TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 21. marec / sušec 2012, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XVII, ŠTEVILKA 3 (161) Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in na veselje. Prava in ena sama za vse življenje. (Tone Pavček) Iskrene čestitke ob materinskem dnevu. Podžupan, občinski svet in občinska uprava Občine Destrnik Občan - 22. marec 2012 Občan 43. občni zbor PGD Destrnik Prvi meseci novega leta so tradicionalno rezervirani za občne zbore različnih društev, kjer se člani družno ozrejo na preteklo leto in sklenejo načrte za prihodnje. Člani Prostovoljnega gasilskega društva Destrnik so se v dvorani PGD Destrnik zbrali v soboto, 25. februarja, na 43. občnem zboru, ki so ga otvorili glasovi Destrniškega okteta ter pozdrav predsednika PGD Marjana Zelenika. Uvodnim besedam je sledila izvolitev organov občnega zbora, nato pa poročila predsednika, poveljnika, blagajnika ter nadzornega odbora PGD. Predsednik društva Marjan Zelenik je na kratko opisal dela, ki so se jih naši gasilci lotili v preteklem letu. V društvu so se udeležili tekmovanja treh zvez, organizirali so strokovno ekskurzijo, skupaj z društvom iz Desencev so naredili veliki presmec, ki so ga na cvetno nedeljo postavili pred farno cerkvijo, skupaj z občino so ob občinskem prazniku organizirali veselico, razdelili koledarje, mladi pa so uredili kletne prostore v domu, kjer se po sestankih radi sprostijo. Poleg naštetih dejavnosti pa so, po poročilu poveljnika PGD Destrnik Jožeta Frasa, imeli tudi eno intervencijo, ko je v Vintarovcih zagorel dimnik, ter bili v pomoč PGD Biš pri dveh intervencijah. Poveljnik je še poudaril, da je klasičnih požarov manj kot nekoč, kar gre pripisati večji osveščenosti ljudi, povečuje pa se število naravnih nesreč (neurij s točo, plazov, močnega vetra …). V nadaljevanju so člani soglasno sprejeli tri pravilnike: o organizaciji poslovanja, o finančnem materialnem poslovanju in o disciplinskem postopku ter program dela, finančni plan in operativni plan za leto 2012. Na dnevnem redu je bila tudi beseda gostov, ki sta jo izkoristila podžupan, ki trenutno opravlja župansko funkcijo, Branko Zelenko in predsednik GZD Janez Irgl. Oba sta poudarila dobro sodelovanje med občino in zvezo ter pomen dodatnega usposabljanja gasilcev – predvsem na področju ukrepanja v primeru nesreče pri upravljanju s sončnimi elektrarnami in bioelektrarnami, ki jih bo v prihodnje vse več. Sledila je podelitev odlikovanj, priznanj in napredovanj, sprejeli pa so tudi sedem novih članov ter izvolili delegate društva za občni zbor GZD. Naši gasilci so dobro usposobljeni in vedno pripravljeni, da se odzovejo klicu na pomoč, smo večkrat slišali tekom zbora. Naključje je hotelo, da so nam to dokazali, še preden se je končal uradni del. Zapiskali so pozivniki. Nekje v občini je zagorel gozd. Še preden smo se udeleženci zbora zavedli, da gre zares, so že zatulile gasilske sirene. T. U. OBJAVA Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtca pri OŠ Destrnik in pri PŠ Trnovska vas Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 Starše obveščamo, da je vpis predšolskih otrok v vrtec za šolsko leto 2012/2013 možen do 15. aprila 2012 v računovodstvu OŠ Destrnik-Trnovska vas, Janežovski Vrh 45, 2253 Destrnik. Informacije lahko dobite na tel. št. 761 92 14 – vsak delovni dan med 8.00 in 15.00. Vloge za vpis, ki so bile oddane že med šolskim letom, se upoštevajo pri tem razpisu. Prijazno vabljeni! OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 22. marec 2012 Nadomestne volitve 2012 Pogovor s kandidatom za župana Albin Vajngerl – vaš kandidat za župana Občine Destrnik da boste izvoljeni). Albin Vajngerl: Za napredek občine je pomembno konstruktivno sodelovanje vseh svetnikov. V primeru izvolitve bom vsekakor deloval transparentno in pošteno, v dobro vseh občank in občanov ter kakovostno sodeloval z vsemi enajstimi svetniki. Podporo sedmih svetnikov že imam, tako da si želim sodelovanja še z ostalimi štirimi. Občan: In za konec še kakšna beseda za naše občane? Albin Vajngerl: Želim si, da me občanke in občani resnično spoznajo takšnega, kot sem, in se ne odločajo na podlagi natolcevanj, ki z mano nimajo nobene veze. Za kandidaturo sem se odločil sam, sem kandidat vseh v naši občini in če bom župan, bom tudi župan vseh v občini Destrnik. Vse drugo je natolcevanje, vse s ciljem posameznikov, da dosežejo svoj cilj, četudi s tem razdvajajo ljudi in vnašajo sovraštvo med nas. Žalostno je, da jim je vseeno, kakšne posledice to pušča v naši občini. Moram povedati, da takšne stvari obsojam, ker preprosto nisem tako vzgojen. Nikakor si tudi ne želim, da v naši občini takšne stvari pridejo na površje. Kljub vsemu verjamem v dobro in ljudi. Za konec še osebna misel: ¨Ne vem, kakšen mora biti človek, ki je srečen, če se ljudje Občan: Ali ste zadovoljni z izidom volitev? Albin Vajngerl: Najprej iskrena hvala vsem občankam in občanom, ki so mi naklonili svoj glas. Glede na to, da me občanke in občani niso dobro poznali, preden sem se podal v kandidaturo za župana, sem z izidom volitev zelo zadovoljen. Še enkrat hvala vsakemu posebej. Občan: Česa se boste najprej lotili oziroma kaj boste storili najprej? Albin Vajngerl: Ker bomo imeli drugi krog volitev, se bom še naprej trudil, da me ljudje res dobro spoznajo in ugotovijo, da sem vreden njihovega zaupanja. Verjemite mi, da želim vsem občankam in občanom samo dobro. Moram povedati, da toliko laži in pokvarjenosti posameznikov, kot sem jih bil deležen v predvolilni kampanji, nisem doživel v celem dosedanjem življenju. Osebno sem se te možnosti zavedal, preden sem se podal v kandidaturo, in s tem nimam težav. Je mi pa žal, da se na tak način zavaja in zavede določene občanke in občane, posameznikom pa gre pri tem predvsem za lastne interese. Občan: Kratko vodilo občinskemu svetu (v primeru Občan - 22. marec 2012 ne razumejo med seboj, da ne rečem, kakšen mora biti, če je srečen, da je k temu sam pripomogel.¨ Pogovarjala se je: Ksenija Munda OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 4. številko časopisa Občan oddajte do 5. aprila 2012 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 3 Nadomestne volitve 2012 Pogovor s kandidatom za župana Vladimirjem Vindišem ko, zato ve, kakšen je položaj v občini, še več – takega, ki je s svojim delom pustil v občini pozitivno sled. Spoštujem odločitev občanov, ki mi niso namenili svojega glasu. Želel bi poznati njihovo mnenje in razmišljanje, pomisleke ter dvome. Na njih ne gledam kot na sovražnike, to so ravno tako naši Destrničani in imajo pravico do drugačnega mnenja. Obljubil sem, da se bom v primeru, da bom izvoljen, zavzel za vse, ne glede na to, na kateri strani so bili ali še bodo. Vsi smo na istem vozu in vsi se želimo dobro peljati. Občan: Ste se v predvolilni kampanji že »izpeli«, torej: ali ste že povedali vse ali še imate kakšnega »aduta« v rokavu? Vladimir Vindiš: Veste, nisem kar tako pristopil h kandidaturi za župana, saj sem imel tudi nekaj pomislekov, ali bom lahko vse, kar obljubljam, tudi uresničil. Eno je politično leporečenje, drugo pa potem uresničitev obljub. Ves čas priprave programa sem spremljal glas vesti in dokler nisem imel za vsako točko vsaj eno, še bolje pa več možnih strategij za rešitev, se točka ni znašla na seznamu. Ne rečem, da pričakujem stoodstotno uspešnost, vem pa, da se bom maksimalno potrudil in vztrajal do konca, tudi v najmanjših zadevah. Želel bi si, da bi zdaj kandidata, ki sva ostala v »igri«, nehala špekulirati, da bi položila »karte na mizo«, da bi pogledali tudi v »talon«, pa da se vidi, kdo ima več »adutov«. Upam, da bo zmagovalec pravi, tak, ki ne bo nato »zaigral« občine. Občan: Ali ste zadovoljni z izidom volitev? Vladimir Vindiš: Seveda sem zadovoljen z izidom, saj je kar 46 odstotkov Destrničanov glasovalo zame. Pravzaprav so hkrati glasovali zase, s svojim glasom so namreč povedali, da želijo spremembe na bolje. Vsi skupaj si lahko čestitamo, jaz pa se volilcem zahvaljujem za podporo. Vidite, že takoj na začetku se kaže, kako smo potrebni drug drugemu, da brez sodelovanja ni napredka, ni uresničitve načrtov. Zdaj potrebujem podporo in potrditev občanov, da bom lahko kasneje s svojim delom upravičil njihove glasove. Ti me na eni strani zavezujejo h kar največji aktivnosti in odgovornosti, po drugi strani pa mi dajejo moč. Občan: Kako pa ocenjujete, kaj je razlog, da je druga polovica občanov namenila glas enemu izmed ostalih treh kandidatov? Vladimir Vindiš: Razumljivo je, da so ljudje po dolgem času enoumja v občini zdaj postavljeni pred težko odločitev in da si ne znajo predstavljati, kaj pomeni ta sprememba in kaj jim prinaša. Poslušajo predstavitve kandidatov, primerjajo programe (ki so se pri nekaterih sproti spreminjali), iščejo druge informacije in tehtajo koristi. Programi se med seboj bistveno ne razlikujejo, se pa pošteno razlikujejo utemeljitve točk v programu, strategije in načrti za njihovo dejansko uresničitev. Eno je uvrstiti, na primer vrtec na prvo mesto programa, drugo pa je potem resnična namera in aktivni pristop k reševanju, ne pa samo reči, da bomo počakali na razpis. Mislim, da bi bilo dobro in prav, da se na tehtnico zdaj postavijo tudi kandidatove značajske lastnosti, predvsem pa delovni uspehi v preteklosti. Občani potrebujejo župana, ki je komunikativen, ki se je v življenju že dokazal, ki je osnovno finančno neodvisen (da ne bo s svojo plačo obremenjeval občinskega proračuna), takega, ki se ni pravkar »prebudil«, ampak je dlje časa spremljal občinsko politi4 Občan: In za konec še kakšna beseda za naše občane? Vladimir Vindiš: Vsi občani naj se zavedajo, da so ustvarjalci in »financerji« občinske politike oni sami. Noben župan jim nič ne da, kar ne bi že pripadalo njim. Navaditi se bo treba, da vasi niso dolžne prosjačiti župana, da se uredi kakšna zadeva, potrebno se je le dogovoriti in poiskati rešitev za problem. Pravi župan je le organizator in vodja usklajevanj, je tisti, ki mu je viden napredek občine na prvem mestu, lastna promocija pa postranskega pomena. Ob koncu bi se želel Destrničanom še enkrat zahvaliti za podporo in jih pozvati, da pridejo volit tudi drugič ter oddajo svoj glas zame. Ker verjamejo – tako kot jaz – da Destrnik zmore več. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Želja iskrenega srca pero zapisati ne zna. Če mati srečo bi delila, otroku pota vsa vodila – vselej, povsod bi ga ljubeče ravnala k viru sreče. Iskrene čestitke ob materinskem dnevu. Uredniški odbor časopisa Občan Občan - 22. marec 2012 Občan Intervju s podžupanom Brankom Zelenko, v začasnem upravljanju funkcije župana Župan mora biti pripravljen vložiti veliko znanja in pozitivne energije Občan: Končuje se tudi vaš mandat vodenja občine. Kako bi na kratko komentirali ta čas? Branko Zelenko: Moj mandat je relativno kratek, vendar se stvari že od prevzema 22. decembra 2011 dogajajo zelo pestro. Moja osnovna naloga je, da z občinsko upravo zagotavljam nemoteno delovanje občine in izvajanje začrtanih projektov, ki jih je s sprejetjem proračuna za 2012 potrdil občinski svet. Ker je v proračunu veliko projektov, ki bodo sofinancirani s strani ministrstev, smo poleg tekočih obveznosti delali zelo intenzivno na pripravi dokumentacije za prijavo na razpise. Z občinsko upravo, občinskim svetom in odbori smo se zelo dobro ujeli, kar je bistvenega pomena za uspešno delo. Ob tej priliki se jim zahvaljujem za kreativno sodelovanje. Občan: Kako daleč je gradnja čistilne naprave, ker vemo, da ste takoj po nastopu funkcije podpisali pogodbo za izvedbo? Branko Zelenko: Res je. Že v novembru 2011 smo na javnem razpisu izbrali izvajalca, vendar smo morali počakati na sprejetje Občinskega prostorskega plana (OPN), ki je bil osnova, da smo lahko dobili gradbeno dovoljenje. Smo ena izmed zelo redkih občin v Sloveniji, ki smo OPN na Občinskem svetu na decembrski seji sprejeli. Veljati je začel s 1. 1. 2012. To je bila osnova, da sem lahko 13. 1. 2012 z izvajalcem, Komunalnim podjetjem Ptuj, pogodbo podpisal. Pripravljalna dela se že izvajajo, gradbeno dovoljenje je pridobljeno. V ponedeljek 19. 3. 