44 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino Jelka Pirkovič Vloga novomeškega Kapitlja v urbanistični zasnovi Novega mesta Ko človek pomisli na Novo mesto, mu pred cani vstane podoba mesta na okljuki Krke, kjer se za poglede od vseh strani na najvišjem delu, v skoraj geometrijskem središču starega mesta dvi- guje zvonik kapiteljske Miklavževe cerkve. Silhu- eta mesta z dominanto kapitlja je v naši zavesti postala simbol Novega mesta, tako kot je simbol Ljubljane Ljubljanski grad, simbol Maribora Pristan in simbol Kopra Pretorska palača. Celo nepoučenega obiskovalca Novega mesta bo v oči zbodlo dejstvo, da bo na mestnem zemlje- vidu zaman iskal grad. Vsa srednjeveška mesta v celinskem delu današnje Sloveruje premorejo vsaj eno grajsko stavbo, če ne več, tako kot na primer Celje, ki ima zgornji. Stari celjski grad, in spodnji. Mestni grad. V Novem mestu ni ohranjena niti grajska razvalina. Najbližji gradovi Grm, Kamen in Neuhof so novejšega nastanka od mesta in tudi niso bili nikoli gospoščinsko povezani z njim. Podatki, ki bi raziskovalca novomeške gradbene in urbanistične zgodovine neposredno opozarjali na pomen kompleksa kapiteljske cerkve v zasnovi Novega mesta, so skopi. Naj jih na kratko pov- zamem. Novo mesto je bilo ustanovljeno 7. aprila 1365 po volji deželnega kneza, vojvode Rudolfa rV. Habsburškega^. Listini iz 6. oziroma 8. feb- ruarja istega leta govorita o zamenjavi posesti med Habsburžanom in stiškim opatom Petrom; stiska cisterca odstopa svojo posest v Gradcu vojvodi Rudolfu, ki je tod zgradil mesto, v zameno dobi neko drugo posest^. Listina iz leta 1400, ki se je ohranila v kapiteljskem arhivu^, omenja novo- meškega duhovnika, vendar ne pove, kateri cerkvi je pripadal. Iz virov vemo, da je bilo v mestu ^ Prepis in prevod novomeškega privilegija iz leta 1365, objavljeno v Sergij Vilfan, "Novomeški mestni privilegij iz leta 1365", Novo mesto 1365-1964, Prispevki za zgodovino mesta, Maribor, 1969, str. 99-107. Stiski samostan je vojvodi Rudolfu odstopil šest kmetij z zemljiščem "nekoč imenovanim Gradec pri Krki, koder je omenjeni naš gospod vojvoda Rudolf na novo zgradil mesto, imenovano Rudolfswerde..." Božo Otorepec, "Prepis in prevod zamenjalne listine med Rudolfom IV. in Stiškim samostanom", ibid, str. 112. ^ Franc Baraga: Inventar kapiteljskega arhiva v Novem mestu, (KANM), Novo mesto 1990, tipkopis, str. 6, listina f.lll, št. 2. kmalu po ustanovitvi vsaj troje cerkva: cerkev sv. Antona v gozdu, ki je stala na prostoru sedanjega Prešernovega trga in se prvič omenja leta 1389^, kapela sv. Lenarta, ki so jo leta 1469 prevzeli frančiškani, ko so se zaradi turške nevarnosti umaknili iz Metiike^, in špitalska cerkev Blažene device Marije, ki je prvič omenjena leta 1428^. Po vsem tem je jasno, da Novo mesto pred ustanovitvijo kapitlja ni imelo župnika, saj je no- vomeško ozemlje cerkveno upravno sodilo pod pražupnijo v Mirni peči, domnevno ustanovljeno v 11. stoletju^. Cerkev sv. Nikolaja je sicer prvič omenjena leta 1428^. Iz vira ne zvemo, kakšna ustanova je to bila, vendar takrat očitno ni imela svojega kaplana. Kaže, da je šele ustanovitev kolegiatnega kapitlja, o katerem govori