Novo poravnanje. Z odhodom Poljakov ia Slovencev ao tedaj — taadem aliqaaado — vsi slovanski zastopnilri zapustili ta decemberski zbor v vDaaajn, ki so ga že tadi aemški Tirolci zapastili ia kojega Čehi nikdar niso obiskali. Tako tedaj pada ali pade ta državna sostava, ki si je za geslo zapisala, Slovaoe k ateai pritiskati, 8ostava, ki so jo 1867 Beust in nemška svojbifla tako ponosao začeli ia še pred 2 mescema po odstopu spravoljubaih miaistrov tako ošabao dokončati obljabili. Eakor še državni zbor zdaj obstoji, če še obstoji, ne more za posamezae dežele niti v Avstrijsko-Ogerako delegacijo voliti, taKo je poatal nemogoč. Pa kako bi tudi mogel obstati, če zastopniki zaatopajo oeividno mesto 19 le 4 milijoae stanovaikov. Če je zbor nemogoč, so tudi miaistri nemogoči, kteri so iz tega zbora se porodili, ia Avstrija potrebaje novih miaistrov in aovega zbora, mini8trov, ki bodo spravo med narodi, ia to med vsemi aarodi pospeševali, zbora, ki bode zaatopal vse dežele ia narode brez domišlije. Prišla je tedaj aova doba novega poravnavanja. Eoliko krati se že v Avstriji poravaava? Celo Avatrijsko prašaaje je poravaavaaje z aarodi in deželami. Edar se vlada poravaa z vseaii deželami ia narodi, ia vsi aarodi med seboj do zadovoljaosti ia do pravice, oada bo Avatrija mirna ia močaa, dotlej pav.je notrajai aeaiir ali celo obsadno staaje, kakor je bilo aa Čeekem ali še celo vojaka , kakor je bila v Dalmaciji. Dokler je nad Avstrijo vladal samodržni vladar, ležala je nad vsemi aarodi železna roka sile, in bil je airtvaški molk ia potuhnen red. Al vsaka sila do vremeaa , piavi pregovor. Tako ao državai dolgovi in vojna zguba strli okove samodržaosti ia poklicali so ae narodi v poplačo dolgov ia zarad saaiovarnosti v posvete ia v poatavodajo. Ali tadi Barodi so zviti ia samopridai ia hočejo nad dragimi narodi vladati, dokler se drugi puste. Nemškemu narodu je služila šolaka omika, uradaištvo, veča premožBost, plemstvo, posebao pa vlada 8 krivičaim volilaim redono, da so se spravili Neaici aa sedlo ia hoteli zapovedavati vsem drngim narodom. To je bila febrnarska astava, s ktero so vladali Neraci. Bila je to prva poravaava med Nemci in vlado. Eer pa je Nemcev v Avstriji le nekaj aad 7 milijonov, niao mogli dolgo nadvladavati vse droge aarode ia v Praski vojai 1866 so se kazali nasledki notrajnega razpora, posebao Magjari aiso skrivali, kako aevarao bi bilo zaAvstrijo, Ogersko imeti za neprijatelja. Zato je prišla sprava aied Ogri. To je bila draga poravaava, enostransko pod Beustom med vlado ia Ogerakim ekleajeaa in eaostransko od nepolnega, cislajtaasko-polovičaega, državnega zbora sprejeta , v kterem so tudi poljski ia slovenski poslanci proti aarodovi večini ministrirali. To je bila ta Slovane na steno pritiskajoča deeetaberska ustava, ki so jo posebno Čehi čutili v obsadaem atanju, kŁr je niso hteli sprejeti, ia ki je s stojo 70% cialajtaasko priplačo in krvavo vojako Eotorako zarad nove vojaške postave na žalostnem glasu. Ta ustava gre zarad prempogih nasprotaikov, in ker jekrivičaa ia neizvedJjiva, te dni po izstopu Poljakovvin Sloveacev iz državnega zbora — hvala Bogu — spat. Cebi niso nikdar, Tirolci, Poljaki, Sloveaci — zdaj ludi po svojih poslancih več ne marajo za pjo in ti narodi so spet večina proti vladohlepni nemški svojbini. Lebko bi tukaj asta polaa vzeli ia po izstopu kameaje metali po oaih možeb , ki so d.ve leti v svoji zmoti krivo državao sostavo podpirali, lebko li kazali, da bi ti možje, kakor sedaj, lebko že takrat, ko bi Čehom ia federalistom daao besedo izpolaili, storili ali pripomogli storiti decemberski zbor aemogoč in tako zaprečili dualističai ustroj državai, ki bode s evojimi nasledki še dolgo tiščal in žalil vse cislajtaa8ke državljaae, lehko bi pravilao se kažoče stališče naše atraake in ajeno previdaost zdaj povzdigovali, al ea čut aadvlada vse drage, to je veaelje , srčno veselje, da ae je naših državaih poslaacev pomota popravila, da je s tim vzrok domačega razpora premiaol, da smo sopet vsi aložai v potib, kako domoviai služiti. V teai čatu hočemo pozabiti vso greakobo , vse odpustiti ia v tera suaislu tadi tai sopet gg. dr. Tomaaa, Svetca, čraeta ia druge izstopivše državne poelance srčno pozdravljamo aa doaiaei zeailji. Eaa misel pa se aam že zdaj sili, da jo izrečemo. Pri bodočeai novem poravaaBJu vseh aarodov in dežel, aaj si bodo aove volitve ali ae, vzemimo si vai Sloveaci srce, in dajmo si besedo , ki jo hočemo držati, besedo, da pri voIitvab in v deželnih zborih ia priličao tudi v državaem zboru glasao izrekamo ia zahtevarao zediajeao Sloveaijo. Vsi rodoljubi so eaih misli, da je zediajeaa Sloveaija za nas Sloveace edini modua vivendi, ediai aačin, kako je mogoče, da ostanemo pri življeaja. E poravnavaaju, aaj se potem poravaavaaje posreči ali ne, pride vsaka straaka s avojim gotovim programom. Naj bo zediajeaa Sloveaija s svojo določeao ia dragira deželam razmerao avtoaomijo podlaga in pogoj za naše pomirjenje, naš gotov program, ki ga mi Slovenci, kakor Cehi svoio deklaracijo, Poljaki ia Tirolci svojo resolacijo, aa enak načia seboj prinesemo vnovo poravaavanje.