Mesečnik novinarske skupine Centra interesnih dejavnosti
Domoznanski oddelek
37
CIDOPIS
2007/2008

379.8
6003652.2
COBISS 0
)6
Številka 2 Letnik 1
Datum izida: 31. 12. 2007 Naklada: 400 izvodov
Za vse mlade bikce, ovne, device...
Kje bodo mladi Jtujčani za Silvestrova:^
iAvtomlBilsm Itikse ?
m
lIlliliMšče
FSpremem peinafptui skem študentskem vrhu
^T5SilMendrix jMvstal!
Indijski^® v CID-u
SM^me swelahome
p





SiH


Belo mesto, preden ga obarvajo rakete
Potep po letošnjem knjižnem sejmu
Kaj že šteje?
“Mummy, Google is^a liar”
\
V

Za vse mlade bikce, ovne, device...
Veseli december... O njem je bilo že toliko povedana in napisanega, da sedaj ne bom še jaz dolgovezila. Kakorkoli že, menim, da se morajo tudi največji ciniki strinjati z menoj, daje to res posebno lep čas v letu. Vzadnjih dneh leta se namreč vse blešči in iskri. In to ne samo zaradi lučk, s katerimi okrasimo jelko ali stanovanje, ampak tudi zaradi tistih iskric v naših očeh. Te nastanejo zaradi časa, ki ga med prazniki preživimo z družino in prijatelji, zaradi veselega vznemirjanja ob dajanju in prejemanju daril ter preprosto zaradi vse čarobnosti, ki je stalna spremljevalka praznikov. Cim več takšnih dogodkov, ki povzročajo iskrice v očeh, vam tudi v novem letu želi uredništvo Cidopisa, ki je bolj za šalo kot zares ob koncu starega leta pogledalo v zvezde in za vas pripravilo mladostniški horoskop. Naj se torej 2008 iskri!
Polona Ambrožič, urednica Cidopisa in mentorica novinarske skupine Centra interesnih dejavnosti
Vodnar
Uspeh, ratio, denar. To odlikuje vodnarje, zato bo prihajajoče leto kot nalašč zanje, saj se februarja po kitajskem horoskopu začenja leto podgane. Zadnje pomeni preizkušanje inteligentnosti, dobro podlago ambicijam, le pri financah bo treba malce stisniti.
Ker vodnarji znajo z denarjem, bodo uspešno krmarili skozi vse leto — medtem ko bodo drugi znaki pili kavico iz avtomata, bodo vodnarji sedeb v najljubši gostilni z gosposko postrežbo. Ne glede na finance, oster um in uspeh pri delu pa ne bi smeli pozabiti na srce. Nahranite ga z ljubeznijo, pokažite, da ste krvavi pod kožo - drugim je to všeč, pa še ravnovesje in zadovoljstvo prinaša!
Oven
T
V prihajajočem letu se ribam obeta predvsem veliko zabave. Že vstop v novo leto bo pester, v družbi najbližjih, pozneje pa se bo vzdušje le še stopnjevalo. Pri tem je treba biti pozoren, da ne bodo trpele šolske obveznosti in izpiti. Najbolje je čim več predmetov opraviti s pomočjo seminarskih nalog, saj bo kreativnosti dovolj. Kreativnost bo vplivala tudi na ljubezensko razmerje. Vezane ribe bodo svoj odnos z ljubljeno osebo še poglobile in popestrile z nekaj svežega vetra v vsakdanu. Ribam, ki so trenutno (še) samske, pa se obeta srečanje z osebo iz preteklosti, ki bo v njih prebudila stara čustva;. Dokler je sreča, je tudi zdravje, zato bo leto 2008 ribam ostalo v lepem spominu.
Kozorog
Kozorogi so delavni in trmasti — to se ne bo spremenilo niti v naslednjem letu! Skrite ali malce	** XX\
manj skrite ambiciozne želje vas bodo gnale, da	VsVd |1
dosežete, kar želite. Ne matura, ne testi, ne izpiti //T-*'v ... vas ne bodo ustavili. A včasih se prikrade ne- / V-£l bodijetreba lenobnost, ki vas prikuje pred televizor in vas ovira. Ne pustite se ji! Ne pustite niti tega, da bi vas morebitna negativna mnenja okolice — in verjemite, negativnost je zmerorn prisotna, kjer so nevoščljivi ljudje — potrla in omejevala. Že že, veliko daste na mnenja drugih, veliko vam pomeni, da drugi, predvsem bližnji, mislijo o vas dobro. A naj to ne bo odločilno glede vaših dejanj. Privoščite si! In na ljubezen ne glejte kot na posel, ampak bodite spontani, upajte si! Na koncu seveda ne moremo mimo komentarja glede zdravja: pazite na kolena, ta so kozorogova šibka točka.
H j a, z ovni je vedno loterija. Odlični so za vročo debato ob vroči kavici, ko s spretno retoriko, močnimi argumenti in karizmatičnim nastopom gorijo za svoja prepričanja, po drugi strani pa se to lahko sprevrže v prepričevanje v svoj prav ter deljenje ‘pametnih’ nasvetov. Takrat položijo roke na oči in ušesa, samo na usta si jih pozabijo, in tako si lahko nakopljejo marsikakšno zamero, kritiko ali neodobravanje. Da se jim ne bi bilo treba tolikokrat ugrizniti v jezik, bi lahko zgolj odmaknili roke z oči in ušes ter se posvetili drugim in spoznali, da so razlike zanimive. Tako odprti bi imeli veliko možnosti tudi v ljubezni - oseba, ki veliko zna, dobro govori in te tudi posluša in upošteva—glavni dobitek!
Zlata bitja, tile dvojčki! Veliko dajo, znajo, so dobra družba, stremijo k popolnosti, ne prenesejo nedokončanih stvari in ne znajo z denarjem.
Njihov socialni čut gre včasih do te mere, da so si pripravljeni trgati od ust in zategovati pas, samo da bi pomagali ljudem v stiski. Vedno postavljajo druge pred sebe, kar je za druge sicer lepo, za njih same pa pomeni pekel, v katerega se prostovoljno pehajo. Zato bi bilo nadvse koristno, če bi se naučili vzeti si čas zase, si kdaj pa kdaj privoščiti kopel in se razvajati. Verjemite, odgovornosti za vse ni treba prevzeti nase, če kakšna stvar ni narejena takoj in v detajle, pa je tudi v redu!
Škorpijon
Nekaj mističnega je na škorpijonih. Težko jih je prebrati, kar je povezano z dejstvom, da so ljubitelji duhovnega in ezoterike. So tudi precej zamerljivi in ko je treba, znajo vreči prikrite bodice. Vendar taki lastnosti ne gre ravno aplavdirati, zato je na njih, da jo ozavestijo in krotijo. Odkritost je še vedno boljša in je pogoj za dobre odnose. Ker pa poln želodec prenese marsikaj, škorpijonom pa kulinarika ni tuja, se kakšna bodica skrije tudi tja in se tako lažje požre. Vseeno pa škorpijončkom majhen nasvet — raje kaj dobrega skuhajte, kot pa kakšno zakuhajte! Vsi imamo raje nestrupene škorpijone.
Devica
Device so znane kot natančne, marljive in obsedene s čistočo. Čistoča ni vezana le na pospravljeno stanovanje in red v predalih, ampak so ljubiteljice čistih ljubezenskih razmerij in prijateljskih odnosov. Ker se je v preteklem letu zgodilo kar nekaj stvari, ki jih bi device rade razčistile, bo leto 2008 v znamenju dela in vztrajnosti. V sredini leta se bo trud obrestoval in tako psihično kot fizično stanje bosta izvrstna. Poleti bo čas namenjen potovanju in odkrivanju toplih, vznemirljivih dežel. Ni izključeno, da vam pri tem pot prekriža kakšen domačin (ali domačinka), ki bo poletne mesece naredil nepozabne. Z zdravjem ne boste imeli težav, če boste le pazili na notranje ravnovesje in se ne boste izpostavljali po nepotrebnem.