listina iz leta 1493^, pomenila tudi to, da je Novo mesto postalo hkrati župnija in sedež kolegiatnega ka- pitlja, katerega prvi prost je bil Jakob Auersperger, župnik v Šentrupertu^''. Kar zadeva stavbno zgodovino kapiteljske cerk- ve sv. Miklavža, nas na tem mestu ne zanima toliko potek njene zidave in prezidav od usta- novitve Novega mesta dalje, temveč predvsem vprašanje, ali je že ob ustanovitvi mesta na nje- ^ Mittheilungen des historischen Verreins für Krain, Lju- bljana 1866, Str. 5. Listina govori o tem, da Peter s Čreteža in žena Urša zastavita neko posest Juriju Gallu, župniku v Trebnjem in predstojniku bratovščine sv. Trojice v cerkvi sv. Antona v Novem mestu. ^ Namestnik oglejskega patriarha je 7. januarja 1470 fran- čiškanom izročil kapelo sv. Lenarta. Ivan Vrhovec: Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 37. 6 Mittheilungen 1866, str. 7. ' Janez Höfler: O prvih cerkvah in pražupnijah na Slo- venskem, Ljubljana 1986, str. 37. ° Gre za prepis starejše listine iz leta 1428 (prepis je ohra- njen v KANM, f. XXXIV, 1), v kateri mirenski župnik in drugi ustanovitelji nalagajo kaplanu pri sv. Antonu, da mašuje tudi v "Sandt Nicla Kirch". ^ Mittheilungen 1865, str. 37-39. Peter Radics: Herbert VIII. Freiherr zu Auersperg (1528- 1575), ein krainischer Held und Staatsmann, Dunaj 1862, Str. 36. Dušan Kos sicer navaja, da je bil "prvi novomeški prost Jakob Novomeški, ki je menda izhajal iz plemiške rodbine Turjaških" in je bil pred tem župnik v Črešnjivcu pri Slovenski Bistrici in v Ponikvi. D. Kos, "Gospostvo novomeškega kapitlja do srede 17. stoletja". Dolenjski zbornik 1990, Novo mesto 1990, str. 87. 1 I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1990 govi "Akropoli" stala cerkev. Če hočemo logično pojasniti to vprašanje, moramo oblikovati tudi hi- potezo o naselbinski genezi Novega mesta. Ko sta Jože Gregorič^^ in MUko Kos^^ raziskovala zgodo- vino mesta, sta ponovila Valvasorjevo mnenje^^ da je na novo zgrajeno mesto, po svojem usta- novitelju imenovano Rudolfswert, nastalo prav tam, kjer je stal nekdanji Gradec s stiškim dvorom. Nasprotno temu sem postavila hipotezo^^, da je predurbana naselbina, sestavljena iz šestih kmetij, ki jih navaja že omenjena darilna pogodba med Rudolfom IV. in stiškim samostanom, stala tik pod vrhom sedanjega Kapiteljskega hriba, in to na mestu sedanjega Kidričevega in zahodnega dela Prešernovega trga. Ko je Rudolf IV. že pred formalno ustanovitvijo mesta začel z zidavo meš- čanske naselbine, so za ta namen izkrčili spodnjo teraso^^, to je zemljišče, kjer se sedaj razprostira Glavni trg. Zernljišče so razdelili na značilne tra- kaste parcele. Se dobrih sto let po ustanovitvi mesta so stale meščanske hiše z vrtovi tudi na prostoru kasnejšega frančiškanskega samostana, saj je leta 1472 Elizabeta Črnomaljska kupila osem hiš z vrtovi za stavbišče samostana^^. Meščanske trakaste parcele so značilne za zrelo fazo srednjeveške urbanizacije, ki se v literaturi omenja tudi s pridevnikom "gotska"^''. Imajo jih mesta, ki so bila ustanovljena v visokem srednjem veku, kar velja tudi za Novo mesto. Na parcelah ob Glavnem trgu so postopoma zgradili trgovsko - meščanske hiše, za