. ]. Čermak m jj. Juscher uiica della Caserma štev. 13, II. nadst. Josip Oppenheim švicarski kronometer in urar priporoča svojo bogato opremljeno zilogo pravih švicarskih ur najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah) Specijalist v popravljanju prav malih ur za gospe in starih hišnih ur. ulica della Barricra vecchia 35 (nova palaca. Govori se tudi slovensko. Borzna poročila dne 20. novembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19.12*/,—19.15, angležke lire K — io —. London kratek termin K 241.30—241.55 Francija K 95.42--95.60. Italija K 95.55——95.75— italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.60—117.80. nemški bankovci K —.—— avstrijska ednotna renta K 98 95—99.25, ogrska kronska renta K 94.80—95.10, italijanska ranta K —.— —.—, kreditno akcije K 674.75 — 676.75 državne železnice K 674.75 — 676 75 — Lombardi K (Dalje na četr ti strani). Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Luigi Ricei-ja Trst - ulica Malcanton št 10 - Trst Za zimsko letno dobo vdobi se po najnižjih cenah : Blago gladko za gospe .... od nvč. 60 napr? „ ribelin „ „ ....„„ 90 „ Fustanji žametasti novi vzorci . „ „ 20 „ „ s križnim tkanjem n. „ . ,, ,, ,, navadni novi vzorci . . . „ „ 20 „ „ mešani „ „ . . . „ „ 22 VELIKANSKA ZALOGA maj, nogovie, volnenih rut, Banelnih šttlor, r_cccc. volnenih in svilenih prevez. — Trgovina z manufakturnim blagom Rossit & Kaucich Nasledniki Lni§ri Riecl-ja Trst - ulica Malcanton št. 10 - Trst -ton 0II0II0II0i f t =1 \ NOVA PRODAJALNA EDOARDO SCHAMBIK XXXXXX Borzni trg. štev. 8 XXXXXX ZELO BOGATA IZBERA umetnih bronastih predmetov keramike, ki-nežkega srebra, igrač, dragotin, predmetov iz kože, predmetov za potovanje, pahljač itd. Vela zaloga irasnih napinih predmetov primernih za darove. Trdne zelo nizke cene. psi. | I ^ M fMostarda di Cremona) po kron 2-40 klg., Pravi ru«ki kaviar (v škatljicah 10, 13, 25 dkg) po r lK3ntnn j* LIZIK) S3uJ6 kron 24 HOTEL BAL a 70 sob. eleikr. razsvetljava, iift.kepelji Cene zmerne pecfcaš & JJcg! 172 50—174 50 Lloyćcve nečije K 805 — 81 — rrefhe Tina K 331.75—3Sf>.75. Krcciit K 490,— do 483.—, Boden kredit 1850 E 30?. -- 310— Fo-dfcukrrdit 1&89 K 302 — 310.—. TurSke K i60.— r»ci — Srbske —.— do —.— Dura ska tovza ob 2. rep. včerai 100.30 100.25 J 17.20 99.05 89.65 113.75 95 40 84 35 dtnen 110.30 100.35 117.30 99.10 £9 65 113 80 95 45 84 40 1760.— 1760.— 678 50 679.75 24122 241.12 117.627,117.57 23.48 23.49 19.15 19.14 95.60 95.60 11.31 11-31 l rž&M.i dolg v papirju „ „ srebru AvetrijtfkH renta v zlatu .v kronah \IQ Avstr investicijska renta 3, Odrska renta v zlatu 4&/e n kronah 4°, Qli « n «» /s o Akcije naiijonalne basji:'. Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mari; J) mark 2r frankov .10 ital. lir CfcšarFki cekini Parižka in londonska boiza. 1'a r i z : (Sklep.) — Fruixozka rent« 96.0<, iaiijaceka renta 103.35, *panfki exterieui 95.52, abciie otcnianuke banke 683—. Menjice na London 252 70. Pariz: (bklep) Avstrijske državne železn.ce 7 25 Loniharde —.— unificirana turška renta 94. i J r.vstrij eka zlata rrnta 98.{5, ogreka 4% zlata renta 97 20. LžndeTbank —.—. turške srečke 152.00, pa-Tižfca tanka 16.47. italijanske meridijonalne akcije 787.— *kcije Rio Tinto 19.37. Mlačna. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86.