Strelec
Strelci se bodo morali v letu 2008 soočiti z nekaterimi izzivi na izobraževalnem področju. Če se bodo nalog lotili pravočasno in s premislekom, jim uspeh ne more uiti. Z rezultati bodo zadovoljni in korist od opravljenega dela jih bo spremljala skozi vse leto. Tudi z zdravjem ne bo težav. V mrzlih dneh vas lahko preseneti kakšen prehlad, vendar vam bo ob toplem čaju delala družbo oseba, ki ji vam veliko pomeni. V prihajajočem letu boste ugotovili, da imate dobre prijatelje, in se posvetili predvsem vašemu družabnemu življenju, ki ste ga te zimske dni malo zanemarjali. Zamer ne bo, obeta pa se vam veliko lepih skupnih trenutkov. Velika verjetnost je, da v občutkih do svojega dolgoletnega prijatelja (prijateljice) odkrijete kakšno novo čustvo.
Tehtnica
Prihajajoče leto si bomo tehtnice morale narediti kar najbolj pestro, zabavno in stabilno, saj smo znane kot bitja, ki težijo k ravnovesju in harmoniji. Ker smo v šoli že tako ali tako pridne, iznajdljive in ustvarjalne, nam ne bo pretirano težko zaključiti testov in izpitov, le toliko bi morale paziti, da jih ne bomo opravile z levo roko (beri pod svojimi zmožnostmi) zaradi glave, prezaposlene z drugimi stvarmi. Na ljubezenskem področju si bomo prizadevale za vzpostavitev ali ohranitev (odvisno od trenutnega stanu) poglobljene, trdne in zadovoljujoče zveze, stremele bomo po njeni trajnosti, če pa ne bo izpolnjevala naših strogih, specifičnih kriterijev in izbranega okusa, pa se od nje lahko kar poslovimo, saj nismo osebe, ki bi se zadovoljile s polovičarstvom. Lepota in zdravje sta na naši strani, samo zadovoljstvo s samim seboj in leto 2008 nam bo pisano na kožo!
Lev
Novo leto bo za nas leve tako ali tako — kot vedno — uspešno in zadovoljivo. Paziti moramo edino na oblast, saj je ta zelo izmuzljiva, pri tem pa nam bo prav prišla naša moč. Verjetno bo zadostovala le kakšna manjša stvar, pri kateri bomo imeli glavno besedo. Naš element je ogenj in ta naj žari v smislu veselja ter ogreva ljudi okrog nas. Čeprav smo glavni, je glas ljudstva za nas vseeno pomemben — odprimo se vsem, toda včasih si le vzemimo tudi odmor od težav drugih in razmislimo o svojih. V lepoti, kot jo premore rubinov kamen, je dobro, da je tudi naša podoba. To pa lahko prepogosto rjovenje močno pokvari, zato se poskusimo zadržati in v znak opozorila raje zaškrtajmo z zobmi.
Rak
Mehke dušice pod trdim oklepom čaka uspešno in živahno leto. Če se le ne bodo preveč držali previdnega ritma, značilnega za rakce: dva koraka naprej, en korak nazaj. Počasi se res pride daleč, a vseeno je treba kdaj pa kdaj odločno zgrabiti priložnost, ki se ponuja. Nenehno se razdajate, ste čudovit in pozoren prijatelj, vendar pa ne pozabite, da v vašem srčku ni prostora za vse težave sveta. Čeprav se boste včasih zaskrbljeno vprašali, ali imate sploh še čas za hrano in spanje, boste briljantno uskladili vse obveznosti in zablesteli v šoli in na faksu. Da si boste napolnili baterije, si le privoščite kak potep, potovanja so vam letos usojena. In tudi kak skrivnosten nasmeh... Sanje so bližje, kot si mislite, le odprite dlani in srce ...
Bik
Leto, ki prihaja, bo za ljudi v znamenju bika, predvsem zaradi lastnosti, kot so delavnost, sposobnost in neizmerno uživanje življenja — sploh v potovanjih in ker smo nepoboljšljivi gurmani - še posebej pestro. Čeprav smo bolj mirne narave, naj nas ne izzivajo preveč, saj lahko kot »biki« še prehitro eksplodiramo in podivjamo (berite predvsem predstavniki drugih znamenj). Večjih težav v šoli in na faksu ne bomo imeli, saj nas predvsem naša vztrajnost pri vsem, česar se lotimo, žene naprej. Na ljubezenskem področju bo za tiste, ki so že v zvezi, posebej pomembno, da do svojega partnerja ne postanejo preveč posestniški, saj bo prav to največkrat vzrok za težave. Če svojo boljšo polovico še iščete, vedite, da biki tisto res pravo osebo vedno iščejo dlje, a kmalu bo prišel tudi vaš čas. Le pozitivna samopodoba in zmernost v vsem bo potrebna in leto 2008 bo naše.
Bum
3
Kje bodo mladi Ptujčani za Silvestrovo?
Tekst: Barbara Ferčič Foto: arhiv Barbare Fercič
Najdaljša noč v letu je že skoraj tu. Punce so že nakupile bleščeče oblekice, majčke, nakit, pobje ... no, pobje ravno ne © ... in že se delajo nori načrti, kaj/kam/kako/s kom za Silvestrovo. Možnosti je kar veliko: z domačimi s šampanjcem in Mariem na televiziji; s prijatelji pri kom doma ali v kaki najeti kočici v hribih/na morju (uf, te koče so bile že septembra rezervirane!) ali v centru mesta na turneji po lokalih; lahko pa so se mladi malce pomujali in si preko kake turistične agencije, ki jih je milijon!, privoščili krajše popotovanje v bližnje prestolnice (zelo popularna sta bojda Beograd in Bratislava). Kje bodo torej mladi someščani preživeli (upam, da ne pretirano z opojnimi substancami podkrepljeno) Silvestrovo?
Polona, 23: »Ne vem še, kje bom pričakala na novo leto. Odločiti se moram med dvema zabavama, bo pa to vsekakor nekje na Ptuju. Še vedno sem ob takih praznikih najraje v domačem okolju, v tujino pa grem raje ob drugih priložnostih.«
trkali s kozarci dolgo v noč. Upam! da se bo miza šibila od dobrot in da
^ Iti si ga lahko pr ivošči naša občina.«
Aljoša, 24: »Novo leto? A bo že? A ni bilo to prejšnji teden? Eh, ne vem še, kako in kaj. Najbrž bomo s kolegi kar nekje na Ptuju ali pa na kakem vikendu. Za to stvar ne zapravljam ne-vem-koliko denarja, itak je novo leto samo še eno pijančevanje in v decembru jih je kar nekaj.«
Nina, 24: »Za novo leto bom letos obiskala Bratislavo, tako bom združila potovanje in praznovanje. Za izlet sva se odločila skupaj s fantom, ker sva si zaželela novo leto preživeti tudi na tak način.«
Maja, 23: »Po navadi Silvestrovo preživimo doma, letos pa bom novo leto pričakala v Švici. Veselim se čokolade in dobre družbe, upam le, da si Ženeve ne bom najbolj zapomnila po mrazu.«
Sara, 18: »S prijatelji se bomo nekje zbrali, upam, da na toplem (smeh), vsekakor pa nekje na Ptuju, da še gremo potem malo po mestu. Zabave in smeha ne bo manjkalo ... alkohola pa tudi ne (smeh).«

i
Esejistični kotiček
Avtomobili na takse?
Veliko je projektov, ki so bolj ali manj pomembni za človeštvo. Ti težijo predvsem k razvoju v tehnologiji in gospodarstvu. So pa tudi drugi, ki naj bi človeku kar najbolj olajšali življenje. Ob vsem pa se vedno bolj pozablja na dobrino, ki nam je bila dana in jo mogoče ravno zaradi tega zanemarjamo in je ne znamo dovolj ceniti. Verjetno ni potrebno posebej navajati, da s tem mislim naravo. Ta biser, ki nam ga Zemlja nudi brezpogojno, je vse bolj oskrunjen in vidno propada. Najbolj žalostno je dejstvo, daje narava postala, da ne rečem ogrožena, ravno v stoletju, ki je nedavno minilo. To propadanje se bo, če ne bomo nič ukrenili, zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnjem stoletju oziroma v stoletju, ki ga živimo zdaj.
Piše: Uroš Sitar
vhv*	ahko bi rekli, da je bilo prejšnje stoletje obdo-
bje, ki je prehitelo čas. Človek je od izuma do izuma od začetka 20. stoletja »poskrbel«, da je nevede ob naravi, od koder je in še vedno črpa j naravna bogastva, zasužnjil še sebe. Najprej se je zasužnjil s tehnologijo, a temu bi bilo bolje reči kar odvisnost. Narava predstavlja tisti faktor, ki je bil in je še deležen davka, ki ga tehnologija terja za svoje delovanje. Najprej potrebujejo surovine, da lahko neko dobrino sploh pridobivajo, sledijo stranski produkti, kot so odplake, plini, ki jih je potem »deležna« narava. Če se človek ne bo zavedel, da s tem, ko dovoljuje onesnaževanje, ogroža vse oblike življenja, tudi svoje, pot zanj vodi samo še navzdol.