2012 bo izvajalec uradno uveden v posel. Izvajalec mi je pravkar sporočil informacijo, da bo oprema za čistilno napravo 6. aprila dobavljena. Sledi vgradnja in ureditev okolice. Prepričan sem, da bo uradna otvoritev v maju za občinski praznik. Občan: Kako potekajo priprave na gradnjo vrtca, o katerem se toliko govori? Branko Zelenko: Na tem se dela zelo intenzivno. Neodgovorno je, da nekateri, ki sedijo v občinskem svetu in projekta Vrtec s proračunom niso potrdili, prave informacije izkrivljajo, in zavajajo ljudi. Po drugi strani pa govorijo, da je za njih to prioritetni projekt. Kakšna je to logika? Uvrstiti Občan - 22. marec 2012 neki projekt v prioriteto, pomeni, ustvariti tudi vse pogoje za to. Že nekaj let se intenzivno ukvarjamo z vrtcem, vendar smo morali najprej pridobiti ustrezno zemljišče, uvrstiti v prostorski plan, urediti finančno konstrukcijo in nato pristopiti k načrtovanju. Sedaj smo v zaključni fazi PGD in PZI dokumentacije za ureditev infrastrukture za vrtec (cesta, plin, kanalizacija, oporni zidovi, temelji s kletno etažo, ureditev igrišča za vrtec itd.). Vrednost investicije je 600.000 EUR, od tega 400.000 EUR rezerviranih evropskih sredstev, črpanje 2013. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo javni razpis za izbiro izvajalca. Predvidevam, da se bo to zgodilo do jeseni. Istočasno smo v zaključni fazi izdelave PGD in PZI dokumentacije za vrtec, ki je nadgradnja tega projekta. Dokumentacijo izdeluje PB91 in Projekta Ptuj. Vrednost investicije je cca 1,2 mio EUR. Financiranje se načrtuje z razpisi na evropska sredstva in Ministrstva za šolstvo in šport v višini cca 80 % in cca 20 % sofinanciranje občine. Bilo bi neodgovorno financirati vrtec z lastnimi sredstvi, če lahko sredstva za ta projekt pridobimo. To pa seveda narekuje prioriteto projekta. Občan: Kdaj lahko občani pričakujemo, da bomo lahko kupovali v novi trgovini? Branko Zelenko: Tega vam jaz seveda ne morem povedati, ampak investitor, ki bo trgovino gradil oz. upravljal, upam pa, da v bližnji bodočnosti. Glede na to, da je rok izvedbe 10 mesecev po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, bo to kmalu. V tem trenutku je investitor tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. Pripravljalna dela se že izvajajo. Že samo dejstvo, da imamo končno realno možnost dobiti sodobno trgovino in lokale, je velika pridobitev za občane. Za občino pa je tudi zelo pomembno, da bomo s tem pridobili cca 10 novih delovnih mest. Istočasno pa uredimo primerni prostor za upokojence, ki si ga več kot zaslužijo, za pošto, policijo in za izpostavo upravne enote. Soudeležba občine v tem projektu je bil investitorjev pogoj, tako bo občina odkupila prostore za upravo v 2. etaži in vsa parkirišča, ki bodo javna in na voljo občanom stalno, tako za trgovino kot za druge potrebe. Investicija za občino je cca 1,3 mio EUR. Res je, da prostori za občino niso nujno potrebni, vendar je sedaj prilika, da z enim udarcem ubijemo dve muhi. Je pa tudi že čas, da delavci v občinski upravi po 15. letih dobijo prostore, ki zagotavljajo normalne pogoje. Tudi oni so ljudje. Sedanji prostori so mansardni, ki ne omogočajo normalnega gibanja in nekateri so celo brez dnevne svetlobe. Kdor ne verjame, naj si jih pogleda in si bo ustvaril svojo sliko. Za ta projekt je v proračunu tudi predvidena zadolžitev, za kar pa smo z Ministrstva za finance že pridobili soglasje, saj se je občina v preteklosti zelo malo zadolževala. Občan: Sedaj sva govorila o centru občine. Kako pa je s projekti ureditve infrastrukture širše po občini? Branko Zelenko: Locirani so res v centru občine, vendar so širšega javnega pomena za vse občane, kot tudi za tiste, ki prihajajo k nam kot turisti. Žal do danes v centru turistom ne moremo ponuditi najosnovnejšega, da kaj popijejo, kaj šele da kaj pojejo. Dobro vemo, da od turizma imamo toliko, koliko denarja pustijo pri nas. Seveda poleg teh projektov tečejo tudi projekti modernizacije s komunalno infrastrukturo po občini. 25. februarja 5 Občan smo prijavili dva projekta na ministrstvo za Kmetijstvo, razvoj podeželja, ukrep 322. Od razpisa 6. januarja je bilo potrebno urediti vso dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje za oba projekta v Janežovskem Vrhu in Gomilcih. Ker je bil rok zelo kratek, se ob tej priliki zahvaljujem občanom obeh zaselkov za takojšen odziv in ureditev služnostnih pogodb za zemljišča in občinskemu svetu, ki je na izredni seji projekte uvrstil v proračun. Naslednji razpis je najavljen v jeseni za katerega bo občina pristopila k pripravi dokumentacije za moder- nizacijo zaselka na Drstelji. Sicer pa je za celotno občino v 2012 predvidenih cca 230.000 EUR za redno vzdrževanje. Občan: Ker na volitvah niste kandidat vas prosim za komentar. Branko Zelenko: Zakaj nisem kandidiral, sem v medijih pojasnil takoj po informaciji za nadomestne volitve. Skratka osebno menim, da je prišel čas, da naslednja, »zrela« in aktivna generacija pravočasno dobi možnost in prevzame odgovornost za nadaljnji razvoj občine. Glede na zastavljene kratkoročne in dolgoroč- ne cilje razvoja občine, je nujno potrebno, da se tisti, ki bo prevzel to odgovornost vodenja, zaveda in je za to pripravljen vložiti veliko znanja in pozitivne energije. Napredovanje in razvoj občine pomeni, pripeljati dodatni denar iz Ljubljane. Za to pa mora biti sposoben in pripravljen sodelovati tudi s tistimi, ki vejo in so dokazali, kako se ta vrata odpirajo. Vseh sedem svetnikov, ki smo podprli proračun in za navedenimi programi v tem mandatu stojimo, smo podprli kandidata, Albina Vajngerla, univ. dipl. inž. grad., ki je primerno mlad, neo- bremenjen, ima energijo in ustrezno znanje, da vizijo uresniči. Seveda je to svobodna izbiri in volja volivcev, ki jih pozivam, da se naj v čim večjem številu volitev udeležijo in se aktivno odločijo o nadaljnji prihodnosti občine. Osebno se želim zahvaliti vsem občanom, s katerimi sem vsa leta dobro sodeloval, tudi tistim, ki so imeli konstruktivne kritike, saj smo vsi samo ljudje. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Letna skupščina Krajevne organizacije Rdečega križa Destrnik Na letošnji letni skupščini se je zbralo več kot 130 članov Krajevne organizacije Rdečega križa Destrnik (KORK), zbora so se udeležili tudi gostje z Območne organizacije RK Ptuj, Trnovska vas, podžupan Občine Destrnik Branko Zelenko, državni poslanec Franc Pukšič, farni župnik Jože Škofič in predstavniki ostalih društev v občini Destrnik Predsednica Klavdija Sluga je v svojem poročilu predstavila naloge, ki so jih izvedli, pri čemer je izpostavila delitev prehrambenih paketov, pohvalila je GD Desenci, ki nudi prostor za skladišče in izvaja prevoze. Odbor je izdelal seznam socialno ogroženih družin in posameznikov v občini Destrnik, trudijo se, da so prehrambeni paketi pravično razdeljeni. Predsednica je besede zahvale namenila krvodajalcem, dejala je: »V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, naj gre za načrtovane operativne posega ali za reševanje življenj v nesreči. Vsak delovni dan potrebujemo 400 krvodajalcev, ki s prostovoljnim darovanjem svoje krvi prispevajo k ohranjanju zdravja soljudi in preprečevanju smrti. Nadomestki za kri, žal, ne obstajajo, zato ostaja uporaba pripravkov iz krvi edina možnost izbire pri določenih oblikah zdravljenja. Že v eni nesreči z več udeleženci se lahko potrebe po krvi v trenutku bistveno povečajo. Kri ima rok trajanja, potrebe po krvi pa se spreminjajo, zato potrebujemo krvodajalce, ki bodo pripravljeni darovati kri takrat, ko jo bomo potrebovali. Dragi krvodajalci, vi ste angeli, ki pomagate reševati življenja, vsak od nas piše svojo knjigo, vendar jo vi pišete z zlatimi črkami, zato, hvala vam.« 6 Po poročilih so se prijavili k besedi gostje: g. Solovjev in gospa Cafuta iz OORK Ptuj, ki sta pohvalila delo članov, še posebej krvodajalcev, saj v letu 2011 beležijo 128 odvzemov krvi. Podžupan g. Branko Zelenko je predstavil delo občine v času svojega županovanja, se zahvalil KORK za izvajanje humanitarnih dejavnosti in izrekel čestitke vsem prejemnikom priznanj za darovano kri. Novi člani KORK so postali: Mitja Anžel, Damjan Klinc, Vera Vičar, Anica Vršič, Irena Drevenšek, Patricija Murko, Uroš Bedenik in Branko Goričan. Priznanja in značke za darovano kri so prejeli: 10–12 krat: Milena Bajec, Marjeta Kokol, Miro Kokol, Majda Petrič in Darja Toplak 15 krat: Peter Caf, Mitja Pauko, Marjan Tašner, Rado Toplak, Andrej Vrabl, Konrad Visočnik 20 krat: Irena Gajšek, Milena Muršec 25 krat: Konrad Visočnik 30 krat: Mirko Lovrec, Ignac Sluga 35 krat: Franček Lenart, Milena Ozvatič, Anton Zelenik 40 krat: Miran Ornik 45 krat: Miran Koser 50 krat: Jožefa Kukovec, Marjan Ozvatič 90 krat: Janez Muršec Vsem dobitnikom priznanj in značk za izjemno humano dejavnost iskrene čestitke tudi v imenu uredništva Občana. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Občan - 22. marec 2012 Občan Poročilo predsednika Turističnega društva Destrnik za leto 2011 Drage članice in dragi člani, spoštovani gostje! Minilo je zelo plodno leto našega društva. Zraven planiranih in na občnem zboru pred letom potrjenih prireditev, smo naredili še veliko več. Pojdimo lepo po vrsti. 1. Bili smo na sejmu Turizem in prosti čas, kjer smo ponujali domače dobrote ter promovirali Destrnik in Slovenske gorice. Naše članice in člani so bili na tem sejmu v petek, 28. januarja. 2011. Obiskal jih je tudi takratni župan naše občine in poslanec v državnem zboru g. Franc Pukšič. Na to prireditev je vezanih kar nekaj stroškov (prevoz, parkirnine, stroški pogostitve in seveda ves propagandni material), ker pa nosilec prireditve ni TD Destrnik, v javnih razpisih nismo upravičeni do povračila nobenih stroškov. Prepričan sem, da se bomo sejma udeleževali tudi v prihodnje, saj če nisi zraven, te pač ni. 2. 5. bal Pripravili smo ga v gasilsko-turističnem domu skupaj z vaščani Levanjcev, in sicer v soboto, 19. februarja. Spet smo se oblekli v stara oblačila, prinesli nekaj za pod zob in nekaj za po grlu. Levanjčani so prireditev vzeli zelo resno in zato tudi uspeh bala ni bil vprašljiv. Zabavali so nas pozno v noč z igrami in s plesom ter z dobro kapljico in hrano. Hvala bogu, še lahko odidemo iz toplega stanovanja, pridemo skupaj in preživimo lep večer. Še enkrat hvala vsem iz Levanjcev za uspešno izpeljan bal. 3. 30. občni zbor smo izpeljali 12. marca 2011. Pregledali smo opravljeno delo, podelili priznanja članom društva in sprejeli nove člane. 4. Čistilna akcija Potekala je v soboto, 9. aprila. Udeležili smo se je aktivno in tako kot vsi občani, ki so sodelovali v akciji, prispevali za lepšo in čistejšo naravo. Žal na akciji ni tistih, ki onesnaženja povzročajo. 5. 30. Kmečki praznik Potekal je 13. in 14. avgusta 2011. Ponovno smo ga pripravili pred našim domom. V soboto smo postavili klopotec, sledila je predstavitev Kronike Turističnega društva Destrnik. Prisotni so bili eminentni gostje: predsednik TZS Peter Misja, predsednik ŠTZ Jože Protner, nekdanji predsedniki TD Destrnik Jožica Horvat, Ivan Zorec, Danica Pernat, predsedniki in predstavniki ostalih društev v občini ter od drugod, župan Franc Pukšič in svetniki naše občine, sponzorji ter ostali vabljeni. Podeljena so bila priznanja TZS in ŠTZ zaslužnim članom. Vsi vabljeni so dobili izvod Kronike TD Destrnik. Za lep večer je poskrbel ansambel Ptujski kvintet. V nedeljo smo ob 14.00 izvedli tradicionalno povorko, prav tako smo imeli nekaj stacionarnih predstavitev starih opravil. Ponovno smo videli na delu terilje in predice. Hvala vsem, ki so sodelovali v povorki: občinskemu svetu, vasem, društvom – tudi TD Sveta trojica (izdelovanje ničk), TD Trnovska vas (predice), Mileni z rožami. Spet se je na kmečki praznik vrnil naš domači povezovalec Feliks Majerič, ki je oba dneva uspešno povezoval prireditev. Feliks, hvala ti. Podeljena so bila priznanja za lepo urejene hiše. Na srečelovu smo podelili glavni dobitek – 300 kg telico in 2 bali slame ter 2 bali krme. Hvala kmetiji Arnuš iz Doliča. Pozno v noč nas je razveseljeval ansambel Toneta Rusa. Hvala vsem članicam in članom, ki ste pripomogli k uspešni realizaciji 30. Kmečkega praznika. Ob koncu poročila o kmečkem prazniku se zahvaljujem uredniškemu odboru za pripravo kronike, ki smo ga ustanovili že leta 2010. Vsi člani odbora ste vložili ogromno truda, znanja in prostega časa, da smo lahko na kmečkem prazniku predstavili 30-letno zgodovino Turističnega društva Destrnik. Posebna zahvala je namenjena glavni uredni- Občan - 22. marec 2012 ci Nadi Zupanič. 