-/,« erebro o213/16, Lombardi 7.—, španska renta y4.J/t italijanska renta 102.tržni diskont 5-T/p menjice na Luna,u 14.46. Stalna. Tržna poročila 19. novembra. Budimpešta. Pšenica za april K 14.&2 do K 14 94, rž za april K 13.34 do 13 36. oves za april .1 K 14.92 do 14.94, koruza za maj 10.36 do 10 33. 1'šei.ua : ponudbe srednje, pcTpratevrni« neznatno, t ndenc.t nespremenjena, oves in i ž trdno. — tro-i : f»: 20.000 met. druga žita vzdržano. Vreme: dež. Hamburg. (Sklep pop. j Kava Santos good nverage, za december h5\t, za marec 35.ljt, za h aj 36."t, za september 37\,. Stalno. Kava Kio na-vp.rina loco 35—37 navalna rtelna i8—40 navsdna dobra 41—43. i i a m b u r g. (Sklep). — Sladkor za november 17.60, za dec 17.65, za jas. 17.80, za februvar 17.95, lnai ec 18.C5, za april 18.20. — Stalno. Vreme: megleno. Mavre. (Sklep) Kava Santos good average tpkoč: mesec 4*Vs> za marec 45.—. lrdno. X e iv - Y o r k. Kava Kio za bodoče dobave, stalno, nespremenjeno, vi>je. Prodaja : 1000 vreč. London, »ladkor iz repe surov, k S" lfi Sh. Mlačno. Pariz. Kž za tekoči mesec 17.75, za de »•ember 17.75, za jan.-april 17.75, marec-junij 17 75 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 23.15, za de-t ember 23-15, za januvar-april 23.50, za niaree-junij •23 40 (miino). — Moka za tekoči mesec 31.05 za december 30.45, za januvar-ap ril 30.30, za marec iunij 30 55 f mimo). — Kepično olje za tekoči mesec -3-, za decrmler. 83.'/,, jan.-apiil 79.1 z, za maj-avguft 69.—, (trdno). Špirit m tekoči mteec 42.;/4, ■ h i: esec december 42l/4, za jan uvar-april 44---. .a maj-avgust 45.'/», I mirno) — Sladkor surov 88° t.so nov 24-24' (stalno), bel za tekoči meBe za december, 27%, za janu ar-april 28.— za marec-junij 283(mlačno) rafiniran 59.50—60.— — Vnuie: stanovitno. NiJaLS OGLASI. Maii oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiakane besede se računajo enkra; več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. Velika ;aloga istrijanskega in dalmatinskega vina. belega in črnega i? najboljih kleti, maršala I vrste mi debelo in drobno Pošilja na dom brezplačno vsako količino, izven Trsta franko pcetaja Ti st po konkurenčnih cenah. TJLCHov. Soeeacclo 11 FBATELLI de GIOIA, Trat Gu Plača se takoj. Ml n nnro rfni I/I kllPlte Jako IeI)e cepljene trte V MiUlj;! dUillrtl vsake vrste po nizki ceni, dokler jih je še kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i č A: P i pan — Komen-Preserje. 1183 keblir^na soba f"- c. Dobiti ]e tudi v miogib Birodilnicah. pailum riian in leKarnaa. OTEIj Ugodna prilika Mlin, dobro obstojema vodna nicc1. s petimi tečaji s 4 črnimi 1 belim, nadalje žaga z dvemi gartri, s e o d »1 a v najem, ali se pod zelo ugodnimi }«-goji proda, zaradi družinskih razmer. Kje pove npravništvo „Edinosti4-. jtTi^ Kdor išče službo ali kakorSno-Iroli ziipo-slenjd; kdor išče uradnike ah službeno osub^-*: Prva avtorizovana agencija za posredovanja „GambH- mio" A* A,ikv v Rolu (f.t«.^ Rr.v< in ga prodajam t sodč.tih in »tctlenU-ah. 7.c fani Urui Vaiu zagotovija. da ju kakovost najbolja. Da z-imoreiu < »-n:> i»in odjemalc ni jatnrili sta pristno vino, jk-ih »kleni), tir. J«r. i u.: v orlgrinalnlh sodčeklh naravnost Iz mojih hlotl v Bolu in ila ga tako razpošiljam tudi na btanovauja. Za krčmarje in gostilničarje primerne c,r,e. V uaili, 'la n»c polastite /. Va*o naroćbo l>el»>/.iiii • iidanci; IVAN CVITANIC. Hočete se prepričati? obiščite velika skladišča. Marile velove Sala?!o! ul. Poste N ti O v o 5 „Alla Citta di i.-". - Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente). Velik izbor izgotovljenih oblek za mnSfct-kostumi zn otroke. Površniki, močne jope. !-.ožn!ii raznih paletotov. Obleke doni in delo. D; 5. obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plak'i (^i angie^ki). Spscijaliteta: blago tu- in itio/ i i tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po naji« n:oui, točno, eolidno in elegantno po nir.' ih - Slov ene lastniki krem, gostiln, liis in stanovanj, ku; u mrežice in druge predmet j za plinavo razsvetljavo v prodajalnici o o o o Prodaja tudi koruzno perje za postelje. BflL ud. ulica Lniffi da Palestrina 2 (osel nI. Coraneo) Trst, ulica Acquedotto štev. tO Trst kjer najdtte najprimerneje cene in trpežno M;«- TVRDKA je otvorila novo zalogo O priliki plesov .se izvrši iinjhilijv Pregrinjala se lik:1 po 20 nvč. komad. IČrOm 'Iva dobra stavbena mizarja. Franc Do-Ibuolll lene, mizar na Opčinah. Clvlln v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) —..... KOKSCRESČKE C2SU. Fran Kociančič, Trsi V ia Campanile št. 11 (P. Ponterosso* Naznanjam rsem slovenskim družinam in ricam, da s?m prevzel Veliko frgsvino jestv % mešanim fclagom blago prve vrste po jako nizki c.c Pošiljam blago tudi od 5 kg uaprej na «lf/- » -j povzetju tei- se priporočam za mnogobrojni o! Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-• metov spadajočih v krojaško brt. ===== Odlikovan dne 5. aorifa 1 906 na XXVII. me narodni razstavi v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolaj a o. haročbe se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z od i^nim spoštovanjem &WGUST 3TULJ4H Trst — ulica Caserma Štev. 4 — Trst Delavnica se nahaja v is-i ulici št. 6, I. nadst. iprssasT1 jc; Trst — Austro - Američana — New-¥or 1 = : = — Anonimno parobrodno društvo. Edino domače društvo za promet blaga in potnikov med Trstom in New-Yorkom ter med i z najmodernejimi parniki, ki so večim delom zgradjeni navlašč UST za prevažanje izseljencev« V Trstu dobivajo potniki pred odhodom ]>arnikov hrano in stanovanje v no ~" zgrnjenem hotelu: PENSION-AUSTRO-AMERIČANA". Iz TKSTA odhajajo paruiki vsakih S dol. — Brzi in elegantni novi parnlk a odpotuje v iNEW-YORK dne 27. novembra t. I. ===== Cene Jako nizke. Za natančneja navodila treba se je obrniti na upravo društva: Trst, nI. Jffotin piccolo 2 „Dijaško podporno društvo" V Trsti i FRAKCESCO S. DONAT! elektrotehnik TKST. ulica »lt'11* Ae'»■ najfinejSe 5" tdno delane v lastni doialni"!. Posebna izb eru kuMnjake oprare. Specijaliteta: mT OMARE-LEDENICI i^prejemlje kakor5no-koli naročilo z:i tu in /n zunaj, kakor tu«li poprave ^BTl ^m— r-*^*^ -i£ - Prva in edina pisarna v vojaški st vari koncesijonirana vis. c. k. namestil lit'. ulica Bachi št. 12. II. nadst. luhod pod prehodiščem.) l)aja nasvete in informacije o vsem. !..ir se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro^i j vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno -brovoljstvo, ženitbs, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke | 1 upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. UEAĐNE URE: Ob delavnikih od 'J.—12. i-redp. in 4.-7. po pol. < ili ne