Tudi zrak ni več tisto, kar je bil nekoč.
Velika onesnaženja so se zagotovo začela, ko so na ceste prihrumela prva vozila z motorjem in ko so začele delovati večje tovarne — s svojimi odpadnimi plini so začeli onesnaževati zrak. Avto bi v današnjem času lahko označili za nujno zlo. V velikih mestih, danes to opazimo tudi že v manjših krajih, je promet znatno povečan. Neskončne jutranje in popoldanske gneče so v nekaterih evropskih mestih, kot je Amsterdam, že uspešno odpravili. To mesto izpostavljam zgolj zato, ker sem imel sam priložnost videti neskončne reke parkiranih koles in samo mislim si lahko, kaj bi pomenilo, če bi se vsi ti kolesarji pripeljali z avtomobili.
V	Sloveniji obstaja še dodatna težava.
V	večjih mestih gradijo vse več parkirišč in na ta način povečujejo avtomobilsko gnečo in onesnaženost
zraka v mestnih središčih. Gradnja parkirišč ljudi ne vodi k osveščanju, ampak jih spodbuja k uporabi avtomobilov. Če gledamo avtomobil z različnih stališč, ugotovimo, da ima več slabih kot dobrih strani. Z izpušnimi plini ne onesnažujejo samo zraka, ampak tudi pospešujejo propadanje kulturnih znamenitosti, predvsem tistih iz kakršne koli kamnine, saj kislost plinov pomeni njihov hitrejši propad. Ob izpušnih plinih je neznosen tudi hrup, ki smo ga deležni iz dneva v dan, prav tako pa ta pločevina zavzame nepredstavljivo in neprimerno veliko prostora. To je seveda mogoče najbolj občutiti zjutraj, ko se borimo za parkirni prostor. Problematične so tudi prometne
nesreče, njihovo število se sicer počasi zmanjšuje, a jih je še kljub temu veliko. Edini dobri strani avtomobila bi lahko bili naslednji: na cilj te pripelje hitro in udobno. In ta dva dejavnika očitno še vedno prevladujeta in sta zasenčila vse druge, ki bi človeka lahko odvrnili od tako množične uporabe avtomobila. Na dejstvo, da je onesnaževanje zraka v Sloveniji resno, je nedavno opozorila tudi Evropska komisija v Bruslju. Le-ta je ugotovila močno preseženo mejno vrednost prašnih delcev v zraku predvsem v velikih mestih, kot so Nova Gorica, Ljubljana in Maribor. Polemike o ukrepih, ki naj bi jih sprejeli za zmanjšanje onesnaženja zraka, se kar vrstijo, med drugim se vse večkrat omenja tudi možnost uvedbe avtomobilskih taks. Te naj bi, seveda, če bi bile primerno visoke, povzročile zmanjšanje števila avtomobilov v omenjenih središčih mest in posledično porast uporabe javnega prometa. Čeprav se v polemikah uvajanje taks omenja kot tista skrajna rešitev, mislim, da povečanja uporabe javnega prevoza nikakor ne bo mogoče doseči zgolj s spodbujanjem, ampak bo potrebna dejanska prisila, ali v obliki taks ali kakšni drugi alternativi. Če bi nam uspelo povečati uporabo javnega prevoza, bi se obenem rešili ekonomski vprašanji — po eni strani prenizkih plač voznikov javnega prevoza in po drugi strani previsokih cen za uporabnike, predvsem za dijaški in študentski žep, zaradi katerih se ti v skladu z možnostmi vse bolj odločajo za uporabo osebnih avtomobilov. Menim, da bi to pristojnim organom, ob upoštevanju razmer na trgu in ob vzpostavitvi politike maksimalnih cen, ki bi bile bolj prijazne do uporabnikov, pomagalo doseči zadovoljivo raven uporabe avtomobilskih alternativ.
Foto: Andrej Lamut
Gledališče po novem
Piše: l^uka Cvetko
bisk Mestnega gledališča Ptuj se je množicam M	ljudi s kupom radovednosti v soboto, 15.
■	■ decembra, obrestoval, ko so lahko brezskrbno
M pretaknili vsak kot prenovljene, obnovljene notranjosti na dnevu odprtih vrat. Kot lahko vemo, je bila ustanova kar nekaj časa zaprta zaradi obnovitvenih del in izkazalo se je, da so delo opravili več kot odlično. Medtem ko zunanjost še vedno zaznamuje starejši slog, je notranjost prikazana v moderni luči. Ob priložnosti, kot je takšna, nam je direktor MGP Rene Maurin podal nekaj odgovorov na kratka vprašanja.
Ponovno odprtje gledališča na Ptuju je zagotovo zahtevalo trud. Kakšen in kolikšen je bil ta?
Prenova Mestnega gledališča Ptuj je gotovo plod dolgoletnih naporov mnogih ustvarjalcev in dejavnih Ptujčanov, ki so v sinergičnem trenutku obrodili uspešno realizacijo ideje, neobhodne tako zaradi stanja in pomena gledališke stavbe za mesto kot tudi pomena ptujskega gledališča v zgodovini domače gledališče umetnosti, v kateri je večkrat predstavljalo inkubator mladih in progresivnih gledaliških umetnikov, ki so kasneje zaznamovali celoten slovenski gledališki prostor. Verige posameznikov, njihovih naporov, odločitev in naključij, ki predstojijo realizaciji tako kompleksnega podviga, ni mogoče v celoti zaobjeti, kaj šele zabeležiti. Vsak uspešen skupinski projekt zrcali duh skupnosti, stanja duha in časa, hkrati pa vsebuje tudi košček tiste skrivnostnosti, ki je sestavni del vsakega uspeha. Sam pričetek del se je pričel s položitvijo temeljnega kamna 12. oktobra 2006, sicer pa so v mestnem gledališču projekt snovali že od leta 2004, ko so z lastnimi sredstvi priredili idejni natečaj za celovito prenovo Mestnega gledališča Ptuj in pridobili sredstva za projektno dokumentacijo iz naslova javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov na področju kulturne dediščine.
je bil ta trud Radosten, bodo dvorane pridobile več gledalcev?
Sama stavba je omejena z gabariti, ki so vpeti med Murkovo ulico in cerkvenim zemljiščem, tako da velike širitve stavbe niso bile mogoče. Prenova se je morala izvršiti znotraj obstoječe strukture, zatorej ni bilo možnosti pridobiti bistveno večjega števila sedežev, a je kljub temu gledališče za gledalce pridobilo približno 20 mest več. Hkrati pa je treba povedati, da veliko povečanje sedežev gledališča ne bi imelo smisla, saj so prazne dvorane za gledališče in njegovo atmosfero slabe. Prepričani smo, da je takšna dimenzija optimalna. Vzemimo, recimo, dvorano mariborske drame - in Maribor je bistveno večje mesto — ki ima zgolj 40 sedežev več od ptujskega teatra. Najboljše gledališče je nabito polno gledališče.
Menite, da bo prišlo predvsem več mladih? Zakaj?
Obisk mlajšega občinstva v MGP je bil zmeraj dober in mislim, da bo v prihodnje zanimanje za gledališče še naraščalo. Ze sama moderna stavba je atraktivna za okus mlajšega občinstva, gotovo pa bo k temu doprinesla tudi kavarna pod odrom, za katero upamo, da bo postala zbirališče umetnosti naklonjene mladine. Gledališče je živa tvorba in prepričan sem, da si mladi želijo tako zanimivih predstav kot tudi zanimivih druženj z umetniki, ki delajo v gledališču.
je bil program namenjen predvsem njim? Kako bo %daj? Del programa MGP je bil vedno namenjen mladini. Vsako leto uprizorimo produkcijo, ki je namenjena otrokom ali srednješolski mladini in tako stimuliramo spoznavanje gledališča za mlade. Seveda pa je treba poudariti, da je za mladino predvsem zanimiv program, ki je namenjen tudi odraslim, saj v MGP menimo, da je prav mladina tista, ki je do družbe najbolj kritična in tudi najbolj zahtevna publika.