6. Sodelovanje na Rimskih igrah na Ptuju Od 18. do 21. avgusta 2011 smo sodelovali na 4. Rimski igrah. Predstavljali smo postopek od lanu do platna v rimskih časih. Po mnenju, ki smo ga dobili na Ptuju, smo bili glede na izvirnost predstavitve med tremi najboljšimi. Za to prireditev je naša članica Irena sešila 20 oblek, Franček je izdelal statve in trage za prenašanje lanenega platna, njegova mati pa je našila prelepo zastavo LINUM GASTERIUM. 7. Strokovna ekskurzija Vsi, ki smo v avgustu pridno delali – skupaj približno 14 dni, smo se 27. avgusta podali v mesto na vodi – Benetke. Tja smo prispeli po morju in pred tem obiskali še otoka Burano in Murano. Preživeli smo čudovit dan in se veseli ter polni lepih vtisov vrnili domov. 8. Trgatev turističnih brajd Konec septembra smo potrgali grozdje z naših brajd in opravili prešanje pri Brenčičevih, kjer smo pridelek tudi shranili. Pomagat so nam prišli člani Destrniškega okteta, župan Franc Pukšič in direktor občinske uprave Miran Čeh. Preživeli smo lep večer ob prešanju. 9. 8. martinovanje Potekalo je 11. 11. 2011 z blagoslovom mladega vina v kleti viničarije, nadaljevalo pa se je v gasilsko-turističnem domu. Ponovno smo pritegnili domače vinogradnike, da so prinesli mlado vino. Ravno tako smo za degustacije pripravili za to primerne kozarce. Mogoče je bila kakšna kapljica preveč, vendar smo vzdržali. 10. Lan Podpredsednica Nada je spomladi kupila laneno seme in ga posejala na svoji njivi. Ko je zrasel, odcvetel (ima lepe modre cvetove) in dozorel, smo ga populili ter pustili na njivi nekaj dni. Na Rimskih igrah smo ga že lahko uporabili za različne namene. Ker v naši občini ni več lanišnice, se je poleti nekaj članov UO odpeljali na Granfonževo domačijo v Zgornjo Ščavnico in si jo tam ogledalo. 11. ostalo V kuhinji smo nabavili nov hladilnik, spomladi smo delali »pušlce« za krušno peč, uredili smo kletne prostore, menjali okno na kleti – hvala Štefanu, Marjanu in seveda Tončku za opravljeno delo. Ker imamo v upravljanju viničarijo Destrnik, smo določili skrbnika Anico Veit in Tončka Rateka, ki skrbno in odgovorno skrbita zanjo. V viničariji je bilo nekaj turistov, vendar jo prav gotovo premalo tržimo. Tudi turistični dom smo dajali v najem. 12. Sodelovanje z ostalimi društvi v naši občini je bilo odlično. Predvsem s PGD Destrnik, Društvom kmetic Destrnik in Kulturnim društvom Destrnik. Hvala vam. Ob koncu iztekajočega se mandata se zahvaljujem tudi občinski upravi naše občine za korektno in dobro sodelovanje ter pomoč, hvala občinskemu svetu za posluh in dobro sodelovanje ter na koncu iskrena hvala za vso pomoč nekdanjemu županu Občine Destrnik Francu Pukšiču. Drage članice in dragi člani, ob izteku mandata se vam zahvaljujem, da ste mi pred štirimi leti dovolili, da vodim TD Destrnik. Upam, da vas upravni odbor in jaz nismo razočarali ter da smo vsi članice in člani skupaj precej naredili za prepoznavnost Destrnika, za prepoznavnost TD Destrnik in za to, da je TD Destrnik dobro in uspešno društvo. Hvala vsem. Predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman 7 Uradni vestnik 3/2012 22. marec 2012 LETO XVII, številka 3 VSEBINA 6. ODLOK 1. JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2012 o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 2. SKLEP 7. SKLEP 3. LETNI PROGRAM 8. Poročilo o izidu volitev župana občine Destrnik o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. KULTURE OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 o ukinitvi statusa javnega dobra 9. SKLEP 4. LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 o razpisu drugega kroga nadomestnih volitev župana Občine Destrnik 5. ZAKLJUČNI RAČUN 10. RAZGLAS PRORAČUNA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2011 1. Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepih za programe razvoja podeželja v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2007) ter Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2011, 11/2011 in 12/2011) objavlja Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2012 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja za leto 2012 v okvirni višini 18.500 evrov po shemi državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES), št. 1857/2006, ter Uredbo komisije (ES), št. 70/2001. II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISNIH SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2012 v okvirni višini 20.600 evrov, od tega na proračunski postavki: Vrsta ukrepa Okvirna višina sredstev 04002 Neposredno plačilo v kmetijstvu 18.500 evrov 04004 Financiranje društev (s področja kmetijstva) 2.100 evrov III. UKREPI IN UPRAVIČENCI Za vse razpisane ukrepe velja, da gre za državne pomoči, ki 8 kandidatov za 2. krog volitev župana Občine Destrnik, ki bodo 25. marca 2012. se ne morejo dodeljevati za nazaj za dejavnosti, ki so že bile izvedene. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za ukrepe, izvedene v obdobju od 1. 1. do 20. 12. 2012. Dokazila/plačani računi za izvedene aktivnosti morajo imeti datum iz tega obdobja. Upravičenci do pomoči so: – kmetijska gospodarstva, pravne in fizične osebe, skladno s prilogo 1 k Uredbi komisije, št. 70/2001, ki se ukvarjajo s pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sedež na območju občine ter so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine, oziroma tisti upravičenci kmetijskih gospodarstev, ki imajo svojo KMG-MID številko, – člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca kmetijskega gospodarstva, – organizacije ali subjekti, ki so registrirani za opravljanje storitev s področij pomoči v kmetijstvu na območju občine ali regije, – društva in njihova združenja, ki so registrirana ali delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije, – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v uporabi kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Do pomoči po tem pravilniku niso upravičeni subjekti, ki so: – v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, – podjetja v težavah, – velika podjetja oziroma podjetja z nad 250 zaposlenimi in z letnim prometom, ki ne presega 50 milijonov € in/ali Občan - 22. marec 2012 Uradni vestnik 3/2012 letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov evrov, – za isti namen in za iste upravičene stroške, kot jih navajajo v vlogi za pridobitev sredstev, že prejeli javna sredstva Republike Slovenije ali Evropske unije, – naložbo ali storitev že zaključili, – nenamensko koristili sredstva iz občinskega, državnega ali evropskega proračuna v obdobju 5 let od ugotovitve nepravilnosti. Pomoči ni mogoče odobriti za: – stroške tekoče proizvodnje, – nakup proizvodnih pravic, živali in letnih rastlin, zasaditev letnih rastlin, – drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, za preproste naložbe za nadomestitev, za stroške nadzora, ki ga opravi sam kmet ali proizvajalec, – kritje stroškov analiz zemlje, krme, kmetijskih izdelkov, – kritje stroškov testiranja kmetijske mehanizacije, – kritje dela prevoznih stroškov zbiranja mleka, – podporo za preprečevanje zaraščanja, – umetno osemenjevanje, – stroške veterinarskih storitev, – plačilo stroškov invalidskega in pokojninskega zavarovanja, – različne oblike pomoči pri klanju živali, – regresiranje nakupa semena, – plačilo v obliki premij (na žival), – plačilo stroškov reje plemenjakov. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju, kmetijskemu gospodarstvu ne sme preseči 400.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 evrov, če je podjetje, kmetijsko gospodarstvo na območju z omejenimi možnostmi, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. Upravičenci do pomoči: – pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. Bruto intenzivnost pomoči: Bruto intenzivnost predvidene pomoči pri posameznem ukrepu ne sme presegati zgornje meje pomoči, kot jo določa Uredba komisije (ES) za posamezne ukrepe. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: a) posodabljanje kmetijskih gospodarstev Upravičeni stroški: – stroški za izdelavo projektne dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov ter gospodarskih poslopij na kmetiji zaradi prilagajanja novim standardom, ki temeljijo na zakonodaji (ES); – stroški za nakup materiala za adaptacijo hlevov in ureditev izpustov; – stroški za nakup nove kmetijske mehanizacije; – stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi; Občan - 22. marec 2012 – stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (ne sofinancira se adaptacija ali rekonstrukcija gnojnih jam ali gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda »nitratna direktiva«); – stroški nakupa in montaže rastlinjaka ter opreme v njem; – stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega nasada (sadovnjak ali vinograd), stroški priprave zemljišča, nakup opreme, mreže za ograjo in večletnega sadilnega materiala, razen jagod; – stroški za gradnjo, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije; – stroški razširitve, posodobitve ter pridobivanja novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti; – skladišča za krmo s pripadajočo opremo; – nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % vrednosti naložbe v primeru izgradnje hleva in širitve kmetijske proizvodnje; – stroški nakupa ter posodobitve mrež proti toči; – prispevek v splošnih stroških na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc); – stroški obresti za kredite za naložbe na kmetijskem gospodarstvu; – stroški obnove fasad na kmetijskih gospodarstvih primarne proizvodnje (hlevi, gospodarska poslopja, skladišča oziroma nestanovanjski objekti). Specifični pogoji upravičenosti: – ustrezno dovoljenje/projektna dokumentacija za izvedbo investicije, – predračun, račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katero se uveljavlja pomoč, – kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt, – dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, – drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti, – za namen ureditve trajnega nasada je potrebno izpolnjevati pogoje za pridobitev, skladne z veljavno uredbo o uravnavanju obsega vinogradniških površin. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, – do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005), – do 60 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, če naložbe urejanja kmetijskih zemljišč izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu ter so izpolnjeni pogoji 22. člena Uredbe komisije (ES, št. 1698/2005). b) urejanje pašnikov Upravičeni stroški: – stroški izdelave načrta/projektne dokumentacije za ureditev pašnika; – stroški za nakup opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z električno ali leseno ograjo (koli, žica, izolatorji, 9 Uradni vestnik 3/2012 pašni aparat …); – stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; – stroški odstranjevanja zarasti, ravnanja zemljišča, nasutja, strojnih storitev; – splošni stroški na področju izdatkov (honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup patentov ter licenc). Specifični pogoji upravičenosti: – izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše, – izdelan načrt ureditve zemljišča v zaraščanju ali dostopov (ureditev poljskih, dovoznih poti ter poti v trajnih nasadih), – minimalna površina pašnika, ki se ureja, mora biti 1 ha, – pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, – do 40 % upravičenih stroškov za ostala območja, – do 50 % upravičenih stroškov, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v poslovnem načrtu, – najvišji znesek dodeljene pomoči je 2.