katere predvidevam, da so v zreli fazi izgradnje mesta, ki jo zaznamuje usta- novitev kapitlja in postavitev dolgega kora kapi- teljske cerkve, že bile zidane in so zato v njih v fragmentih ohranjene poznogotske kamnite stavb- ne prvine^^. J. Gregorič, "Kulturna slika Novega mesta in njego zu- nanje lice". Kronika slovenskih mest, VI, 1939, str. 122. Gregorič eksplicitno govori tudi o tem, da se je potem, ko je bil že pozidan Glavni trg, zaradi naraščanja števila prebivalcev večala tlorisna mreža in sicer koncentrično v smeri proti vrhu Kapiteljskega hriba. ^ Milko Kos, "Ustanovitev Novega mesta". Novo mesto 1365-1965, str. 82-83. " J.VV. Valvasor: Die Ehre des Herzogthums Krain, XI, str. 481; kjer govori o tem, da je, preden je Rudolf IV. zgra- dil Novo mesto, tam stal stiski dvor, imenovan Grätz. Jelka Pirkovič, "Oblikovni značaj Novega mesta". Zbor- nik za umetnostno zgodovino, n.v. XIX, 1983, str. 57-58. '■^ O tem, da je prvotno tod rasel gozd, posredno doka- zuje v listinah izpričan pridevek " v gozdu" in sicer v zvezi "kapela sv. Antona v gozdu". Josip Gruden: Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije, Ljubljana 1908, str. 95. Cf. predvsem literaturo o urbani zgodovini čeških mest, n. pr. Oldrich Dostal et al.: Československa historicka mesta, Praga 1974, str. 32-41. J. Pirkovič, "Novomeški Glavni trg in njegova gradbena zgodovina". Dolenjski zbornik. Novo mesto 1985, str. 114-115. To, da je nova meščanska ustanova nastala ob starejši naselbini in ne neposredno na njenem me- stu, dokazujejo naslednja dejstva: menjalna pogod- ba med Rudolfom IV. in stiškim opatom izrecno navaja, da je že pred menjavo Habsburžan dal se- zidati mesto. Analiza parcelacije in poteka promet- nic znotraj novomeškega obzidja priča o dvojni urbani zasnovi, in sicer po eni strani o načrtnem oblikovanju Glavnega trga in trakasti parcelaciji vzdolž njega, po drugi pa o starejši parcelni in prometni mreži, ki je značilna za ruralno nase- litveno tradicijo. Tako so v območju Kapiteljskega hriba ohranjene parcele bolj nepravilnili oblik, v katerih slutimo kasnejšo delitev prvotnih večjih zemljiških enot, ter "kapüama" ulična mreža, ki se močno razlikuje od pravokotniške in hierarhične ulične mreže v ožjem območju Glavnega trga. Glavna predurbanska značilnost tega dela mesta, ki neposredno opozarja na njegovo rela- tivno starost, sta dva trga nepravilnih oblik. Na prvem, jugovzhodnejšem je nekdaj stala cerkev sv. Antona v gozdu^^, na drugem, bliže vrhu Kapi- teljskega hriba, pa je še med drugo svetovno vojno stala pritlična hiša kmečkega videza^". Ali smemo v tej hiši videti naslednico ene od šestih kmetij, ki jih omenja menjalna listina iz leta 1365? Ta dejstva kažejo na možnost, da je prvotna glavna prometnica od Marofa do broda na Krki, ki ga lahko lociramo na mesto kasnejšega lesenega mostu, potekala po sedanjem Kidričevem in Pre- šernovem trgu (torej mimo kapele sv. Antona v gozdu) in naprej po sedanji Sokolski ulici. Zato ta ulica tudi po ustanovitvi Novega mesta ni imela vloge pomožne gospodarske poti, ki naj bi omo- gočala le dostop do nepozidanih zadnjih koncev trakastih parcel vzdolž Glavnega trga, temveč je zaradi svoje relativne starosti bila samostojna mest- na ulica s posebnim nizom hiš in s svojo par- celacijo. Da je temu res tako, dokazujejo ohranjeni poznogotski stavbni elementi v hiši na vogalu Sokolske in Muzejske ulice.