Bodo v »ekipi« oziroma igtalski^asedbi mest delejpi tudi mladi nadebudniPtujčani?
MGP je repertoarno projektno gledališče, kar pomeni, da vsako novo produkcijo sestavlja nova umetniška ekipa. Tako
se v teh ekipah znajdejo vse mogoči ustvarjalci iz vsemogočih krajev, seveda med njimi tudi Ptujčani. Moramo pa vedeti, da je MGP profesionalno gledališče, kar pomeni, da v njem delujejo predvsem profesionalci. Naša želja in politika je, da bi v MGP uspelo najti delo čim več ptujskih gledaliških ustvarjalcev.
Foto: Luka Cvetko'
Morda se bo prikazi kak nov obra^?
Novi obrazi se pravzaprav pojavljajo z vsako novo produkcijo MGP. Kot vemo, ptujsko gledališče na žalost še nima igralskega ansambla, vendar upamo, da se bo ta v prihodnjem obdobju uspel formirati.
Kakšni so načrti t^a prihodnost?
Kratkoročni načrti so predvsem pognati in dovršiti novo stavbo in prirejati zanimive in odmevne gledališke produkcije in dogodke. Dolgoročno pa je cilj MGP gotovo vzpostavitev igralskega jedra in zaposlovanje novih kadrov, ki bi omogočili še večjo aktivnost zavoda. Poudarek naslednjega obdobja bo ležal tudi na povečanju prepoznavnosti MGP v širšem gledališčem prostoru.
Zarečeno
Kakšne novoletne želje ima novo vodstvo Kluba ptujskih študentov?
Spremembe na ptujskem
študentskem vrhu
Ptuj - V soboto, 15. decembra, so v mladinskem hotelu Kurent potekale volitve novega vodstva Kluba ptujskih študentov (KPS). Člani so izvolili osem članov upravnega odbora, tri člane nadzornega odbora in tri člane disciplinske komisije, torej štirinajst prostovoljcev, ki si bodo v prihajajočem letu prizadevali za živahnost in pestrost študentskega življenja na Ptuju.
Na mesto predsednika - lani jepredsedniško vlogo opravljal Saša Ljubeč - je bil v polni dvorani z večinsko podporo izvoljen novi predsednik Uroš Gojkovič, študent četrtega letnika sociologije in politologije, smer obramboslovje. Z njim smo se pogovarjali o načrtih in željah za prihodnje leto.
Piše: Živa Rokavec
CID: Uroš, najprej čestitke %a izvolitev. Zanima me, kakšne lastnosti mora po tvojem mnenju imeti predsednik KPŠ-ja?
Uroš: Predsednik mora predvsem znati združevati ljudi. Biti mora kreativen, inovativen, toleranten in tudi razgledan.
CID: To %a tebe ni nov i^giv, saj si vlogo predsednika KPŠ-ja opravljal je leta 2003 in leta 2004 vlogo podpredsednika kluba. Ali imaš sedaj podobne ideje o vodenju ali se bo kaj razlikovalo?
Uroš: Ideje so nove, vendar bo najprej treba zaključiti nedokončane naloge prejšnjega leta. Lani je program nazadoval, bil je potisnjen na stranski tir zaradi del v novem lokalu. Letos imamo v programu že potopisna predavanja, jezikovne tečaje, solidarnostni sklad itd. ... Ne bomo pozabili niti na tradicionalne projekte, ki ostajajo, načrtovane pa so nekatere spremembe. Želimo jih nadgraditi in aktualizirati.
CID: Katerije tvoj prvi projekt, ki ga nameravaš realizirati?
Uroš: Prvi bo realiziran tradicionalni projekt Ku-rentanc. Predvidoma bo potekal 3. februarja 2008.
CID: KPS ima bogato zgodovino delovanja in s tem kar nekaj tradicionalnih projektov, kot so je omenjeni Kurentanc, Bazeni energije, Mladost v prastarem mestu, Vino ni voda ... Kateri je med Ptujčani in Ptujčankami najbolj priljubljen?
Uroš: Projekte bi lahko razdelil na dva večja tematska sklopa. Prvi sklop združuje prireditve z zabavnim programom.
Uroš Gojkovič
Namenjen je širši množici zabave željnih študentov. Najbolj priljubljena med njimi sta Kurentanc in Bazeni energije. Drugi sklop zaobjema kulturno-izobraževalno tematiko. Najbolj odmeven je zagotovo Filmski kompas. Lani je bila žal njegova ponudba malo drugačna kot običajno, zato se bom letos potrudil, da se projekt vrne na nivo prejšnjih let.
CID: Kateri paje tvoj najljubši projekt?
Uroš: Moj najljubši projekt je Kurentanc. To je projekt, kjer se največ članov zbere na enem mestu in se druži med seboj. Maske poskrbijo za sproščeno in pestro vzdušje, kot je značilno za pustni čas. Je pa Kurentanc tudi dobra študentska alternativa pustnega rajanja ptujskemu šotoru.
CID: Bliža se novo leto in čas novoletnih ž?lja- Kakšne so tvoje želje kot novoizvoljenega predsednika KPS-ja?
Kot predsednik Kluba ptujskih študentov bi si v letu 2008 zaželel predvsem to, da bi uspešno združeval šolske obveznosti z obveznostmi v klubu. Da bi bili predvideni projekti izpeljani kakovostno in da bi skozi leto prihajale ideje o novih, dobrih projektih. In morda tudi to, da bi se društva v mladinski politiki na ptujskem območju bolj povezala in bila naklonjena medsebojnemu sodelovanju.
Hvala zg sodelovanje in upam, da se ti želje uresničijo!
Jimi Hendrix je vstal!
V petek, 30. novembra, so CID-ovi učenci kitare pod mentorstvom Marka Korošca pripravili poseben večer, posvečen Jimiju Hendrixu ob 65-letnici njegovega rojstva.
Piše: Maruška Samobor Gerl
Najprej smo bili deležni krajše predstavitve rock zvezde 20. stoletja. Po dveh odlomkih iz dokumentarnih prispevkov so nam pokazah veliko foto-. grafij, ob njih pa nam orisali kratko življenje človeka, ki je vplivom droge in alkohola podlegel pri rosnih 27 letih.
O njegovi smrti se še danes veliko ugiba, saj se ne ve, ali je nastopila zaradi mešanja prej omenjenih drog ali prekomernega odmerka.
Temu je sledil glavni del večera. Mladi kitaristi so nam zaigrali 12 izbranih skladb, po večini rockov-skih, nekaj pa jih je bilo tudi bluesovskega značaja.
Najbolj pogumni so si upali stopiti tudi pred mikrofon in z odlično imitacijo skladbe popestriti s petjem.
Ves program in predstavitev je vodil Marko Korošec, ki je skupaj z Alešem Zorcem injuretom Letičem tudi pomagal mladim ustvarjalcem izvesti skladbe tako, da so zazvenele, kot bi bile pristne.
Večera se je udeležilo ogromno ljudi. Zasedli so vse sedeže, tisti, ki so ostali brez, pa so se zanesli na svoje noge ali pa se posedli po stopnicah in dogajanje spremljali od tam. Po koncertu sva Cidopisca, Andrej in
jaz, zbrane obvestila o izidu prve številke Cidopisa in jo mednje tudi razdelila.
Med nastopajočimi je bil tudi kitarist Antonio Koderman. Foto: arhiv Cid Ptuj
Obiskovalci so odhajali vidno zadovoljni, čustva nastopajočih po so tudi bila vzajemna. Trdim lahko, da si takšnih dogodkov v CID-u vsi želimo čim več!
Indijski duh v CID-u
Ljubitelji indijske glasbe so lahko prišli na svoj račun 23. novembra, ko je v CID-u v okviru 4. mednarodnega bobnarskega festivala gostoval eden največjih mojstrov in učiteljev indijske klasične glasbe, Pandit Suresh Tahvalkar. Obiskovalci so morali za ogled koncerta odšteti 5 evrov, učenci kitare pa so imeli prost vstop.