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. c) urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov Upravičeni stroški: Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo večjega posega v prostor, kot so: krčenje drevesne zarasti in grmičevja, planiranje terena, ureditev dovoznih poti, ureditev zemljišča po izvedeni komasaciji, če se ne sofinancira s strani občine ter države, vse z namenom izboljšanja pogojev obdelovanja. Specifični pogoji upravičenosti: – vloga in odobritev komisije o nameri dela, – kopija katastrskega načrta, – zemljiškoknjižni izpisek ali posestni list, iz katerega je razvidno, da je upravičenec lastnik ali solastnik kmetije in ima v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin. Dokumenti so lahko stari največ 1 leto, – zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljišč, – krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, – pri izvajanju večjih agromelioracijskih del se obvezno izdela investicijski program strokovnih služb ali pooblaščenih organizacij. Bruto intenzivnost pomoči: – za izvedbo malih melioracij – do 10 strojnih ur sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve, – za izvedbo večjih melioracij s predhodno izdelanim investicijskim programom strokovne službe sofinanciramo do 40 % upravičenih stroškov investicijske vrednosti storitve v nižinskem območju, – za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost sofinanciramo do 50 % upravičenih stroškov storitve oz. za mlade kmete do 60 % upravičenih stroškov storitve, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva in je naložba opredeljena v po10 slovnem načrtu. 2. Varstvo tradicionalne krajine in stavb – za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahajajo na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti); – za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah, kot so kmetijska poslopja, če naložba ne povzroči povečanja zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: – priprava dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program; – nabava materiala za obnovo; – izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči: – za naložbe v neproizvodne objekte na kmetijskem gospodarstvu do 100 % upravičenih stroškov; – za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % upravičenih stroškov oz. 75 % na OMD, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije; – dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje dodatnih stroškov, ki nastajajo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. 3. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij Upravičeni stroški: Sofinanciranje zavarovalne premije za posevke in plodove (zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, spomladanske pozebe, viharja ter poplave) za eno rastno dobo. Sofinanciranje zavarovalne premije za bolezni živali (pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni) za eno zavarovalno leto. Bruto intenzivnost pomoči: – podpora občine znaša razliko med višino sofinancirane zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna – do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja živali zaradi bolezni. 4. Pomoč za zaokrožitev zemljišč Upravičeni stroški: Sofinanciranje stroškov, nastalih z menjavo (zaokrožitvijo) kmetijskih zemljišč. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov pravnih in upravnih postopkov. 5. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov Upravičeni stroški: za uvedbo sistemov – zagotavljanja kakovosti po standardih ISO 9000 in 1400; – na podlagi analize tveganj in kritičnih točk (HACCP); – sledljivosti; – za zagotavljanje upoštevanja pristnosti ter tržnih normati- Občan - 22. marec 2012 Uradni vestnik 3/2012 vov ali programov presoje vplivov na okolje. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov v obliki subvencioniranih storitev – ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 6. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu Upravičeni stroški: Na področju organiziranja in izvedbe izobraževalno-strokovnih programov s področja kmetijstva za usposabljanje kmetov ter delavcev na kmetijskem gospodarstvu. Pomoč se dodeli za kritje: – stroškov organiziranja programov usposabljanja. Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: – honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razprav in sejmov ter sodelovanja na njih: – stroški udeležbe; – potni stroški; – stroški izdaje publikacij; – najemnine; – simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih – do vrednosti 50 evrov na nagrado in zmagovalca. Stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) – pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo, razen za proizvode iz Uredbe sveta (ES, št. 510/2006), niso imenovani. Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne ter imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve spletne strani). Za nadomeščanje kmeta, njegovega partnerja med boleznijo in dopustom: – stroški strojnih storitev, pri tem je mišljeno, da v času kmetove odsotnosti nekdo vodi kmetijo; – stroški dela nadomestne delovne sile. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. Pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. 7. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah Upravičeni stroški: – stroški materiala za gradnjo ali obnovo objekta za dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – stroški nakupa opreme in naprav za dopolnilne ter nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; – stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov; – promocija; – splošni stroški. Občan - 22. marec 2012 Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli upravičencu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 8. Za opravljanje storitev in trženja proizvodov ter storitev s kmetij Upravičeni stroški: – vsi stroški v zvezi z izgradnjo ali obnovo objekta; – nakup nove opreme; – promocija; Ostali splošni stroški. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov; – najvišji znesek dodeljene pomoči znaša 5.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo na leto; – skupna pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 evrov bruto – v katerem koli obdobju treh proračunskih let. 9. Za izobraževanje in usposabljanje na področju dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti ter predelave in trženja Upravičeni stroški: – stroški kotizacije šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški prevoza in vstopnin za strokovne oglede, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; – stroški udeležbe na sejmih, povezanih z dopolnilnimi in nekmetijskimi dejavnostmi ter s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Bruto intenzivnost pomoči: – do 50 % upravičenih stroškov. 10. Za delovanje društev in njihovih združenj Upravičeni stroški: Materialni stroški za delovanje društev. Bruto intenzivnost pomoči: – do 100 % upravičenih stroškov. IV. VSEBINA IN MESTO ODAJE VLOGE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: 1. prijavni obrazec: »Vloga za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Destrnik v letu 2012«, 2. obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignete na Občini Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. 11 Uradni vestnik 3/2012 Objavljena je tudi na spletni strani Občine Destrnik, www. destrnik.si, rubrika razpisi. Za dodatne informacije lahko pokličete na Občino Destrnik, tel. 02 761 92 50, ali pišete na elektronski naslov obcina.destrnik@destrnik.si z navedbo »razpis razvoj podeželja 2012«. Vlogo je potrebno predložiti v zaprti kuverti. Na hrbtni strani mora biti napis »NE ODPIRAJ – RAZPIS KMETIJSTVO 2012«. V. OBRAVNAVANJE VLOG Za izvedbo javnega razpisa je odgovorna komisija za vodenje postopka javnega razpisa dodelitve pomoči za ohranjanje in razvoj podeželja v občini Destrnik v letu 2012. Ta pripravi razpisno dokumentacijo in določi dodatne pogoje razpisa, objavi javni razpis v sredstvih javnega obveščanja, obravnava pravočasno prispele in popolne prijave, opravlja oglede na terenu ter pripravi predlog za razdelitev sredstev, ki ga potrdi župan v okviru proračunskih sredstev za namene iz tega razpisa. Državne in druge pomoči se dodeljujejo v obliki dotacij kot nepovratna sredstva v določeni višini za posamezne namene. Za vse pomoči, ki se izvajajo v obliki neprofitnih finančnih spodbud, morajo biti izvedeni javni razpisi, skladno s pogoji in po postopku, določenem v veljavnih predpisih, za vse ostale ukrepe pa v primeru, če tako določa poseben predpis. VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma do 31. 10. 2012. Vlagatelj se lahko prijavi na razpis za posamezni ukrep samo enkrat. Rok za oddajo vlog za prvo odpiranje je: do 20. 6. 2012 – za prvo odpiranje in obravnavo vlog. Rok za oddajo vlog za zadnje odpiranje je: do 31. 10. 2012 – za zadnje odpiranje in obravnavo vlog. Vlagatelje nepopolnih vlog se pozove, da vloge dopolnijo v roku pet delovnih dni od prejema obvestila o nepopolni vlogi. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v navedenem roku ne dopolni ali ne odpravi pomanjkljivosti, se zavržejo. Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog odloči o vloženih zahtevkih organ I. stopnje najkasneje v 45 dneh po izteku razpisanega roka. V sklepu se opredelijo namen, višina odobrenih sredstev in upravičljivi stroški za posamezen ukrep. Zoper sklep je dopustna pritožba v roku 15 dni od vročitve, in sicer na organ II. stopnje. Pritožbo je potrebno poslati na občino priporočeno po pošti. Številka: 330-1/2012-1 Datum: 29. 2. 2012 Podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana Občine Destrnik: Branko ZELENKO, s.r. 2. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja podžupan v začasnem 12 upravljanju funkcije župana Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 945,5239 EUR/t – kalo 5 % 47,2762 EUR/t – marža 134,6373 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2012 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 1.127,4374 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,7735 EUR/m³ Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,7735 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/³ in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu Občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 3. 2012. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2012-2, z dne 9. 2. 2012. Štev.: 354-1/2012-3 Datum: 8. 3. 2012 Podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana Občine Destrnik: Branko ZELENKO 3. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011), Popravka pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 SOD-UPB1 ter 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 11. redni seji, dne 9. 3. 2012 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 Letni program kulture za leto 2012 se udejanja preko programov društev v občini, ki so registrirana za izvajanje kul- Občan - 22. marec 2012 Uradni vestnik 3/2012 turne dejavnosti, javnih zavodov in javnega sklada. Javni interes za kulturo Občine Destrnik se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto. Ti pogoji se zagotavljajo s sprejetim proračunom za leto 2012. V letu 2012 se sofinancirajo naslednje dejavnosti: 1. 08005 Sofinanciranje kulturnih društev Občina Destrnik objavi na podlagi zgoraj navedenega pravilnika vsako leto javni razpis za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Predmet razpisa so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin. Višina sredstev znaša 6.300,00 EUR, od tega se nameni za: – sofinanciranje redne letne dejavnosti 2.500,00 EUR – sofinanciranje programov 3.800,00 EUR Številka: 900-7/2012-11R-12/14 Datum: 09. 03. 2012 Podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st. 4. Na podlagi Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2011), Popravka pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2011) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik št. 10/2010 SOD-UPB1 ter 11/2010 ) je Občinski svet Občine Destrnik na 11. redni seji, dne 09. 03. 