^^ Kasneje so partocinij prenesli na sv. Florjana, zato se je trg ob njej tudi imenoval Florjanov trg. Cerkvico, ki jo je Valvasor štel za zelo staro, so podrli na prelomu 19. in 20. stoletja. Cerkvica je še vrisana na reambulančni katastrski mapi Novega mesta iz leta 1896, Vrhovec v svoji Zgodovini Novega mesta, objavljeni leta 1908, govori o tem da so jo "pred par leti do tal podrli", op. cit., str. 32. Oba trga danes nosita ime Prešernov trg. Gre za kamnit, šilast portal s posnetimi robovi, ki je očitno služil kot vhod v klet prvotne stavbe. Podobna portala sta ohranjena tudi na fasadi mežnarije (Muzej- ska ulica št. 14) in v veži sedanje stavbe na Glavnem trgu št. 30. Vsi trije portali slogovno kažejo na zgodnje 16. stoletje, torej na čas neposredno po ustanovitvi kolegiatnega kapitlja. 2 I99Ó I KRONIKA časopis za slovensko krajevno zgodovino Proštija - stari vhodni portal. Vrnimo se k vprašanju, ali je na vrhu Kapi- teljskega hriba že pred letom 1428 stala cerkev ozi- roma kapela. Logično bi bilo, da bi takšna strateška lega bila že v predurbanski fazi izkoriščena za obrambne namene, morda za lokacijo stiškega dvora, ki ga omenja Valvasor. Brez arheoloških do- kazov, ki bi jih dala izkopavanja v ladji in ob temeljih zvonika kapiteljske cerkve, so vsakršna sklepanja le akademska hipoteza. Če hipoteza o stiškem dvoru na tem mestu drži, lahko domne- vamo dvoje: ali je v sklopu stiškega dvora že obstajala starejša kapela, ki bi služila le bogoslužju upraviteljev dvora, medtem ko je bila cerkev sv. Antona že ob ustanovitvi podružnica mimopeške župnije. Druga možnost je verjetnejša: prvotno cerkev sv. Miklavža so zgradili šele po ustanovitvi mesta. Vsekakor je mestna skupnost v začetku svojega obstoja kot bogoslužni prostor uporabljala cerkev sv. Antona. Tu so ustanovili najstarejšo bratovšano v mestu, bratovščino sv. Trojice, in leta 1428 tudi kaplanijo22. Tako lahko postavimo trdi- tev, da je bila do ustanovitve kolegiatnega kapitlja cerkev sv. Antona če ne starejša od Miklavževe pa vsaj pomembnejša od nje. Mesto je dobilo monumentalno dominanto šele v času, ko so sezidali gotsko prednico sedanje ba- rokizirane ladje mestne cerkve sv. Miklavža^^, ki jo je domnevno zaključeval obokan kratki kor. Ta učinek sta še povečali zidava dolgega kapiteljskega kora, ki ga upravičeno lahko postavimo v čas ok- rog ISCB^"^, in nadzidava ter barokizacija cerkenega stolpa iz leta 166725. Pogled na Kapitelj z dveh različnih zornih ko- tov nam kažejo upodobitve Novega mesta tz Val- vasorjeve Topografije Kranjske in iz Slave. Najprej si oglejmo obe klasični veduti Novega mesta, ki sta delo Valvasorjevega bakrorezca Andreasa Trosta. Prva je bila, kot rečeno, objavljena v Topographii Ducatus Camioliae Modemae^^, druga je del opisa Novega mesta v Slavi vojvodine Kranjske^^. Obe očitno prikazujeta pogled na mesto z Recljevega hriba. In vendar sta različni. Če odmislimo dejstvo, da imata obe upodobitvi različen format