Piše: Maruška Samobor Gerl
Tahvalkar se je igranja na indijsko	ga bobni, klaviature in indijsko
glasbilo tablo naučil pri svojem	^jSSH glasbilo, podobno škatli, katerega
očetu, znanje pa izpopolnil pri	imena nisem izvedela, v ozadju pa
številnih indijskih mojstrih. Osvojil	se je vseskozi slišalo spremljevalno
je severno-in južnoindijsko ritmiko ' 'BgN'	valovanje, značilno za indijsko
in na podlagi teh razvil unikatni	glasbo. Pri dveh pesmih nas je ume-
slog, ki ga uvršča med največje	1 \	mik počastil tudi s svojim petjem,
indijske mojstre. Že kot mladenič je ,	11	j||| S svojo majhno postavo, odet v
spremljal veliko mojstrov, sodeloval	1 1	indijsko haljo in nenehnim nasme-
s plesalci kathaka, tradicionalnega | "	g*, c	- škom na obrazu, je Pandit Suresh
indijskega plesa, in mu s spremljavo :	Jf 11,1]* \ } Talwalkar predstavljal tako indijsko
dal nov pečat. Nastopil je v več kot	S*asb° kot tudi kulturo, obiskovalci
50 državah in prejel številna odli-	pa smo lahko srečni, da smo bili za
kovanja, tudi priznanje dalajlame. ” ’ ^	simbolično ceno deležni vrhunske
Koncert je trajal skoraj uro in pol, v	Foto: spletna stran Suresha glasbe in mističnega ter pomirjujo-
tem času Suresh s svojo spremljevalno	Talwallcarja.	čega vzdušja, ki je med koncertom
ekipo ni odigral več kot pet pesmi.	vladalo v CID-ovih kletnih prostorih.
Sam je igral na tablo, spremljali so
Okroglo praznovanje
Piše: Luka Cvetko
Narahlo so hribe in doline že božale snežinke, ko se je v petek, 14. decembra, peščica prav tako belih palic s svojimi zvestimi prijatelji in prijateljicami, ki so jih vodile, odpravila proti narodnem domu na Ptuju. A zakaj? Bilo se je nesmiselno upirati postojanki, 60. po vrsti, ki je mnogim prinesla veliko veselja in zadovoljen pogled na preteklo delo. Ob praznovanju 6. desetiške obletnice Društva slepih in slabovidnih Ptuj so bili mnogi pomembneži (ki so društvu zvesto pomagali) deležni odrskih trenutkov, nasmeška na fotografijah in uokvirjene nagrade. Med njimi se je znašel župan mestne
občine Ptuj, dr. Štefan Čelan, predsednik ZDSSS Stane Padežnik, predsednik MDSS Anton Žerak, nagrad pa se niso branili niti člani, ki so si jih prislužili zaradi različnih športnih ali umetniških aktivnosti. Del prireditve so bila tudi ustvarjanja Franca Vuka (dolgoletnega člana Društva slepih in slabovidnih Ptuj) v obliki pesniške besede. Za glasbeno doživetje in vse tisto, kar spada zraven, so poskrbeli trije mladi glasbeniki. Na zaključni pogostitvi se je že vsak lahko strinjal: »Edina tema je1 neznanje.«
Na prepihu
Home sweet home
Piše: Barbara Feršic
5^* ončano. Odpisala sem vse preizkuse, odblestela na vseh ustnih (šalim se, hihi), čakam samo še na rezultate. 26 točk, niti tako slabo. Še kak I	teden in kuverta bo tu. Tista težko pričakovana
- iz ljubljanske univerze. Prišla je. Noter sem, se nasmehnem in v mislih že veselo paldram, končno nekaj novega! Tako se je začel moj lov za novo streho nad glavo. Še nikoli nisem iskala stanovanja zase, še nikoli sto petdeset kilometrov stran od mojega rodnega Ptuja (kako poetično in nostalgično se sliši) ... Pravzaprav sem želela in se veselila nečesa novega. Počasi sem bila že sita domačih malomeščanskih pogledov izpod čela — ki jih ljudje najraje delijo, ko zvedo, da morda kadiš ali da ti niso všeč komercialni lokali, kjer še nikoli niso slišali za Jimija Hendrixa in te vprašajo, kaj je to (ne KDO je to), »da te pesmi ne poznajo«. Po nekaj klicih smo se zapeljali v belo Ljubljano, šli smo namreč gledat moje novo stanovanje. S prijateljico sva bili tako na trnih ... Dvostanovanjska bajtica na Kodeljevem, luštno, in babica s svojo mestno ford fiesto in kuhinjo, polno razpel po vseh možnih kotičkih. »A, kadilka ste, gospodična?« je bila babica radovedna, »veste, v stanovanju pa se ne bo kadilo,« je odločno nadaljevala. »Seveda, ni problema,« se branim, »saj ima stanovanje balkon, ali ne?« No, to smo razčistili, vsaj na začetku. Enosobno stanovanje nama je bilo s prijateljico všeč. Počistili sva celoletno umazanijo, ki se je nabrala v odsotnosti študentov (bojda že nekaj časa ni bilo nikogar tu), malo preuredili pohištvo - kolikor se je pač dalo - in preoblekli posteljnino. Niti kopalnica ni tako slaba, stara edino. Aha, tu so lonci in pribor, joj, raje bova prinesli svoje, a za prvi teden
bodo dobri. Za stanovanje sva plačevali že celo poletje. Uh, je drago v tej Ljubljani! Ampak mi je všeč, vsaj s prijateljico sem, z nekom poznanim, da sva si v oporo v teh prvih mesecih ... Tako je bilo z mojim prvim stanovanjem pred štirimi leti. Seveda sem se v tem času preselila še dvakrat (kar je, verjeli ali ne, dragi bralci, za študenta malo!). Babica je vedno bolj vdirala v najino zasebnost. Saj razumem, da je njena bajta, da je sprejela dve popolni tujki, a vseeno sva midve plačevali za svoj košček prostora! Kajenje je itak odpadlo, še ko sem se »sproščala« na balkonu, je detektivsko opazovala z vrta, koliko se za mano kadi v stanovanje; pa ravnokar je prebelila stene! S čevlji seveda nisva smeli v zgornje nadstropje (tam sva namreč stanovali), sezuti se je bilo nujno spodaj v veži. Sesalnik je lahko gorel samo petnajst minut naenkrat, »da se ne pokvari,« je sveto zatrjevala in se bala za tisto staro škatlo. Ko je nastopila zima, še pomisliti nisva smeli, da bi zračili več kot pol ure dnevno, saj ona »plačuje kurjavo« in ta je bojda zelo draga (kaj je torej sploh pokrival najin plačan delež za NAJIN košček »svobode«?!). Obiski niso bili čisto prepovedani, vendar zelo nezaželeni (predvsem ob večerih), kar nama je dala jasno vedeti. Nenazadnje nisva imeli niti svojega ključa v lastno nadstropje, ne, zaklepala so se samo vhodna vrata (vhod smo imele pa skupen), tako je imela babica najin košček cel vikend, ko naju ni bilo v Ljubljani, na voljo, da je pregledovala, če redno čistiva, skrbela, da ne gre kurjava v nič in bog ve kaj še ... To so bili moji prvi meseci v Ljubljani in kakopak še nisem vedela, kako se stvari streže, nisem se upala preveč upirati (kolikor bi to bil sploh upor?!), ker nisem vedela, kakšna je, kako s takimi; naju bo vrgla ven? Moje drugo medtedensko prenočišče je po nekaj mesecih postal študentski dom. Vsaj poceni je bil, če ne drugega! Majhno, premajhno, a ljubko, si mislim, čeprav me je
bilo groza vseh plakatov, ki so zakrivali odpadajočo barvo s sten, dveh majhnih, starih, škripajočih postelj, ki so jih s še dvema pisalnima mizama komajda stlačili v sobo, hladnih hodnikov in predvsem umazanih kopalnic, katerih stene so bile zmeraj popisane včasih s hudo nestrpnimi stavki ... Vendar sem se sčasoma na to nečistočo v kopalnicah, razpadajoče pohištvo (kolikor ga je pač že bilo), nesramno dolge in glasne žure, ti pa hočeš spati, ker imaš naslednji dan pomemben izpit, in kuhinjo, prepojeno z rdečim vinom in razmetanimi špageti po tleh (ravno po takih žurih), vsega tega sem se navadila; sčasoma so vse to odtehtali sosedje, s katerimi sem se spoprijateljila, tako da je postalo celo simpatično, v nedeljo sem celo z veseljem prihajala... Seveda sem se tudi od tam preselila. Zdaj je bila na vrsti garsonjera, z balkončkom - končno nobenega problema in vohunjenja pri moji razvadi. Tudi lastnica še v dveh letih sploh ni prišla »bigbrotherjevsko« nadzirat. Navsezadnje moja štorija niti ni tako »dramatična« (sicer je pa res, da nisem rekla niti besede o svoji tretji cimri v študentu ...), kakšna popotovanja imajo vse študenti po stanovanjih! Selitve vsakih šest mesecev, neotesani sostanovalci, infantilni sosedje, ki jim je po upokojitvi glavno opravilo, da vohljajo za drugimi in obrekujejo, garsonjere »za dva študenta nekadilca ali par« s samo trinajstimi kvadrati, paranoični lastniki, ki ne poznajo spoštovanja zasebnosti in ki seveda z največjim veseljem odirajo študente z najemninami, te pa dosegajo že vrtoglave višine! Vseeno pa potrebuješ streho nad glavo, toplo vodo in svežo posteljo. Saj ne rečem, da je tako vsepovsod, če ne, ta trend sploh ne bi naraščal, toda kaj se zgodi, če se slučajno znajdeš sredi nepričakovanih okoliščin in moraš na hitro najti nov košček pod ljubljanskim soncem? Včasih tako sprejmeš tudi take ali še bolj absurdne ponudbe in zahteve, samo da ti ni treba šotoriti pred faksom. Home sweet home ...