2012 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2012 Letni program športa predstavlja dokument, s katerim so opredeljene naloge in smernice, ki prispevajo k uveljavitvi ter razvoju športa. V njem so zajeti posamezni programi, njihov obseg in potrebna finančna sredstva. Občina Destrnik za izvajanje letnega programa športa v letu 2012 zagotavlja proračunska sredstva tistim športnim društvom in zavodom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v občini Destrnik. V proračunu Občine Destrnik se za proračunsko leto 2012 namenijo sredstva za izvajanje letnega programa športa na naslednjih proračunskih postavkah: Podravje 2.550 EUR Občina Destrnik sklene z Zavodom za šport Ptuj – Področnim centrom Podravje Pogodbo o financiranju, organiziranju in izpeljavi šolskih športnih tekmovanj od medobčinske do državne ravni za Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas za šolsko leto 2011/2012. Predmet pogodbe je organizacija, koordinacija in izvedba interesnih programov športa otrok ter mladine od medobčinske do državne ravni za Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas za šolsko leto 2011/12. 2. Financiranje interesne športne vzgoje otrok 771,00 EUR Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 14. leta starosti, ki so prostovoljno vključeni v športne programe OŠ Destrnik-Trnovska vas. Sofinancirajo se: šolska športna tekmovanja (medobčinska, regijska in državna): Vrednotijo se prevozi na posamezno tekmovanje. – priznani stroški (do 40 % stroškov vseh prevozov na tekmovanja). 3. Financiranje športa Od tega se nameni za: •športno rekreacijo 7.300,00 EUR 5.513,00 EUR Pri programih športne rekreacije za aktivno, koristno in prijetno izpopolnjevanje dnevnega, tedenskega ter letnega prostega časa. Cilji športne rekreacije odraslih so ohraniti in izboljšati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjšati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. • športne prireditve in delovanje društva oziroma zveze na ravni lokalne skupnosti 1.787,00 EUR Štev.: 900-7/2012-11R-11/13 Datum: 9. 3. 2012 Podžupan v začasnem upravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st. 5. Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 SOD-UPB1 in 11/10) je občinski svet na 11. redni seji 9. 3. 2012 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN 1. 08001 FINANCIRANJE ZAVODA ZA ŠPORT PTUJ 2.550,00 EUR 2. 08021 FINANCIRANJE INTERESNE ŠPORTNE VZGOJE OTROK 771,00 EUR 3. 08002 FINANCIRANJE ŠPORTA 7.300,00 EUR. Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2011. V letu 2012 se financirajo naslednje vsebine športnih programov: 1. Financiranje Zavoda za šport Ptuj – Področnega centra za Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2011 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan Občan - 22. marec 2012 PRORAČUNA OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2011 1. člen 2. člen 13 Uradni vestnik 3/2012 podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov ter drugih izdatkov proračuna Občine Destrnik za leto 2011. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2011 in o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Destrnik za leto 2011 se objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra I S tem sklepom se ukine status javnega dobra na parcelnih številkah 450/9, 450/10, 450/12, 450/13, 450/15, 450/23, 450/24 in 450/25 vse k.o. Drstelja. II Na zemljišču parc. št. 450/9, 450/10, 450/12, 450/13, 450/15, 450/23, 450/24 in 450/25 vse k.o. Drstelja, se vpiše lastninska pravica v korist Občine Destrnik s sedežem v Vintarovci 50, 2253 Destrnik, matična številka 5882966000, ID za DDV: SI76286193. III Št.: 900-7/2012-11R-8/8 Datum: 9. 3. 2012 Parcele, navedene v 1. točki tega sklepa, nimajo več funkcije javnega dobra in se jim ukine status javnega dobra. Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st. 6. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 60/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 56/02 – ZJU, 110/02 ZDT-B, 127/06 –ZJZP, 14/07-ZSDPO, 109/08 in 49/09) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 SOD-UPB1 in 11/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 11. redni seji, dne 9. 3. 2012, sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 1. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2012 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2011) se spremeni 13. člen Odloka o proračuna občine Destrnik in sicer se po novem glasi: »Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežek izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2012 namerava zadolžiti v višini 1.083.000 EUR.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Štev.: 900-7/2012-11R-8A/10 Destrnik, 9. 3. 2012 Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st. 7. Na podlagi 20. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- upb., 76/08, 79/09 in 51/10) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik občine Destrnik št. 10/10 SOD-UPB1 in 11/10), je Občinski svet Občine Destrnik na 11. redni seji, dne 9. 3. 2012 , sprejel naslednji 14 IV Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-7/2012-11R-16A/19 Destrnik, 9. 3. 2012 Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana: Branko Zelenko, univ. dipl. inž. st. 8. Republika Slovenija OBČINA DESTRNIK Vintarovci 50, 2253 Destrnik Tel.: 02/761-92-50, fax: 02/761-92-52 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Poročilo o izidu volitev župana občine Destrnik Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 85. člena Zakona o lokalnih volitvah, na seji, dne 14.3.2012 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana občine Destrnik na volitvah 11.3.2012, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana občine Destrnik. I. 1. Na volitvah 11. 3. 2012 je imelo pravico voliti skupaj: a) 2.206 volivcev, vpisanih v volilni imenik b) s potrdilom ni glasoval nihče. 2. Glasovalo je 1420 volivcev ali 64,37 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a) je 11 volivcev glasovalo na predčasnih volitvah b) je 1 volivec glasoval na domu. II. Za volitve župana občine je bilo oddanih 1420 glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 6 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic je bilo 1414. Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov. 1. GORIČAN BRANKO 144 glasov 10,18 % Občan - 22. marec 2012 Uradni vestnik 3/2012 2. VAJNGERL ALBIN 597 glasov 3. 42,22 % Kot dan glasovanja se določi nedelja, 25. marec 2012. 3. VINDIŠ VLADIMIR 654 glasov 4. AJNIK MATJAŽ 19 glasov 46,25 % 1,34 % 4. Za zakonitost izvedbe volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Destrnik. III. Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah – ZLV (Uradni list RS, št. 94/07UPB3 in 45/08) ugotovila, da med kandidati nobeden ni dobil večine veljavnih glasov in je potrebno v skladu z 2. odstavkom 107. člena ZLV opraviti drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov, in sicer: 1. VINDIŠ VLADIMIR, ROJ. 8. 7. 1950, PLACAR 41A, 2250 PTUJ VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENEC Predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, MILAN BURINA IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VAJNGERL ALBIN, 19. 1. 1975, GOMILCI 14A, 2253 DESTRNIK UNIV. DIPL. INŽ. GRAD., NADZOR, SVETOVANJE Predlagatelj: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, DUŠANKA MOHORIČ VAJNGERL IN SKUPINA VOLIVCEV Drugi krog volitev za župana v skladu s 3. odstavkom 107. člena ZLV razpiše občinska volilna komisija Občine Destrnik. Štev.: 041-1/2012-Ž Datum: 12. 3. 2012 Predsednik OVK občine Destrnik: Boris BAJEC, s. r. 9. Na podlagi 3. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, 94/2007-UPB3, 45/2008) je Občinska volilna komisija Občine Destrnik na 21. redni seji dne 14. 3. 2012 sprejela SKLEP o razpisu drugega kroga nadomestnih volitev župana Občine Destrnik Št.: 14-3/2012-21R Destrnik, 14. 3. 2012 Predsednik OVK občine Destrnik: Boris Bajec, l.r. 10. Na podlagi 4. člena, drugega odstavka 74. člena in 2. odstavka 107. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/2007 – UPB3, 45/2008) je občinska volilna komisija Občine Destrnik sestavila naslednji RAZGLAS kandidatov za 2. krog volitev župana Občine Destrnik, ki bodo 25. marca 2012. Glasuje se za (1) enega kandidata. V seznam sta vpisana naslednja kandidata: 1. VINDIŠ VLADIMIR, ROJ. 8. 7. 1950, PLACAR 41A, 2250 PTUJ VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENEC Predlagatelj: SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, MILAN BURINA IN SKUPINA VOLIVCEV 2. VAJNGERL ALBIN, 19. 1. 1975, GOMILCI 14A, 2253 DESTRNIK UNIV. DIPL. INŽ. GRAD., NADZOR, SVETOVANJE Predlagatelj: SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA, DUŠANKA MOHORIČ VAJNGERL IN SKUPINA VOLIVCEV Na seznam za 2. krog nadomestnih volitev župana, ki bodo 25. marca 2012 sta vpisana 2 kandidata. Predsednik OVK Občine Destrnik: Boris BAJEC, l. r. 1. Na podlagi ugotovitve občinske volilne komisije o izidu glasovanja prvega kroga nadomestnih volitev župana občine Destrnik se razpisuje drugi krog nadomestnih volitev župana občine Destrnik, ker v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov. 2. Drugi krog se opravi izmed dveh kandidatov, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov: 1. Vindiš Vladimir predlagatelj: SDS, Milan Burina in skupina volivcev 2. Vajngerl Albin predlagatelj: SLS, Dušanka Mohorič Vajngerl in skupina volivcev Občan - 22. marec 2012 15 Občan Pri Lackovih na Drstelji – rez modre kavčine Na pobudo 8. princa karnevala Slavka plemenitega Kacherla in v sodelovanju z družino Lacko so v ponedeljek, 27. februarja, opravili 1. rez modre kavčine, ki so jo posadili 2. aprila lani. Delovnega in hkrati slavnostnega dogodka so se udeležili državni poslanec Franc Pukšič, podžupan Branko Zelenko, ki opravlja funkcijo župana, predsednik Društva vinogra- dnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice Andrej Rebernišek, kletar društva vinogradnikov Milan Herga, sosedje in prijatelji. Po tehtnem razmisleku in posvetovanjih so se odločili, da trto porežejo na tri očesa. Po opravljenem delu so Lackovi, kot se spodobi, pripravili pogostitev. Na bogato obloženi mizi so bili krapci, gibanice, potice, kmečki obloženi kruhki … Na prireditvi pa niso manjkale niti tekoče zadeve. Gospodar in kletar, ki mu pridno pomaga zet Mitja Kolar, sta poskrbela za presenečenje ter obiskovalcem dala v pokušino jagodni izbor sauvignona, ki so ga obirali in stiskali na Katarinino, to je 25. novembra 2011. Če bo dobra letina in bodo na trti, ki je potomka najstarejše trte na svetu, zrasli prvi grozdi, bodo poskrbeli tudi za slavnostno trgatev. Besedilo: Nada Zupanič Počitniška pustolovščina Bilo je lepo poletno jutro. Z mamo in očetom smo se odpravljali obiskat Postojnsko jamo. To je bila obljubljena nagrada za uspešno končano šolsko leto. Priprave so se začele že prejšnji dan, saj je ati najprej na spletnih straneh poiskal najkrajšo in najvarnejšo pot, ki nas bo pripeljala do želenega cilja. Naslednje jutro smo skupaj pripravili sendviče za na pot in v nahrbtnike zložili še nekaj pijače ter sladkarij. Od doma smo se odpravili okrog 8.00. Pot je bila dolga, a hkrati zanimiva. Gledala sem skozi okno avtomobila in opazovala naravo. Med potjo smo se ustavili na počivališču in pomalicali. Ko smo se približevali cilju, so nas že ob poti na to opozarjale različne reklamne table. Po prihodu smo najprej kupili vstopnice in počakali na vstop. Medtem sem opazovala ljudi okrog sebe in opazila, da si to naravno znamenitost Slovenije pridejo ogledovat tudi tujci. Pri vstopu v jamo nas je spremljal sinhronizirani zgodovinski posnetek jame. V notranjost smo se odpeljali z vlakci, na katerih smo dobili občutek, da se bomo zaleteli v štrleče skale, saj smo se peljali tik ob njih. Ob izstopu 16 smo se glede na jezik vodiča razvrstili v skupine. Poznavalci so nam podali podatke o nastanku jame in o zgodovinskem razvoju. Izvedela sem veliko podrobnosti o nastanku kapnikov in o raziskovanju tega prelepega podzemnega sveta. Največja znamenitost je prav gotovo človeška ribica, saj je znana daleč naokrog. Največja pustolovščina na tem izletu pa se je zgodila takrat, ko so nam v jami ugasnili luči. Ati, mami in jaz smo si podali roke in tiho čakali, kaj se bo zgodilo. Lahko smo le poslušali tiho pretakanje vode po podzemnem svetu, v katerem smo se znašli. Nenadoma me je nekdo prijel za roko in me poklical po neznanem imenu. Zelo sem se prestrašila, saj nisem vedela, kdo vse je okrog nas. Fantek, ki je nekoliko zaostal za svojimi starši, se je v temi oprijel moje roke v upanju, da je sestrina. Potolažili smo ga in mu zagotovili, da se bodo luči kmalu