in da tudi napisa nista identična, nas v v oči zbode razlika v prikazu kapiteljske cerkve. Bakrorez iz Topografije kaže kapiteljsko cerkev v perspektivični skrajšavi. Vidimo visoki prez- biterij, ob njej rizalit zakristije, nad streho prez- biterija se dviguje zvoriik z baročno kapo. Bolj znani bakrorez iz Slave pa se na videz ne sklada z ugotovitvami, ki jih dajejo raziskave stavbne zgodovine: prikazano je cerkveno stavbno telo, kjer je ladja videti enako visoka kot prez- biterij. Zdi se tudi, da cerkev nima zvonika ampak le zvonico z baročno kapo, ki je nameščena na cerkveni ladji. Edina logična razlaga teh pomanj- kljivosti je, da je kapiteljska cerkev v Slavi upo- dobljena iz drugega zornega kota kot preostalo mesto, to je izpod vrha Grma, z nekdanje Metliške ceste^. Kot je bilo ugotovljeno tudi za druge Valvasorjeve vedute mest, takšna sprememba per- spektive posameznih delov glede na celotno upo- dobitev ni bila tako redek pojav. Tretja Valvasorjeva podoba Novega mesta je ohranjena na manj znanem bakrorezu iz Slave, ki je delo novomeškega rojaka Ivana Kocha. Vklju- čena je v upodobitev, kjer gotski kralj Cniva ob- lega Novo mesto na Krki^^. Kochova grafika upodablja mesto s severne strani, nekako od tam, kjer danes stoji gimnazija. Zunaj slike je ostal ka- pucinski samostan^'', verjetno tudi zato, ker bi motil vsebinsko plat upodobitve. Glede per- spektive in glede natančnosti v razmerjih in posa- meznostih je bolj verodostojna od Trostovega bak- roreza. Nekoliko nerealno so prikazane topograf- ske razmere: Kapiteljski hrib se zdi kot skoraj 22 KANM, t. V, št. 9, objavljeno v Mittheilungen 1866, str. 5-6. 23 Dosedanji raziskovalci gradbene zgodovine kapiteljske cerkve postavljajo zidavo prvotne ladje v različna ob- dobja: Gregorič in Mušič v čas ustanovitve mesta, Ko- melj pa v čas okrog 1428. J. Gregorič, "Najnovejša umet- nostnozgodovinska odkritja v Novem mestu". Kronika slovenskih mest IV, 1937, št. 2, str. 218, Marjan Mušič, "Podoba novomeške kapiteljske cerkve skozi čas". Novo mesto 1365-1965, str. 167, in I. Komelj, op. cit., str. 201 in 204 24 I, Komelj, op. cit., str. 205. 25 I. Vrhovec, op. dt., str. 25. 26 1679, str. 209. 27 Knjiga XI, str. 481. 2° Metliška cesta je pomenila glavno južno prometnico, ki je vodila iz karlovške in metliške smeri preko Gorjancev do starega novomeškega lesenega mostu čez Krko. Da- nes je njen severni iztek na nekdanje kandijsko mosti- šče ohranjen v poteku Resljeve ceste. Ta mestna vpad- nica je izgubila svoj pomen, ko so leta 1898 zgradili novi kandijski most. 29 Ibid, XIV, str. 155. Dokončanje njegove gradnje vsekakor sega v čas pred nastankom Kochove grafike, to je v leto 1672. I. Vrho- vec, op. cit., str. 18. 