6


S prstom po zemljevidu
Belo mesto, preden ga obarvajo rakete
ali spomini na dobre stare čase, prepleteni s pridihom
sodobnosti študentskega utripa
Konec meseca novembra se je ekipa radovednih in nove nepozabne izkušnje željnih študentov odpravila na štiridnevno strokovno-zabavno ekskurzijo v Beograd. S poudarkom na zabavno, seveda. Sedaj se boste nekateri morda začudili: »Pa saj je šele november?!« Resje, da je zadnja leta Beograd postal priljubljena destinacija za praznovanje novega leta. Divje zabave, praznično vzdušje, kulinarični užitki in prijazni domačini so le nekateri izmed razlogov, da se predvsem mladi in študentje odločajo za množično silvestrovanje v Beogradu ali Belem mestu, kar pomeni prevod imena. Mi smo se odločili pokukati v predpraznično vzdušje in morda pridobiti tudi idejo za naše praznovanje najdaljše noči v letu.
Piše: Živa tLokavec
Foto: Živa tLokavec in Matej Klarič
Zbrali smo se v četrtek, 22. novembra, pred Fakulteto za družbene vede in po kratkem spoznavnem klepetu smo v dvonadstropnem avtobusu že oddrveli cilju naproti. Med poslušanjem in prepevanjem novejših in starejših jugoklasik smo premagovali kilometre ceste bratstva in enotnosti mimo Zagreba čez Slavonijo vse do Srbije. V zgodnjih jutranjih urah smo prispeli v Beograd.
Kljub utrujenosti pa časa za počitek ni bilo. Napotili smo se na fakulteto političkih nauka. Ob predstavitvi smo se zavedli, da premalo cenimo to, kar imamo. Asistent pri predmetu mednarodni odnosi nam je zaupal, da je izven meja Srbije prvič potoval pri svojih tridesetih letih. Pa ne, ker bi tako želel, ampak ker ni bilo mogoče drugače. Pomislila sem na številne mednarodne izmenjave na naši fakulteti in kako ponosni smo lahko na razvoj slovenskega šolskega sistema in na njegovo odprtost, ki jo včasih jemljemo za samoumevno. Srbija je trenutno v procesu približevanja Evropski uniji oziroma v integraciji približevanja evropske povezave, zato ni bilo presenečenje, da so nas srbski študentje in študentke spraševali prav o naših izkušnjah pri vključevanju v Evropsko unijo.
Popoldan je bil namenjen orientacijskemu ogledu nekaterih osrednjih znamenitosti. Sprehod po najlepši aveniji Knez Mihajlova ulica, ki je po urejenosti in tudi cenovno popolnoma primerljiva s pariškimi Elizejskimi poljanami, močna črna kava na najbolj znanem Trgu Terazije, Trg republike in fotografiranje pred najvišjo stavbo Beogradanka. Zakaj prav to ime? Ker je stavba takšna, kot so Beograjčanke. Visoka, vitka in črna. Dejansko oceno smo prepustili moškemu delu skupine, ki se naloge ni branil.,)
Beogradanka, najvišja stolpnica v Beogradu in priročna orientacijska točka za turiste, saj je vidna povsod.
Ogled smo končali v skupščini, kjer nas je sprejel župan. S tem smo opravičili strokovnost v poimenovanju ekskurzije. Sledil je zabavni del z zabavo v hotelu ob zvokih kitare. Pomešali so se srbski in slovenski ritmi, ki so v nas prebudili željo po plesu, zato smo dan zaključili v bolj sodobnih hpuse ritmih, ki so tudi tukaj, v eni izmed najprestižnejših beograjskih diskotek Baltazar, navdušili mlado populacijo.
Na ekskurzijah se ne počiva. Že v zgodnjih jutranjih urah se je spoznavanje Beograda nadaljevalo. Mimo kitajske ambasade, porušene v napadih Nata, nekdanjega sedeža partije, Parka neuvrščenih in sedeža televizijske hiše TV Pink vse do Dedinj, kjer stoji Hiša cvetja, zadnje počivališče Josipa Broza Tita. Kljub temu, da ni bil 4. maj, dan Titove smrti, smo
izrazili spoštovanje ob njegovem grobu in si ogledali muzej prestižnih daril, ki jih je prejel v času vodenja Jugoslavije.
Kip Josipa Broza Tita v Hiši cvetja, kjer je njegovo zadnje počivališče.
Športni navdušenci so spoštovanje izrazili tudi pozneje, ko so se na stadionu nogometnega kluba Crvene zvezde — Marakani spomnili nekaterih znamenitih zadetkov in s pogledom zgolj oplazili nekaj metrov oddaljen stadion njihovega večnega tekmeca Partizana. Nekateri so seveda storili obratno, kar priča, da premirje med navijači ne bo verjetno nikoli sklenjeno.
Marakana in val navdušenja nekaterih nogometnih privrženk Crvene zvezde.
Nekateri navdušenci so dan nadaljevali v Muzeju vojnega letalstva. Na ogled so letala, ki smo jih izdelovali Slovenci, Hrvati in Srbi že v državi SHS in bili s tem tudi v svetovnem
Cerkev svetega Save.
merilu med začetniki razvoja letalske industrije, ter vojni bombnik F-117, ki so ga leta 1999 Srbi sestrelili, kljub temu da je zaradi prevleke iz posebne snovi veljal za nevidnega.
Za konec smo prihranili ogled pravoslavne cerkve svetega Save. Najprej od daleč, s priljubljene razgledne točke Kalemegdan s simbolom Beograda v sredini, kipom Po-bednik. Tako smo se najprej od daleč prepričali, da ima upravičeno sloves največje pravoslavne cerkve na Balkanu. V nasprotju s tem je njena notranjost skromna in preprosta.
Po napornem dnevu, polnem vtisov, smo se na tradicionalnem splavu poslovili od nočnega življenja v Beogradu. Čevapčiči, pleskavice, lepinje, kajmak, pečena paprika, rakija in trubači ter plesanje kola so nam pričarali pravo »cigansko veče«, ki je trajalo vse do jutranjih ur.
Trubači med igranjem Cecine pesmi z naslovom Beograd
Našo ekskurzijo smo zadnje dopoldne v Srbiji zaključili z obiskom boljšega trga, imenovanega Buvljak. Tukaj lahko kupiš vse, kar ti dovoli domišljija. Od ploščic za kopalnico, čistil, tekstila do sladkarij, jajc in živih živali. Tradicija, ki ni nič kaj prefinjena, vendar vredna doživetja in zabave ob odkrivanju predmetov, ki so naprodaj. Še zadnja fotografija in prišel je čas odhoda. Da bi čim dlje obdržali balkansko razpoloženje, smo si pot domov krajšali s filmom Outsider in duhovitimi prigodami Hasa in Muja.
Ko smo v nedeljo ponoči znova zapeljali na slovenska tla, sem se spomnila plakata, ki sem ga videla ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo: »Bodo čevapčiči v Bruslju res tako dobri kot v Beogradu?« Zdaj lahko na podlagi lastnih izkušenj zagotovim, da beograjski čevapčiči nimajo konkurence in so eden izmed priporočljivih razlogov za obisk mesta. Ne pa edini.