spet prižgale. Še nekaj minut smo uživali v popolni temi in luči so se ponovno prižgale. Ko smo se sprehodili po urejenih jamskih poteh, ki so primerne za obiskovalce, smo se kmalu znašli v dvorani, kjer se konča ogled te naravne znamenitosti. Ta dvorana je zelo znana tudi po različnih koncertih, najbolj pa po postavitvi vsakoletnih živih jaslic. Spet smo posedli v vagone vlakca in se odpeljali proti izhodu. Od zunaj smo si nato ogledali še predjamski grad in opazovali lepo oblečene graščake. Za konec smo se ustavili še ob stojnicah in si kupili spominček za zbirko. Ker smo bili blizu naše obale, smo si šli ogledat še naše največje pristanišče. V lepem poletnem popoldnevu smo opazovali prihajajoče in odhajajoče ladje. S kepico sladoleda smo se poslovili od naše obale in odhajajočega poletja ter se polni novih doživetij odpravili proti domu. To počitniško pustolovščino si bom zapomnila za vse življenje, saj sem spoznala del svoje prelepe dežele. Tudi prihodnje šolsko leto se bom potrudila za dober šolski uspeh, saj sta mi mami in ati obljubila ogled Bleda. Se že veselim! Anja Kumer Polanec, 5. a Občan - 22. marec 2012 Občan Ponovno je pred nami izid rednih in priložnostnih poštnih znamk Spoštovani, ponovno je pred nami izid rednih in priložnostnih poštnih znamk, ki bodo, verjamemo, dopolnile zbirko marsikaterega zbiratelja znamk in filatelističnih izdelkov. Izid bo 30. marca 2012, ko bomo izdali tri redne ter osem priložnostnih poštnih znamk. V seriji rednih znamk I FEEL SLOVENIA predstavljamo znamko z motivom medenega srca, ročno oblikovanega medenjaka, kakršnega je bila včasih vesela najbrž vsaka mlada dama. Znamka bo izšla v poli po 50 znamk na samolepilnem papirju in ima nazivno vrednost A. V seriji POŠTAR PAVLI bo na rednih znamkah ponovno zaživel najbolj znani poštar in največji prijatelj otrok. Poštar Pavli dobi tokrat dve novi znamki z nazivnima vrednostma C in D. Tudi ti dve znamki bosta izšli v polah po 50 znamk na samolepilnem papirju. Serijo priložnostnih poštnih znamk RASTLINSTVO bodo tokrat obogatile znamke z motivi rastlin iz Botaničnega vrta Ljubljana. Izšle bodo štiri znamke, od tega tri posamezne (motivi Fleischmannov rebrinec, idrijski jeglič, Hladnikov grintavec), vsaka v poli po 25 znamk z nazivnimi vrednostmi 0,40 EUR, 0,44 EUR in 0,77 EUR. V bloku z eno znamko pa bo izšla znamka z motivom kranjske bunike – Hladnikovega volčiča z nazivno vrednostjo 0,92 EUR. V seriji EUROPA, ki velja še vedno za najbolj priljubljeno serijo med zbiratelji in ljubitelji znamk in katere tema je letos obisk držav, smo ob izboru Maribora in partnerskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2012 izdali dve znamki v malih polah po osem znamk in vinjeto. Znamki imata nazivni vrednosti 0,44 EUR in 0,92 EUR. Še bolj ponosni na lepote Slovenije pa bomo ob znamki, ki bo v svet ponesla lepoto treh dolin, ki harmonično sestavljajo Solčavsko. Znamko Solčavsko z nazivno vrednostjo 1,25 EUR bomo v poli po 25 znamk izdali v seriji TURIZEM. Dopolnjujemo tudi zbirko znamk v seriji SREDNJEVEŠKI SAMOSTANI, kjer bo izšla znamka z motivom minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju. Tudi ta znamka bo izšla v poli po 25 znamk, njena nazivna vrednost pa bo 1,33 EUR. Dodatne informacije o novih izdelkih lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu št. 90. Lepo vas pozdravljamo, Pošta Slovenije Pustolovščina na Rogli V soboto smo šli na smučanje. Ko smo prišli iz gondole, nas je lastnik hotela odpeljal z manjšim vojaškim snežnim teptalnikom. V hotelu smo dobili ključe in odšli v sobe. Prvi dan mi je bil malo dolgočasen, na srečo pa je bilo zelo veliko otrok. Zvečer smo igrali monopoli. Drugi dan sem šel smučat. Z očetom sva šla na vrh Krvavca in se spustila z njega. Bilo je zelo mrzlo, zato me je zazeblo do kosti. Naslednje tri dni se ni zgodilo nič posebnega. Šele šesti dan je bil vesel, ker so prišli prijatelji. Ker smo bili že nekaj dni tam, sem jim hotel vse pokazati. Cel dan smo se zabavali in smučali. Ob štirih zaprejo smučišče in uredijo progo za naslednji dan, zato smo se nekaj minut prej tudi mi odpravili v hotel. S prijateljem sva ostala zadaj in predlagal sem, da se še enkrat spustiva po sankaški progi. Seveda je bil takoj za to, saj sva oba kar navihana. Peljala sva se, a kar naenkrat se je pred nama znašel snežni teptalnik. Na srečo naju je voznik opazil in pravi čas ustavil. Izstopil je in naju kar pošteno okregal. Takrat sem zaslišal mamico. Tekla je proti nama, se gospodu opravičila in zahvalila, naju pa zelo grdo pogledala. Seveda sva potem kako uro poslušala predavanje o tem, kaj se sme in kaj ne. Ko sem se zvečer odpravil v posteljo, je k meni prišla mamica. Objela me je in mi rekla, da je ne smem več nikoli tako prestrašiti. Pozneje sem razmišljal o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Mami vedno pravi, da je po toči prepozno zvoniti. Pa bom rekel, da ima kar prav. Bil je topel dan v septembru. S prijatelji iz Nemčije smo se dogovorili, da bomo dan preživeli na Rogli. Z družino gremo večkrat tja in vedno sem se želela peljati s sanmi na tirnicah, ki sem jih videla na plakatih. Mami mi je rekla, da jo je bilo zelo strah, ko se je peljala prvič, in da sani po tirnicah drvijo zelo hitro. Malo sem se res ustrašila, a sem se vdala v usodo. V saneh se lahko peljeta dva, zato sva se z atijem usedla skupaj. Privezala sva se s pasom in se začela peljati čisto počasi. Želela sem si, da bi se tako počasi peljala ves čas, a žal se mi želja ni uresničila. Že po prvem ovinku so sanke začele tako drveti, da so mi lasje plapolali v vetru. Mislila sem, da mi bo odpihnilo kapo. Ovinki so se mi zdeli zelo nevarni. Zdelo se mi je, da bodo sanke iztirile. Ati me je miril, a si nisem mogla pomagati, da ne bi kričala. Postalo mi je slabo in želela sem si samo, da bi se vrnila k mamici. Tudi atiju sem to povedala, a je rekel, da sem sedaj pač prepozna. Poskusila sem uživati, a preprosto nisem mogla. Mislila sem, da bom umrla. Zdelo se mi je, da me bo veter odnesel v zrak, zato sem zatiskala oči in pustila, da veter z vso močjo piha vame. Proga se je vlekla, želela sem si, da bi se čim prej končala. Končno so se sanke upočasnile. Oddahnila sem si in se naslonila na atija. Nato naju je vrvica potegnila nazaj na po hribu navzgor. Hitro sva se pripeljala na vrh. Stekla sem k mamici in jo vsa objokana objela. Ati je prišel za mano in me vprašal, ali bi se še peljala. Odkimala sem, ati pa se je smejal in me je pogladil po laseh. Povedal mi je, da sva se vso pot peljala brez zaviranja. Povabil je tudi mami, ki se je po krajšem premisleku odločila, da se bo enkrat peljala. Medtem ko ju ni bilo, sem se igrala z bratcem in s prijatelji iz Nemčije. Vsi so se nasmejali, ko sem jim povedala, kako je bilo na saneh. Tega doživetja ne bom nikoli pozabila, zagotovo pa se s temi sanmi ne bom več peljala. Aleks Zelenik, 5. a Klara Benko, 5. a Moja pustolovščina Občan - 22. marec 2012 17 Občan Kurentovanje 2012 Pomoč za Klemena in Domna Lidija, Klemen in Domen Klobasa Zasadi 15 2253 Destrnik tel. 040-993-412 Tako, pa smo koranti opravili svoje poslanstvo. Zimo smo odgnali,v deželo privabili pomlad, upamo pa, da tudi vse dobro v letu 2012. Letos je kurentovanje trajalo 19 dni. Dolgo, pa še vedno pre- SPOŠTOVANI Moje ime je Domen Klobasa, star sem 7 let in obiskujem prvi razred OŠ Destrnik. Moje življenje se vrti okoli moje bolezni CISTIČNA FIBROZA (CF). Z njo sem se rodil in z njo bom živel do konca svojega, življenja, saj bolezen ni ozdravljiva. Cistična fibroza ali mukoviscidoza je težka kronična bolezen. Težka in kronična pomeni, da imam zaradi nje stalno manjše ali večje težave, oziroma, se mi težave ponavljajo, bolezen pa napreduje. Cistična fibroza je bolezen dihalnih poti, pljuč in prebavil. Moja mamica mi lahko le lajša simptome bolezni in s tem mi zagotavlja kolikor toliko normalno življenje. Lajšanje simptomov poteka ves dan, vse moje življenje. Bolniki s CF moramo namreč izvajati redno vsakodnevno fizioterapijo, ki se čez dan razporedi na: inhalacijo, dihalne vaje, vaje na žogi, položajno drenažo oz. masažo prsnega koša v različnih položajih. K zdravljenju spada tudi visoko kalorična in precej mastna prehrana. Torej sem jaz kot bolnik potreben stalne vsakodnevne nege in nadzora. Za moje kakovostno življenje so potrebni posebni pripomočki za lajšanje simptomov, ki pa so žal samoplačljivi. Tako bi najbolj potreboval masažni jopič, ki bi mi olajšal vsakodnevne fizioterapije. Ker pa tak jopič stane veliko denarja (več kot 8.000 €) in mi ga moja mami ne more kupiti, se obračam na Vas, da mi pomagate, kolikor je v Vaši moči in prispevate kakšen evro, da bom lahko zrastel v velikega fanta in da bom lahko vsakodnevno premagoval svojo bolezen. Moj bratec Klemen je star 9 let, je prav tako bolnik CF, zdravil še trenutno ne potrebuje, prav tako pa mu mamica izvaja fizioterapije, da mu krepi pljuča in podaljšuje življenje brez zdravil. Prispevek lahko nakažete na bančni račun: Območno združenje Rdečega križa Ptuj SI56 0420 2000 0348 846 sklic SI 00 24 11 11 – pripis za KLEMNA. kratko. V tem času smo koranti Destrnika obiskali številne domače vasi, pa tudi kraje in mesta izven naše občine. Sodelovali smo na različnih prireditvah, tudi na dveh povorkah, in sicer v Lenartu ter na 52. mednarodni karnevalski povorki na Ptuju, kjer nas je bilo skupaj okrog 600 korantov in kurentov iz Ptuja in okolice. Nastopili smo tudi na Mestnem in Slovenskem trgu na Ptuju, kjer nas je za uspešen nastop javno pohvalil letošnji aktualni princ karnevala Plemeniti Jurij Oprossnitzer – Vlado Hvalec. Skratka, fašenk je za nami, volitve za župana prav tako, vsaj prvi krog, sedaj pa veselo v pomlad 2012. Pa naj bo res vse dobro in lepo. Miro Kokol Za podporo in pomoč se Vam lepo zahvaljujemo. Domen Klobasa, Klemen Klobasa, mamica Lidija Klobasa 18 Občan - 22. marec 2012 Občan Šola v naravi – dom Breženka V ponedeljek, 27. februarja, smo se zjutraj zbrali pred šolo. Polni pričakovanj smo se z avtobusom odpeljali do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Dom Breženka v Fiesi, ki je dobil ime po polžku. Ko smo prispeli v Fieso, nas je prijazno sprejel vodja doma. Razdelili smo se v sobe in pospravili prtljago. Pri kosilu so nam razložili pravila hišnega reda in druge pomembne stvari, npr. kako ukrepati ob požaru. Razdelili so nas v skupine Č, D, E, F, G. V vsaki je bilo okrog 6 učencev. Skupine A, B in C so zasedali učenci OŠ Makole, ki so prav tako bivali v domu. Popoldne so skupine A, B, C, Č imele uro in pol dejavnost morska biologija, skupine D, E, F, G pa lokostrelstvo. Nato smo dejavnosti zamenjali. Zvečer so nas učitelji utrudili s pohodom do Pirana. V torek smo šli ponovno v Piran, tokrat na ogled znamenitosti. Ko so nam pokazali vse ''ta glavne'' znamenitosti, smo se morali vrniti do njih in s pomočjo delovnih listov pokazati, koliko smo si zapomnili. Izpolnitev delovnih listov je bila pomembna, saj je glede na pravilne odgovore vsaka skupina zbirala točke, ki so se na koncu seštele in s tem smo dobili zmagovalca mnogoboja. Popoldne so skupine A, B, C, D imele dejavnosti ob jezeru v Fiesi, skupine Č, E, F, G pa osnove orientacije. Potem smo se spet zamenjali. Pri dejavnosti jezera v Fiesi smo po navodilih, zapisanih na listu, hodili po Fiesi in odgovarjali na vprašanja, ki so ponovno štela za točke. V Fiesi imajo dve zanimivi jezeri, ki sta pol sladki pol slani. Zvečer je bil na vrsti zanimiv kviz. V sredo smo odšli na 12-kilometrski pohod po Strunjanu, vse do Portoroža in Pirana ter nazaj do Fiese. Po poti smo v slaščičarni Cacao v Portorožu opazili slovensko nogometno reprezentanco, ki je zvečer v Kopru igrala tekmo proti Škotski. Popoldne smo skupine A, B, C, E imele lokostrelstvo, Č, D, F, G pa morsko biologijo 2. Pri lokostrelstvu je šlo tokrat za tekmovanje. Najuspešnejša je bila skupina E, s povprečjem 17 točk. Tudi pri morski biologiji smo zbirali točke z reševanjem delovnih listov o algah. V četrtek nam je bilo še posebej všeč, saj smo šle vse skupine na orientacijski pohod. Bilo je zelo zanimivo in predvsem poučno hoditi brez spremstva učiteljev. Navodila smo dobili na delovnih listih. Na njih so bile tudi naloge, ki smo