3 I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 ravna, nekoliko privzdignjena ploščad, tako da za- hodno mestno obzidje, šance, poteka vzdolž proš- tijskega vrta v navidez vodoravni smeri, in ne po vzpenjajočem se terenu, kot je to v resnid. Kapiteljska kašča, v ozadju cerkev sv. Miklavža. Na vseh treh Valvasorjevih upodobitvah je re- alno prikazana proštija, seveda kot rečeno, z dveh zornih kotov. Njena gradbena zgodovina je v pri- merjavi z drugimi stavbnimi spomeniki v mestu najmanj raziskana. Oatno je najstarejši vzhodni trakt, saj ima na dvoriščni strani ohranjen kamnit poznogotski portal s posnetimi robovi, na zunanji vzhodni steni pa dvoje kletnih oken z okviri iz istega časa. Najverjetneje gre za prvotno "kapi- teljsko hišo", za gradnjo katere je mestna skupnost leta 1497^^ odstopila mestno zemljišče. Ob njeni južni fasadi, med hišo in kaščo, so izkopali vod- njak, ki je ohranjen še danes^^ y naslednji grad- beni fazi, o kateri govori vir iz leta 1558, so ka- noniki dali postaviti dvoje gospodarskih poslopij med kapiteljsko hišo in obzidjem, zaradi katerega se je vnel spor med mestom in kapitljem^^. Kletna okna na ajdovo zrno v severnem traktu kažejo na to, da je v tem delu vsaj deloma ohranjena prvot- na gradnja iz srede šestnajstega stoletja. Po požaru leta 1576 so v prvih desetletjih sederrmajstega sto- letja proštijo razširili tako, da je dobila današnjo zasnovo, to je sklenjeno pozidavo štirih traktov, ki obkrožajo pravokotno dvorišče. Leto dokončanja te zidave nam sporoča letnica 1623 na sklepnem kamnu glavnega proštijskega portala. Novomeška kapiteljska cerkev stoji na hribu in hkrati v mestnem predelu, ki nikoli ni premogel trgovske dejavnosti. Pričakovali bi, da so se tukaj v stoletjih osredotočile cerkvene ustanove in cerk- vena posest. Če pa pogledamo posestno zgodovino Kapitelj- skega hriba, vidimo, da zemljišča in stavbe na njem niso bile pretežno v cerkveni lasti. Izjema so seveda tiste cerkvene stavbe, ki jih je kapitelj ob ustanovitvi leta 1493 dobil v patronat in v last. To so bile poleg kapitljske cerkve sv. Miklavža še cerkev sv. Antona in špitalska cerkev Device Marije. Celo tako imenovano kapiteljsko kaščo so zgradili kot del mestnega utrdbenega sistema še pred ustanovitvijo kapitlja^^ in je šele kasneje postala njegova last^^. V kolikor naletimo na posamezne primere cer- kvene lastnine nad drugimi zemljišči in stavbami, je to bilo predvsem posledica kasnejših nakupov. Dovolj zgovoren je že zgoraj omenjeni podatek o tem, da so meščani darovali zemljišče za posta- vitev kapiteljske hiše, mežnarije in kapiteljskih gospodarskih poslopij. Iz virov vemo tudi za kas- nejše spore med kapitljem in mestno občino in to ne samo zaradi že omenjene zidave gospodarskih poslopij preblizu obzidja, temveč tudi zaradi hiši- ce, ki si jo je postavil kapiteljski organist poleg prostora, namenjenega za protiturški signalni ogenj^^. Po kapiteljskem urbarju iz leta 1658 je imel kapitelj v lasti več vrtov med Gorenjimi vrati, kapiteljsko kaščo in obzidjem, vendar jih je vsaj deloma pridobil z nakupi^^ Med "običajnimi" stav- bami sta po podatkih iz arhiva mestne občine Novo mesto na prelomu 18. in 19. stoletja^^ samo hiši na sedanji Muzejski ulici št. 13^^ in na sedanji št. 14^^^ sodili pod kapitelj in sta verjetno nasled- nici prvotnih kapiteljskih gospodarskih poslopij. Tudi poslopje križatije z vrtom in gospodar- skimi stavbami si je komenda pridobila šele leta 1724 z nakupom^^. H Kastelčevemu benefidju je 31 KANM, f. XXXIV.1, št. 2, objavljeno v Mittheilungen, 1865, str. 40. 