Beograd je mesto dveh obrazov. Na eni strani so žalostna, siva barakarska naselja, težave pri pridobivanju vizumov in revščina ter zgradbe, ki čakajo na povojno obnovo. Na drugi strani so široke ulice, kjer neprestano srečuješ nasmejane, nesebične ljudi, in gradbišča, ki kažejo, da se mesto počasi prebuja iz megle.
Obisk Beograda je potovanje, ki ti približa lastno zgodovino, prebudi brbončice ter te spomni na preprostost in sproščenost, ki sta ključni za posameznikovo uživanje v življenju. Ob tem ugotovim, da imamo Slovenci veliko prednost. Ce kančka balkanskega, ki se skriva v nas, ne zanikamo, ampak uspešno prepletemo s kančkom evropskega, bomo brez težav sledili pregovoru Carpe diem ali užij dan! Prav zaradi teh raznolikosti, občutkov in karakterja prebivalcev je Beograd že evropska prestolnica. Prestolnica, ki v vsej svoji veličini zažari v prazničnem soju luči.
Potep po letošnjem knjižnem sejmu
Letos se je v Ljubljani odvil že 23. slovenski knjižni sejem, ki je trajal od 28. novembra do 2. decembra. V tem času se je predstavilo 80 založb in manjših razstavljavcev, dogajanje pa so spremljale tudi druge prireditve in predstavitve.
Piše: Maruška Samobor Gerl
V torek, 27. novembra, je v Linhartovi dvorani potekalo slovesno odprtje sejma in podelitev nagrad. Najprestižnejšo, Schvventnerjevo nagrado za življenjsko delo, je letos prejel Slavko Pregl, nagrado za najboljši literarni prvenec je dobila Gabriela Babnik za roman Koža iz bombaža, krilatega leva za najkakovostnejšo izdelavo knjige je odnesel Gorenjski tisk za knjigo Gubo slaščice, nagrade za najlepšo slovensko knjigo na področju grafičnega oblikovanja pa so šle v roke Matjaža Wenzla, Petra Škerla, Helene Vrišer, Matjaža Tomažiča, Mateje Jenič in Radovana Jenka. Ta dan je potekal tudi Strokovni knjigosled, organiziran za strokovno javnost (knjižničarje, knjigarje, učitelje itd.), da se pred uradnim odprtjem sejma seznani z založniki in njihovo ponudbo. Naslednjih pet dni je potekalo v duhu ogledov, ki so se jih lahko udeležili vsi, saj je bila novost letošnjega sejma prost vstop. Sejem so spremljale še številne druge organizacijske spremembe, kot je bila začrtana smer ogleda sejma, ki so jo omogočili z edinim vhodom skozi Maximarket in izhodom na zgornji etaži. Novost je bila tudi BRALNICA v drugem preddverju, kjer so si obiskovalci lahko ogledali in prelistali knjige, ki so jih prispevale založbe. Knjig si seveda niso smeli odnesti, saj so jih ob koncu sejma podarili Varnim hišam v Sloveniji. Pod naslovom Založniške akademije so potekala predavanja gostujočih založnikov o založniškem sistemu v tujini. Odvijal se je še Šolski knjigosled, pri katerem sem sodelovala tudi sama. Po sejmu smo vodili otroke osnovnih in srednjih šol, jih popeljali k določenim založbam, ki so se predstavile, na koncu pa jih
pospremili v drugo preddverje na Forum za obiskovalce, kjer so se predstavljali literarni ustvarjalci, odvijala predavanja in druge prireditve, namenjene vsem obiskovalcem sejma. V prvem preddverju je imela prostor Debatna kavarna, kjer so potekali
vodeni pogovori z literarnimi ustvarjalci, v debato pa so se lahko vključili tudi obiskovalci. Zgodila se je še dvodnevna delavnica Iz knjige v film, kjer so v scenarij predelali kratko zgodbo. Kot se za sejem spodobi, je bila gneča velika, obiskovalci so kupovali, si ogledovali ponujeno in razstavljeno, se udeleževali predstavitev, predavanj, debat in drugih pripravljenih dogodkov. Živahno je bilo predvsem v času Šolskega knjigosleda, saj so skupine otrok zavzele veliko prostora, kdaj pa kdaj povzročile manjšo zmedo, a se je vse dobro izteklo, ljudje so bili z ogledom in nakupi vidno zadovoljni, Cankarjev dom so zapuščali z velikimi vrečkami. Na svoj račun so lahko prišli prav vsi, tudi tisti s tanjšimi denarnicami, saj so založbe ponujale visoke popuste na vse knjige. Namesto zaključka bi si privoščila majhen knjižni nasvet za prihodnje leto. Obvezno branje je Neprijetna resnica Ala Gora, v kolikor ste delo že prebrali, pa sezite po knjižni novosti Linajovtanga, Pomembnost življenja, ki vas bo (čisto resno!) popeljala v umetnost dolgčasa. Naj leto 2008 mine v sloganu letošnjega knjižnega sejma: 'Ko berem, uživam!1
Luka izza računalnika kuka
“Mummy, Google is a liar”
Piše: ]mka Cvetko
Željnim zvedeti več Cidopis tudi v tej številki prinaša novice z ulic računalništva. Za tiste, ki se sprašujete: ne, to ni še en vodič po IT-nakupovanju za praznične dni. Glavna akterja sta tudi tokrat Google in Apple, zadnji se pojavlja v Sloveniji. Ce ste še vedno radovedni, berite naprej.
Cernu naslov? Nekam daleč so se zamaknile obljube glede gPhona in tudi govorice so ostale samo govorice. Googlovci so svoj odgovor podali v času, namenjenemu zanj, in rekli so: »gPhona ne bo.« Ob domnevni laži so se nekateri zgražali, a jim je usta zaprl lepilni trak v obliki še ene izjave iz omenjenega podjetja. Širši javnosti so tako predstavili tako imenovani Antroid.Zraven »OpenMoko«, ki je še en primerek odprtokodnega operacijskega sistema za naprave žepne velikosti. Bogatega števila možnosti se bodo tako lahko veselili razvijalci.
Na splošno znano pa je, da Googlova dela niso omejena. Sejati so začeli na kraju pridobivanja in zbiranja znanja, ki v sodobnih dneh dosega veliko pomembnost. Wikipedia bo proti Knolu kmalu tekmovala in zdi se, da bodo treningi obvezni. Čeprav milijoni stavkov Wikipedie temeljijo na skupnem prizadevanju
k pisanju in zbiranju znanja, se bo tekmec osredotočil bolj na metodo z manj sodelovanja. Sistem bo izpostavil čim več informacij o avtorju, uporabniki bodo lahko preko posebnega obrazca spremembe samo predlagali, urejanje strani takoj pa jim ne bo na voljo. Tako bodo lahko podatki ob urejanju strokovnjakov čim bolj resnični, in zatrtje »namernih napak« bi naj bilo uspešno.
Govor, pisanje, če sem bolj natančen, (tudi) tokrat zanese k jabolku. Tega so okusila tudi slovenska usta, saj operaterski novinec (Tušmobil) posega po velikih dobičkih, ko prodaja mobilno vrsto tega okusnega sadeža.
Krog informacij je vpletel tudi
radovednost moje glave in po preverjanju teh informacij sem bil navdušen. S težkim premislekom so jim šle besede z jezika le pri odgovarjanju na vprašanja o nameščanju firmivara za napravico.
Zadnji članek lahko razkriva, da nelegalno odklenjeni iPboni ob nadgradnji firmivara postanejo čisto neuporabni (iBrick), in
v opozorilu zapišejo, da zaradi takega nedelovanja kupci ne smejo nadgrajevati telefonov. Je mar šlo za nelegalen posel?
Zaskrbljenim za malce drugačno naravo pa v vednost, da je pred kratkim zrasel nov gozd samih bukev v številu milijona in pol. Vsaka bukev je postavljena na ogled v celotni obliki. Govorimo o projektu UniversalDigitallibratj, ki s tehnološko pomočjo OCR-a digitalizira obsežno število knji-
__________________ žnih besedil. Obisk njihovega na-
slova (http//www.ulib.org) vas bo prepričal v resničnost napisanega. Če vas najdejo IT-škripci ali vam klepet in kakšna informacija več ne škodita, me čim prej obvestite na e-poštni naslov luka@lajka.si.
Mimogrede...
Kaj že šteje?