jih morali rešiti, seveda spet za točke. Popoldne so skupine A, B, C, F spoznale sredozemsko rastje, Občan - 22. marec 2012 skupine Č, D, E, G pa smo imele ribištvo in hkrati geografijo. Pri sredozemskem rastju smo po navodilih z delovnih listov hodili po Fiesi in odkrivali ter spoznavali rastline. Pri ribištvu smo lovili ribe. Pravzaprav smo bili prvi, ki smo letos lovili, a zaradi premrzlega morja na žalost nismo nič ulovili. Pri geografiji nam je gospod razlagal o klifih in o njihovi sestavi. Klif je visoka, strma, pečnata obala. Zvečer smo imeli disko. Veliko jih je plesalo, nekateri pa so se sprostili tudi že ob pogovoru. Ker je bila glasba glasna, smo bili naslednji dan hripavi, saj smo se veliko pogovarjali. V petek dopoldne smo z ladjo odpluli še do Sečoveljskih solin. Napovedali so oseko, zato smo se na pot odpravili še toliko prej. Toda narava nas je vseeno malo presenetila, zato smo se morali vrniti z avtobusom. Pri kosilu smo imeli podelitev priznanj za najboljše skupine. Zmagala je skupina Č, za eno točko pred skupino G, ki je nas, skupino E, prehitela za pol točke. Celotedenski mnogoboj je bil res izenačen. Podelili pa so tudi priznanja za najbolj urejene sobe. Priznati moramo, da so nas pri tem prehiteli učenci OŠ Makole. Nato nas je zadovoljne, utrujene in zaspane čakal le še prevoz nazaj v Destrnik. V petih dneh bivanja v domu Breženka nam je bilo zelo lepo. Veliko smo se naučili in tudi zabavali. Vita Volgemut , 7. a CŠOD – dom Breženka 27. februarja smo se z avtobusom odpravili v Fieso. Bivali smo v domu Breženka, ki je dobil ime po polžu. Ko smo prispeli, smo pojedli kosilo in prtljago odnesli v svoje sobe. Nekaj časa smo imeli, da smo si lahko pospravili prtljago in se pripravili. Ostali dnevi so se začeli z jutranjim bujenjem ob 7.15. Sledila je jutranja telovadba in ob 8.00 zajtrk. Nato smo imeli različne dejavnosti, npr. ribištvo, različne pohode, morsko biologijo, orientacijo, lokostrelstvo … Kosilo je bilo ob 12.00, potem pa smo imeli prosti čas za športne aktivnosti ali družabne igre. Fantje smo ta čas izkoristili za nogomet. Nato smo imeli spet različne dejavnosti. Ob 18.30 smo povečerjali. Po večerji smo imeli različna predavanja, pohod ob obali in v četrtek disko. Nato smo se pripravili na spanje. Ob 22.00 je bil čas za nočni počitek. V petek smo se zbudili ob 7.15, vendar nismo imeli jutranje telovadbe, ampak smo spakirali prtljago, pozajtrkovali in se z ladjico odpravili na Sečoveljske soline. Tam so nam povedali in pokazali, kje pridobivajo sol, kako se imenujejo deli solin, kako so sestavljene ter kako poteka postopek pridobivanja soli. Ogledali smo še si maketo solin. Vrnili smo se z avtobusom, saj je bila oseka in je bila morska gladina prenizka za vožnjo z ladjo. Avtobus nas je peljal do Pirana, od tam pa smo se peš vrnili v Fieso. Kovčke smo natovorili na avtobus in se odpeljali proti domu. Imel sem se super. Najbolj mi je bil všeč orientacijski pohod in prosti čas, v katerem smo lahko igrali nogomet. Naša skupina (skupina Č) je zmagala v mnogoboju. Tekmovanje je bilo zelo napeto in razlike so bile zelo majhne. Druga je bila skupina G, tretja pa skupina E. Matic Krepek, 7. a 19 Občani pišejo Odgovor na članek Razvoj občine Destrnik s »kimavci« Kimate še naprej? Res nisem predvideval, da bom nekoč odgovarjal na članke v časopisu. In tudi ne bi, ko bi se svetniška skupina SLS ne spustila pod raven korektnega. Moram braniti dobro ime našega podjetja in vseh 160 sodelavcev pred zlonamernimi ter zavajajočimi trditvami iz članka svetniške skupine SLS, zapisanega v prejšnji številki glasila Občan. Ob 'primitivni zgodbi', kot ste poimenovali moje razmišljanje na zboru občanov, nisem niti malo mislil na naše nekdanje poslovanje z občino. To sega že toliko let nazaj in tudi obseg posla je bil zanemarljiv, da to resnično nima nobene povezave. V našem podjetju gledamo naprej, ne nazaj in se vsakodnevno ukvarjamo z izboljševanjem naših storitev. Enako bi lahko storili v vaši svetniški skupini. Raje kot s pisanjem člankov se ukvarjajte z iskanjem poti za znižanje prispevka za kanalizacijske priključke. Obžalujem, če sem na zboru občanov osebno užalil katerega od občinskih svetnikov. To ni bil moj namen. Izpostavil sem, da je morda treba razlog za visoko ceno kanalizacijskega priključka iskati v dejstvu, da vse (večino) posle v občini vsa ta leta projektirajo, gradijo in nadzirajo ista podjetja. In temu OS z veliko večino gladko prikimava. Se v občinskem svetu res nikomur ne zdi nenavadno, da so ti ponudniki vedno najcenejši? Ste se kdaj vprašali, kakšne javne razpise pa imamo, da je tako? OS je najvišji organ v občini in večina v našem OS nekritično potrdi vse, kar vodstvo občine predlaga. In to ne le v tem sklicu, že prej je bilo tako. Da, to vem iz izkušenj. Usklajevanje, ki ga omenjate, bi lahko imenovali tudi prejetje navodil, kdaj bo treba dvigniti roko – pokimati, da se glasovanje ne zaplete – ponavlja. Se je dogajalo, da, tudi to vem iz izkušenj. Dejstvo je, da svetniki pridno ubogate in delate po navodilih vodstva občine. Tudi pri pisanju vašega članka je bilo tako. Poglejte. Le občinskemu vodstvu je poznano, kje se nakupujejo darila za otroke in sedaj o tem pišete svetniki ... Se pravi, da ob kimanju tudi pišete po nareku. Ali pa ste morda dobili že napisan članek? Ni mi znano, kako potekajo razpisi za posle na Občini Destrnik. Za nakupe daril za otroke jih, za razliko od nekaterih drugih slovenskih občin, s katerimi sodelujemo, v Destrniku nikoli ni bilo. Da pojasnim občanom. Pri podjetju Pikapoka d. o. o. je Občina Destrnik pred nekaj leti nabavljala novoletna darila za otroke in darilne bone za obdarovanje novorojenčkov. Cene blaga pri nas so znane, v trgovini so zapisane na vsakem izdelku in Občini Destrnik smo vedno odobrili tudi popust. No, v resnici smo v Pikapolonici pri novoletnih darilih poskrbeli le za sladkarije in brezplačno pakiranje, ker je glavni del darila – knjigo Občina vsa leta nabavljala pri 'stričeku' (natanko tako mi je bilo povedano na občini, ko smo jim knjigo ponudili mi). Tudi vrednost darilnih bonov je natančno znana, saj je označena na bonih. Dodatno smo k darilnim bonom vedno pripravili tudi darilne pakete z izdelki za novorojenčke v vrednosti 35–50 evrov. Seveda brezplačno! S tem smo vrednost darila občutno povečali. To smo počeli izključno zaradi domačega kraja, tega ne počnemo nikjer drugje. A nobene, res nobene zamere ne gojim, da občina sedaj darila nabavlja drugje. Ali je ponudba res ugodnejša in po kakšnih kriterijih je izbrana, ne vem, saj, kot rečeno, razpisa ni bilo. Bili smo veseli, da smo lahko pomagali pri obdarovanju novorojencev in obisku Božička v doma20 čem kraju. So pa nakupi Občine Destrnik pri nas predstavljali le 0,0025 % prihodkov, kar je zanemarljivo, in kot rečeno, na zboru občanov na to nisem niti pomislil. Ali ste se svetniki SLS kdaj vprašali, koliko pa posli z Občino Destrnik predstavljajo podjetjem, ki zanjo opravijo večino investicij?Želim si, da bi se vsi naši svetniki zavedali, da so najvišji organ občine, da bi začeli kritično razmišljati, da ne bi le sledili (bivšemu) županu (tudi iz stranke v stranko!), da bi imeli lastno mnenje o zadevah in da bi ga kdaj tudi uveljavili. Kot takšne smo vas volili.Tiste, ki samo kimajo, pa naj bo sram. Nadaljnjemu dopisovanju se odpovedujem. Jani Volgemut Spoštovani občani Zbor občanov, nabito polna dvorana in iskanje rešitev za zmanjšanje plačila komunalnega prispevka za kanalizacijo. Takrat smo poslušali nekatere predlagatelje, da je komunalni prispevek previsok in mnogi smo pomislili, da imajo gospodje rešitev in, da bomo občani Destrnika res plačali manj. Žal ugotavljam, da je bila za kandidata g. Vindiša le predvolilna reklama in zavajanje občanov. Do danes ne on in nobeden od predlagateljev ni dal predloga za rešitev na občinski svet, da bi lahko o tem razpravljali. Spoštovani kandidat g. Vindiš, na soočenju niste dali konkretne rešitve, da bi ta tolikokrat omenjeni prispevek res manjši. Kot sedanji svetnik niste znali odgovoriti, koliko denarja ima občina na razpolago za posamezne projekte, čeprav je bil zaključni račun za leto 2011 sprejet, prav tako pa dva rebalansa proračuna za leto 2012. Odkar ste svetnik, ste bili vi in vaša ekipa pri vsakem proračunu in rebalansu proračuna proti, čeprav je bilo vezano na projekte, ki so se morali nadaljevati, ali pa bi vračali denar Evropi. Tako ste bili proti rebalansu iz leta 2010, 2011, 2012 in proračunom 2011, 2012 in tudi zaključnemu računu 2011. Kot svetnik ste tudi zahtevali denar za potne stroške do Ptuja, kar drugi svetniki ali župan nikoli niso. G. Vindiš, spomniti vas tudi moram na obiske po domovih. Ustavili ste se tudi pri meni. Povedali ste mi, da moramo delati na tem, da g. Pukšič ne bo več župan občine Destrnik, saj ste se tako dogovarjali v Ptuju. Tedaj sem se spomnil na čase, ko ste želeli Placar, Janežovce in Drsteljo priključiti občini Ptuj. Morda želite biti župan iz razloga, da bi lažje uresničili načrte iz preteklosti? Upam, da se vaščani omenjenih vasi zavedajo, da ste jih nekoč želeli prodati. Danes po tolikem času so zadovoljni, da živijo v občini kot je Destrnik, kjer volivke in volivci niso samo številke. Tudi takrat niso bili številke, ko so obiskovali destrniško šolo, ki ni bila dovolj dobra za vašega sina, ki jo je obiskoval v Ptuju. G. Vindiš, če bi bili res tako predani občini kot govorite, bi ostali svetnik, ki bi lahko predlagal in iskal rešitve za probleme. V primeru, da postanete župan so potrebne volitve za svetnika, ki vas bo nadomestil in spet gre denar za volitve. Morda pa je res potrebno občino finančno uničiti? Še nekaj. Delali boste neprofesionalno. Ali se boste odpovedali tudi nagradi preko 1000 evrov na mesec, ki vam pripada po zakonu? Dvomim. Naslov v uredništvu Občan - 22. marec 2012 Občan Afrika na našem dvorišču Velikokrat srečamo ali pa vidimo ljudi, ki izstopajo po svojih dosežkih, značaju, lepoti. Pa se vprašamo, le od kod vsa ta karizma, volja, dosežki. Naletimo na ljudi z nenavadnimi konjički. Ena takšnih je dekle in prijateljica, ki sem jo obiskal in jo zalotil pri njenem ustvarjanju. Ker se mi je zdelo zanimivo in je marsikdo ne pozna, sem jo prosil za kratek pogovor, da jo spoznajo tudi naši bralci. Se najprej predstaviš? Sem Jasmina Skurjeni in prihajam iz Janežovskega Vrha. Stara sem 25 let. Pravkar sem končala študij ekonomije, smer marketing. Trenutno iščem zaposlitev, zraven tega pa se ukvarjam s slikanjem. Imaš poseben konjiček, kako si začela? Že od nekdaj sem zelo rada risala in ustvarjala, predvsem v osnovni šoli, v srednji sem to nekoliko opustila. Za slikanje me je ponovno navdušil moj fant Roman, ki mi je pred tremi leti za božič podaril slikarsko stojalo. Najprej sem slikala s temperami, kasneje pa sem jih menjala za akrilne barve. V prihodnosti bi želela poskusiti še akvarelno tehniko in olja. Kje ustvarjaš, tvoj delovni prostor? Večinoma ustvarjam kar v svoji sobi. Seveda pa komaj čakam, da bom imela svoj atelje, predvsem potrebujem veliko dnevne svetlobe. Poleti se zelo rada preselim na teraso, bliže naravi, na sonce in svež zrak. Od kod ideje, motivi in navdih? Veliko slikam različne domačije, pri teh je pomembno, da se jim realno približam; zato ideje in navdih niso tako pomembni.Pri ostalih slikah pa je ideja in motivacija tista, ki je najpomembnejša. Zadnje čase delam tudi veliko afriških slik, ki so zelo aktualne, saj so si med seboj podobne, ker so vse zelo sončne. Ustvarjaš tudi v sobicah naših malih korenjakov? Tako je. Zelo rada poslikam kakšno otroško sobico, gre za stensko poslikavo, saj je neverjetno videti veselje malih korenjakov, ko na steni vidijo svojega junaka iz risank. Navdih pa je odvisen od dneva. Pride dan, ko lahko slikam ves dan ali pa sploh ne. Velikokrat se mi je že zgodilo, da sem nekaj sanjala, in ko sem se zbudila, sem morala to samo še prenesti na platno. Vem, da si že razstavljala v Trnovski vasi, ali lahko podobno razstavo pričakujemo na Destrniku? O tem sem že premišljevala. V Trnovski vasi je bila razstava v sklopu občinskega praznika, obisk in odzivi so bili fantastični. Upam, da bo v prihodnje do tega prišlo tudi v Destrniku. Prijavila si se tudi na natečaj stenskih poslikav v reviji Delo in dom. Kakšen je odziv? Nagradna igra poteka na spletni strani www.deloindom.si Odzivi so fantastični, saj imam veliko glasov in dobro povprečno oceno. Glasovati je možno do 14. 