3^ Ker je sedanje proštijsko dvorišče kasnejšega nastanka, je razumljivo, da arheološke sonde, ki so jih naredili ob zadnji obnovi proštije, niso dokazale obstoja drugega vodnjaka na dvorišču. 33 D. Kos, op. cit., str. 90. 3^ Tako Janko Jarc navaja letnico njene izgradnje in sicer 1432, vendar brez navedbe vira. J. Jarc, "Iz preteklih stoletij Novega mesta". Novo mesto; kulturnozgodo- vinski vodnik. Novo mesto 1976, str. 39. Po franciscejskem katastru je bila kašča leta 1825 očitno kapiteljska last. 36 I. Vrhovec, op. cit., str. 55-56. 3'Kos, op. cit., str. 99 in 107. Z nakupi pridobjeni so bUi nedvomno tisti vrtovi, od katerih so kanoniki plačevali mestni občini letne dajatve. 3°Arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo Krajino, fond Mestna občina Novo mesto. Podatke iz tega vira nü je ljubeznivo posredovala Marjeta Matijevič, za kar se ji na tem mestu zahvaljujem. Po podatkih, omenjenih v zgornji opombi, je leta 1807 tukaj stanoval kirurg, ki je sodil k proštiji, hiša pa je bila kapiteljska last. Sredi 19. stoletja je bua tu bolnišnica, cf. Janko Jarc, "Leopold Picigas - letopisec Novega mesta". Dolenjski zbornik 1985, Novo mesto 1986, str. 180. '^^ Do leta 1808 sta bili na tej lokaciji dve hišni številki, ki sta bili tedaj združeni v eno enoto. V eni od teh hiš naj bi bila v kapitljskem arhivu omenjena scola cantorum. "^^Ludvig Modest Golia, "Križatija v Novem mestu". Novo mesto 1365-1965, str. 149. 4 44 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino sodila predhodnica hiše Mej vrti št. 4^2, hišo na Muzejski ulici št. 12 s pripadajoäm obzidjem pa je leta 1803 kupil kanonik Scheschig^^. Novo mesto - Muzejska ulica št 14. Druge hiše in parcele so pripadale revnejšim obrtnikom, kasneje tudi mestnim uradnikom. Hiše so bile večinova pritlične, nereprezentativnega vi- deza, v ozadju hiš in v prostorih med njimi so ležali vrtovi. Vzdolž nekdanjega južnega mestnega obzidja je bila v času franciscejskega katastra par- celacija izjemno drobna - tod je nastal najrevnejši mestni predel. Breg, z značilnim nizom lesenih breških hišic. Takšno gradbeno zasnovo ima ta predel še danes. Če primerjamo Novo mesto in njegov Kapitelj z najbližjo sorodno urbano zasnovo, z Zagrebom, lahko ugotovimo naslednje. Za stari Zagreb je še bolj kot za Novo mesto značilna izrazita dvojnost. Zagreb je, kot je znano, nastal iz dveh samostojnih delov, iz Gradca, ki je bü meščanska naselbina, in iz Kaptola, ki se je razvil ob leta 1093 ustanov- ljenem škofijskem sedežu in v 12. stoletju nasta- jajočem stolnem kapitlju^^. V 13. stoletju stolni kanoniki niso imeli skupnega stanovanja, zato jim je škof dajal na razpolago svoj dvorec in hiše^^. Še v začetku 16. stoletja so škof in kanoniki prebivali v starem škofijskem dvorcu. Do leta 1521 je bil zgrajen nov in močno utrjen škofijski dvorec. Po- stopoma pa so od 16. stoletja dalje vzdolž sedanje Vlaške ulice gradili kanoniške hiše, tako da je na Kaptolu nastalo "kapiteljsko mesto" s katedralo, škofjskim dvorcem in vrsto bolj ali manj repre- zentančnih kanoniških hiš^^. Šele sredi 19. stoletja sta bili obe naselbinski jedri sedanjega Zagreba, to sta Kaptol in Gradec oziroma Gornji Grad zdru- ženi v enotno urbano tvorbo. Tudi v Ljubljani je