Piše: Maja Kračun
^ o bodo moji prvi prazniki brez njega. Še vedno se zdi, da smrči in sanja v zglodani utici, v katero zdaj nese snežinke. Pesjanar Lan je odšel oktobra. V kosmatinaste sanje je odnesel popoldanske pobege v neznano, ki bi jih še danes radi zgrabili skupaj z njegovo vrvico, saj jo samoumevno vsakič znova vzamemo s poličke. V tednu, preden ga je začela odnašati bolezen, sem se ukvarjala z nekim izpitom, robantila zaradi iskanja dela in razmišljala o potovanjih za naslednje leto. Banalno, seveda. Potem se je zgodila manjša težavica, nato težava. Namesto običajnega vsakdanjika smo se znašli v boju za življenje. In se morali soočiti z resnico, da se poslavljamo ... Kako neumno, majhno in narobe je postalo vse, kar nas je skrbelo do takrat. Bedno, si pravim, ko se danes kljub vsemu spet vračam nazaj
v naš mali banalni svet. Se dobro, da imamo december. Da se dogaja, seveda. Spet imamo snov za sekiranje! V tem tednu bom spekla tri vrste piškotov, po delu izvedla nekajkratni maraton po mestu, obsedeno izdelovala okraske in vneto preverjala nabiralnik. Najverjetneje si bom ob pomanjkanju težav le-te poiskala v zelo zapleteni izbiri daril, slabem vremenu ... Poznam pa tudi take, ki bodo svoj eksistencialni problem povezali s potico, ki ne »kipne«, ali s strahom, da dragocenemu jeklenemu egu ne bi preveč škodile zimske razmere. Vse to se bo zgodilo. Prav ta, isti čas, ko bo neka družina stiskala pesti za streho nad glavo. Ko brezdomca pred Maxijem več kot pošteno zebe. Veliko malih in velikih vojn z boleznijo, osamljenostjo in žalostjo divja tam zunaj našega prazničnega milnega mehurčka. Začetnice v črni kroniki imajo obraze, obrazi srce in sanje, nekdo čaka nanje in se utaplja v sivih vprašanjih. Nekje nekdo odhaja. Viharji marsikomu spodnašajo tla pod nogami. In zakaj že ste nemogoči vi? Zažgano kosilo, siten sode-
lavec in gosta ljubljanska megla? Pozor: slišala sem, da se svet lahko podira zaradi štirke pri fiziki. Še ni dovolj drastično? Dodajmo, da ti dan menda lahko totalno pokvari tudi to, da v trgovini nisi in nisi našel modela nogavic, ki ga običajno kupuješ. Da je na vlaku gneča. Da dežuje. Zakaj preprosto ne rečemo raje: danes ni več treba imeti razloga, da se »stečkaš«. To je moderni hobi, pravica, užitek, navada, razvrat. Naivni perfekcionizem, razvajeni otrok, ki želi svet po svoji meri, dogodek, ko se nič ne dogaja. Morda pa je le nenavaden, nekoliko nerazumljiv način uživanja tiste najpreprostejše sreče, ki je tako skromna, samoumevna in tihe, da je že dolgočasna. Nase spomni le, ko je že ni več ... Dihate? Se še lahko smejete? Vas bo kdo objel? Vse drugo je, verjemite, tako presneto vseeno.
8
Cidogodki
CftD
P I U J
Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj tel. 780 55 40 in 041 604 778 wwiv. cid. si cid@cid. si
Program v januarju 2008
Klubski program
Vsak petek in soboto je CID Ptuj odprt do 23. ure.
Čas brez organiziranih dogodkov je namenjen dmženju, poslušanju glasbe, zabavi, mladinskim skupinam in organizacijam.
petek, 4. januarja 2008
RAZSTAVA »UTRINKI 2007«
Pregledna razstava bo prikazala živahno dogajanje v mladinskih programih CID Ptuj v letu
2007.
petek, 11. januarja 2008, ob 19. uri
POTOPISNO PREDAVANJE: PALESTINA -DEŽELA VEČNEGA KONFLIKTA
Jeruzalem, v katerem se stikajo naj svetejše tradicije treh svetovnih religij: krščanstva, islama in judovstva. Palestinska vasica in obnova hiše za družino, ki ji je izraelska vojska uničila dom. Mrtvo morje, Ramala kot raj za nakupovanje, Hebron kot izziv za sožitje med Palestinci in židovskimi naseljenci ... Palestino bo predstavil popotnik Aleš Kustec.
petek, 18. januarja 2008, ob 20. uri
LITERARNI VEČER
Natalija Gajšek, Sergej Harlamov, Anamarija Meznarič in Amadej Silak so mladi ptujski pesniki literarne skupine CID. Na literarnem večeru, ki so ga pripravili z mentorico Kristino Kočan, se bodo predstavili s svojimi pesmimi, za prijetno vzdušje pa bomo skuhali dober čaj.
petek, 25. januarja 2008, ob 20. uri
NEPRIJETNA RESNICA
Najprej je nastala knjiga, nato pa še dokumentarni film z istim naslovom. Govorita o problemu segrevanja ozračja zaradi človekove intenzivne rabe energije. Avtor knjige Al Gore ni le aktiven politik, ampak tudi dolgoletni borec za osveščanje svetovne javnosti o okoljskih vprašanjih. Podelitev Nobelove nagrade za mir je priložnost za pogovor o globalnih izzivih, prikazanih v njegovem filmu, ki jih je človeštvu postavilo onesnaževanje okolja.
sobota, 26. januarja 2008, ob 21. uri
JAM SESSION
Druženje ob glasbi s CID-ovim bandom, moderator večera bo Marko Korošec. Vabljeni glasbeniki in poslušalci!
Servisna dejavnost
petek, 18. januarja, ob 17. uri
MUCA COPATARICA
Predstavo za otroke so pripravili prostovoljci CSD Ptuj, ki vabijo k obisku vse otroke in njihove starše. Vstopnine ni!
Neformalno učenje
V CID Ptuj trenutno potekajo:
•	novinarska skupina — ob sobotah dopoldan,
•	literarna skupina — ob sredah ob 16. uri,
•	tolkalska delavnica — ob petkih ob 19. uri,
•	tečaj orientalskih plesov - ob sredah ob 20. uri,
•	žonglerska delavnica — ob sobotah ob 17. uri,
•	tečaj kitare — ob sredah in četrtkih ves popoldan po urniku,
•	elektro delavnica — vsak drugi torek ob 16. uri,
•	tečaj bas kitare — ob sobotah popoldan.
Napovedujemo:
•	tečaj igranja na bobne - začetek januarja, prijave se še zbirajo,
•	začetni tečaj oblikovanja gline,
•	tečaj kiparjenja,
•	začetni tečaj znakovnega jezika gluhih,
•	tečaj risanja,
•	delavnice oblikovanja z volno.
Dnevni center
Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
Odpiralni čas
Od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure,	-*■
v petek od 9. do 23. ure, v soboto od 19. do 23. ure.
Tečaji, delavnice, prireditve, seminarji in druge oblike dela potekajo po urniku tudi izven tega časa.
Mladinske organizacije in posamezniki lahko za neprofitne otroške in mladinske programe brezplačno koristijo proste termine po dogovoru.
Skupnostni program
sreda, 16. januarja, ob 14. uri
MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT: ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH
Zasedanja medobčinskega otroškega parlamenta se bodo udeležili predstavniki vseh osnovnih šol v Upravni enoti Ptuj, ki bodo razpravljali o dani temi. Zasedanje skupaj pripravljata Društvo prijateljev mladine Ptuj in CID Ptuj.
Kolofon
Številka 2 Letnik 1
Datum izida: 31. 12. 2007 Kraj izida: Ptuj
Cidopis je glasilo Centra interesnih dejavnosti Ptuj.
Izdal: CID Ptuj
Zanj: Jurij Sarman
Naklada: 400 izvodov
Foto na naslovnici: Andrej Lamut
Tiskarna: Grafis
Urednica Cidopisa in mentorica novinarske skupine v Centru interesnih dejavnosti: Polona Ambrožič Oblikovalec in tehnični urednik: Andrej Lamut
Novinarji: Andrej Lamut, 16 let, gimnazijec; Barbara Perčič, 22 let, absolventka; Jasmina Kokol, 15 let, gimnazijka;
Luka Cvetko, 12 let, OS Vejika Nedelja; Maja Kračun, 23 let, absolventka; Maruška Samobor Gerl, 21 let, študentka; Uroš Sitar, 19 let, študent; Živa Rokavec, 20 let, študentka
Lektorici: Barbara Perčič in Maja Kračun