3. 2012. Članek in fotografije »AFRIKA NA NAŠEM DVORIŠČU« pa lahko najdete na www.dominvrt.si v rubriki Moj projekt. Največ odzivov pa je na Facebooku, kjer objavljam vse svoje slike in poslikave. Tvoja pričakovanja v prihodnje? Trenutno nastaja spletna stran, da si bodo lahko slike ogledali tud tisti, ki Facebooka ne uporabljajo. Predvidoma bo končana čez kak mesec. Seveda se bom še naprej ukvarjala s slikanjem, saj si ne predstavljam življenja brez ustvarjanja. V načrtu imam tudi kakšno izobraževanje, saj bi rada raziskala še druge tehnike in materiale. In za konec, kaj bi povedala bralcem Občana? Rada bi se zahvalila vsem, ki me podpirajo pri mojem ustvarjanju.Vsem, ki všečkajo, komentirajo in delijo moje slike na Facebooku ter glasujejo zame. Dobri in pozitivni odzivi mi veliko pomenijo ter mi dajo še dodaten navdih.Če pa ima kdo kakšno dodatno vprašanje nam je Jasmina zaupala svoj elektronski naslov: jasmina.skurjeni@gmail.com. Jasmina, hvala, da si si vzela čas in delila svoje ustvarjanje znami. Veliko uspeha pri nadaljnem ustvarjanju. Miran Kos Občan - 22. marec 2012 21 Občan Čistilna akcija »MAREC 2012« Spoštovane OBČANKE in OBČANI! Tudi letos v občini načrtujemo akcijo čiščenja našega naravnega okolja v katerem živimo in delamo. To okolje mora biti naš ponos. Prosimo, da se akcije lotimo tako, da spet očistimo nekaj črnih odlagališč, odvržene smeti ob cestah, jarkih, gozdnih mejah in parkiriščih ob gozdovih. Se vidimo na akciji! Čistilno akcijo bomo izvajali v soboto 24. marca 2012 med 8.00 in 13.00 uro v vseh vaseh občine Destrnik - čiščenje okolja (gozdov, rečnih obrežij, navlake ob zapuščenih hišah, ob cestah in podobno). V primeru slabega vremena bomo čistilno akcijo izvajali v soboto 31. marca 2012. Vaški odbori so zadolženi, da se dogovorijo o izvedbi akcije z občani v vasi. Člani vaških odborov so prejeli tudi dodatna navodila za izvedbo akcije s strani občine. Zbirna mesta bodo pri predsednikih vaških odborov oziroma po dogovoru vaškega odbora (predsedniki vaških odborov so na skupnem sestanku povedali, da bodo zbirališča enaka lanskim – po zaselkih). V akcijo se bodo vključila tudi društva in Lovska družina Destrnik. Vse udeležence akcije opozarjamo, da vsak skrbi za svojo in skupno varnost v akciji. Organizator čistilne akcije ne prevzema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe udeležencev v akciji. S strani občine predlagamo, da v akciji poskušamo med ostalim očistiti: - pločevinke, plastenke, steklenice, papir in druge smeti ob cestah in drugih površinah (lahko poberete že prej in pripravite za odvoz); - odvržene kosovne odpadke iz gozdov, obrežij potokov in zelenic. Odvoz organizirajo vaški odbori sami. Deponija v Gajkah bo odprta med 8.00 in 14.00 uro. Vozniki morajo imeti odpadke ločeno zbrane po vrsti odpadka. Nujno je, da prevoznika zbranih odpadkov spremlja skupina občanov, da bo odlaganje odpadkov na deponiji hitreje končano. Različni odpadki se bodo deponirali na različnih lokacijah deponije. Na prikolicah je pomembno, da so odpadki zloženi po vrstah odpadkov, da bo odlaganje potekalo brez težav. Prosimo za strpnost prevoznikov. Za vstop na deponijo bo potrebno predložiti potrdilo, ki ga bodo vozniki dobili pri direktorju podjetja Gradnje Destrnik d.o.o. na Drstelji. Vrečke za plastenke, papir, steklo in pločevinke so predsedniki vaških odborov ali od njih pooblaščene osebe dvignile na občini Destrnik. Prav tako je občina razdelila omejene količine rokavic. Delavci podjetja GRADNJE DESTRNIK d.o.o. bodo na razpolago za prevoz zbranih odpadkov s tovornjakom, traktorjem in kombijem. Tisti, ki ne boste imeli lastnega prevoza za odvoz zbranih odpadkov pokličite na Gradnje Destrnik gospoda JANEZA DROFENIKA na telefon 059-033-558 ali 041-772-209 v soboto med 8.00 in 13.00 uro. Na dan akcije predsedniki vaških odborov ali pooblaščeni vodje akcij najkasneje do 9.00 ure javijo HAUPTMAN IVANU na telefonsko številko 041-484-814 število udeležencev, ki se bodo udeležili malice pred gasilskim domom v Destrniku ob 13.00 uri in tistih, ki bodo prišli kasneje zaradi odvoza smeti. Malico bo pripravilo Društvo kmetic Destrnik. Dodatne informacije dobite na telefon 761-92-59 ali 041319-220 Anton KOVAČEC. V akciji pričakujemo sodelovanje društev, vaških odborov, občank in občanov občine Destrnik. 22 Odbor za infrastrukturo Občine Destrnik Spomini na začetke gasilstva v Desencih Moja gasilska pot se je začela pred dobrimi šestdesetimi leti v Desencih. Bila sem mlada in vedno pripravljena pomagati vsakemu, ki je bil v stiski, zato sem se aktivno vključila v gasilsko društvo. Bili so drugačni časi. Nismo imeli gasilske preme, samo vedra in črpalko. Na požare smo se peljali z vozovi, ki so jih vlekli konji. Požari so bili pogosti in obsežni. Le malokdaj smo uspeli rešiti imetje. Najbolj sta mi ostala v spominu dva požara. Prvi je bil v Zasadih, kjer so zgoreli Repičevi hlevi, drugi pa v Svetincih pri Matiji Murku, po domače pri Evinih. Iz hiše smo rešili vse, kar se je dalo, vendar nam hiše ni uspelo pogasiti. Gasilci smo enkrat letno pripravljali vrtne veselice. Spominjam se veselice pri takratnem poveljniku Francu Čehu, ki je bil tudi naš boter. Takrat še ni bilo elektrike. Prišli so muzikanti in nam igrali pozno v noč. Veliko smo tudi prepevali. Druga vrtna veselica, ki mi je ostala v lepem spominu, je bila pri Janezu Benku, s katerim je bila poročena moja sestra. Spekla je dober domač kruh in svinjino ter nam s tem postregla. Za društvo je bilo treba zaslužiti nekaj denarja, zato smo gasilke delale šopke iz rož in jih pripenjale fantom na suknjiče. Gasilci so pri odru postavili zapor, v katerega so za šalo zapirali ljudi. Tisti, ki je želel posameznika rešiti, je moral zanj plačati. Čez nekaj let se je moje aktivno sodelovanje v gasilskem društvu končalo. Omožila sem se in si ustvarila družino. Moje sodelovanje v drugi vlogi pa se je nadaljevalo še leta. Ostali so lepi in nepozabni spomini. Vsem gasilkam in gasilcem želim uspešno delo in lep gasilski pozdrav. Hvala, da sem lahko delila svoje občutke in spomine z vami. Pripovedovala Lojzika Hauptman Zapisala Vlasta Zorec Občan - 22. marec 2012 Občan Zimska šola v naravi 3. futsal liga – rezultati V 3. futsal ligi se je tekmovanje prevesilo v zadnjo četrtino. Stanje na lestvici med petim in osmim mestom je zelo napeto. Našo domačo ekipo pa čakajo še zelo zanimivi dvoboji, saj se bomo pomerili še s ŠD Cerkvenjak, ŠD Selce, ŠD Zavrh, ŠD Kenguru … Natančen razpored si lahko pogledate na www.kapodol.com in www.minzveza-mb.si. Tekme se igrajo v telovadnici v Benediktu in v telovadnici strojne šole na Teznem (MB). Vljudno vabljeni! Športni pozdrav. 20. kolo: KMN Petelin – ŠD Destrnik Virtuozi 21. kolo: ŠD Destrnik Virtuozi – Zlati Lev 22. kolo: KMN Miklavž – ŠD Destrnik Virtuozi 23. kolo: ŠD Destrnik Virtuozi – KMN Herič LESTVICA (po nepopolnem 23. krogu): temeZ ekipa: kem sto 1. GOSTIŠČE ANTON 22 19 4:7 3:5 2:4 8:5 R P 1 2 točke 58 2. KMN SLEMEN 22 16 2 4 50 3. ŠD CERKVENJAK LOTOS 21 14 3 4 45 4. KMN KENGURU MITMAU 22 14 1 7 43 5. ŠD ZAVRH 22 13 2 7 41 6. ŠD DESTRNIK VIRTUOZI 22 12 2 8 38 7. GOSTILNA ZLATI LEV 21 11 2 8 35 8. KMN PETELIN 21 10 4 7 34 9. KMN ŠD SELCE ZAVRH 22 9 4 9 31 10. L&L KMN MIKLAVŽ 21 9 2 10 29 11. 22 5 3 14 18 12. KMN KORENA 21 5 1 15 16 13. KMN SVETA ANA 21 3 3 15 12 14. ZGORNJA ŠČAVNICA 21 4 0 17 12 15. KMN HERIČ Sv. Duh 21 2 0 19 6 AGENCIJA MORI OŽBALT V ponedeljek, 30. januarja 2012, smo učenci 6. razreda odšli v zimsko šolo v naravi. Komaj smo čakali ta dan. Zjutraj smo se zbrali pred šolo. Med vožnjo do Kop nismo imeli posebnih težav. Ko smo prispeli pred Lukov dom, smo se vsi čudili ogromni količini snega, saj ga doma še nismo imeli. Hitro smo odnesli stvari iz avtobusa in počakali na številke sob. V sobah smo bili po dva ali po trije učenci. Vsak dan smo smučali. V ponedeljek smo imeli preizkus smučarskega znanja, v petek pa tekmo. Vozili smo se tudi z vlečnico in s sedežnico. Vsak dan smo imeli tri obroke, vmes pa smo se okrepčali še s kakšno malico. Hrana je bila zelo dobra in raznolika. V prostem času smo imeli tudi različne delavnice, npr. Luka TV, obisk policista, ogled filma, karaoke, tombolo, nočno smučanje in disko. Res smo zelo uživali. Bilo je tudi nekaj domotožja in solz, a smo vse rešili. V tem tednu smo praznovali tudi dva rojstna dneva. Ko je bilo na smučišču mrzlo, smo se v bližnji gostilni ogreli s čajem. Šolo v naravi smo zaključili s tekmo. Podelili smo nagrade za smučanje in najlepše urejeno sobo. Lahko se pohvalimo, da smo se vsi naučili smučati. Veseli in polni novih izkušenj smo se vrnili domov. Pripravil: Damjan Žerjav Simon Fridl, 6. a Kulturni dan V torek, 7. februarja 2012, smo na OŠ Destrnik-Trnovska vas iz- Kovačevič, ilustratorko slikanice Korenčkov palček. vedli kulturni dan in v sodelovanju s Kulturnim društvom De- Kulturni dan smo zaključili v Volkmerjevem domu kulture s strnik tudi kulturno prireditev ob Prešernovem dnevu. kulturno prireditvijo ob Prešernovem dnevu. Obiskovalce smo Pouk smo pričeli ob neobičajni uri, in sicer šele ob 13.30. Naj- popeljali skozi slovensko literaturo. Spomnili smo se Brižin- prej so na šoli potekale potopisne delavnice. Učenci smo lahko skih spomenikov, Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Levsti- izbirali med šestimi, ki so jih pripravili naši učitelji, eno pa je kovega Martina Krpana in Cankarjevega hlapca Jerneja. Prire- vodil gospod Branko Širec. Učitelji in g. Širec so nas s pomo- ditev so popestrili člani Kulturnega društva Destrnik, in sicer čjo slike in besede popeljali v Iran, na Irsko, Nizozemsko, Goli Destrniški oktet z Zdravljico ter še dvema pesmima, s plesnima otok, v Španijo in na Havaje. vložkoma pa člani folklorne skupine. Na prvi triadi je ob pomoči učiteljice Stanke Drevenšek poto- Ta dan smo preživeli drugačno, zanimivo in predvsem kultur- pis o Ameriki pripravila Vita Volgemut, učenka 7. razreda. Prav no popoldne. tako pa so učenci prve triade v goste povabili tudi gospo Vero Občan - 22. marec 2012 Učenci dramsko-novinarskega krožka 23 Občan Predstavitev podjetja Gradnje Destrnik d. o. o. Tokrat vam na kratko predstavljamo podjetje, ki v naši občini deluje že nekaj časa, a marsikdo med nami ne ve, katere storitve nam ponujajo. Podjetje Gradnje Destrnik, družba v lasti Občine Destrnik, skrbi za nemoteno zagotavljanje javnih dobrin in čim boljše vzdrževanje infrastrukture – lokalnih cest, javnih poti, javne razsvetljave, za vzdrževanje pokopališča, vežice itd. Svoje storitve ponujajo tudi našim občanom in občankam, prav tako pravnim osebam ter vsem, ki jih potrebujejo: prevozi do 10 ton s tovornim vozilom Man, prevozi materialov s kmetijskim strojem traktor New Holland 120 skiper s prikolico tandem, z nosilnostjo do 8 t, ter prevozi manjšega blaga s poltovornim vozilom Kia K2500 košnja trave s traktorskim mulčerjem oz. z bočno koso Ferri čiščenje različnih površin s priključno metlo za čiščenje širine 2 m izkopi, zasipi in planiranje z rovokopačem JCB 3CX valjanje terena z valjarjem širine 1 m, vibroploščo nameščanje in snemanje plakatov na plakatne panoje Občine Destrnik, košnja trave z nahrbtno kosilnico in motokultivatorjem s priključno koso oz. mulčerjem urejanje zelenic, obrezovanje živih mej priprava podlage za asfalt, tlakovec polaganje robnikov, tlakovcev Za izvajanje naštetih storitev ponujajo konkurenčne cene, lahko jih pokličete na telefonsko številko 059 033 558 ali pišete na info@gradnje-destrnik.si oz. se oglasite na sedežu podjetja na Drstelji 45. Z veseljem vam bodo priskočili na pomoč. Izletniškovinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Podjetje je za vas predstavila: Ksenija Munda PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 24 Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – domači narezek – prevoz s kombijem – do 8 oseb – degustacijo vina … – najem prostora – sobe, prenočišča. Informacije in rezervacije: 031 619 549, 031 656 704 Občan - 22. marec 2012