po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 na prostoru sedanjega semenišča stala skupina kanoniških hiš. Kasneje, ko so jih podrli, so postopoma zgradili nove kanoniške hiše ob sedanjem Ciril-Metodovem trgu. Vendar hiše in zemljišča niso bili last stolnega kapitlja, temveč ka- nonikov. Novo mesto torej v tem ni sorodno mestom, kjer so bili ustanovljeni stolni kapitlji. V njem se nikoli ni razvila kanoniška četrt. Temu je po eni strani botrovala papeška ustanovitvena določba, ki govori o tem, da naj prost in kanoniki živijo pod skupno streho in se hranijo pri isti mizi*^, po drugi pa relativna revščina kolegiatnega kapitija, visoki davki, druge dajatve in vrsta denarnih te- žav, o katerih poroča tudi Vrhovec^^. Nekdanji mestni obrambni stolp. Mej vrti št 12. Kot sem že uvodoma poudarila, je posebnost Novega mesta prav v tem, da njegovo najvišjo strateško točko obvladuje kapiteljska cerkev in ne 42 Vir pod opombo št. 36. Gre za nekdanji mestni obrambni stolp, ki je bil konec 18. stoletja preurejen v stanovanjsko hišo, ki je sodila pod Straussov beneficij in jo je tega leta kupil kanonik Scheschig na dražbi. 44 Nada Klaič: Povjest Hrvata u razvijenom srednjem vijeku, Zagreb 1976, str. 269. 45 Ibid, str. 270. 4° Lejla Dobronič: Zagrebački Kaptol i Gornji Grad nekad i danas, Zagreb 1986, str. 93-100. 4'Ustanovna listina papeža Aleksandra iz leta 1494, objav- ljeno v Mittheilungen 1865, str. 37. 4° I. Vrhovec, op. cit., predvsem str. 205-207 in 210-219. 5 I KRONIKA 44 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1996 grad. V tej potezi Novemu mestu ni para v slo- venskem celinskem srednjeveškem urbanističnem gradivu. Zato ga Gregorič primerja z "municipalno organiziranimi" mesti sredozemskega kulturnega kroga^^. Podrobnejša zgodovinska analiza nam seveda pokaže, da je podobnost Novega mesta in njegovega Kapitlja s sredozemskimi mesti le na- ključna. Povrhu vsega tudi v zahodno- in sred- njeevropskem prostoru ne manjka mest, ki niso nastala v zavetju gradov. V to vrsto je treba šteti predvsem dve genetski vrsti mest. Prva so tako- imenovana škofovska mesta, ki se je njihov razvoj naslonil na načeloma starejšo, še iz antike izvi- rajočo naselbinsko tradicijo, iz katere je zraslo cer- kveno središče, ob njem pa tudi srednjeveško mesto. Druga so "kraljevska mesta", ki so načeloma mlajšega nastanka, seveda povezanega z razvojem visokosrednejveških držav, kot so bile v naši bližini Češka, Madžarska in avstrijske dežele. Usta- navljali so jih vladarji in to predvsem iz vojaških in političnih razlogov. Gospodarsko močna mesta, ki so bila hkrati dobro utrjena, so namreč po- menila trdno oporišče pri utrjevanju in širitvi vla- darjeve oblasti. Novo mesto je po svojem nastanku nedvomno sodilo v drugo skupino visokosrednjeveških mest. Ustanovitev kolegiatnega kapitlja je seveda pome- nila še en korak Habsburžanov k utrditvi njihove oblasti na Kranjskem. Vendar je z ustanovitvijo Karlovca in z zmago nad Turki pri Sisku strateško slednjih stoletjih se tudi ni krepila njegova vloga - politični pomen Novega mesta usahnil. V na- cerkvenega središča. Tako kot kapiteljska cerkev nikoli ni bila do konca zgrajena v skladu z ide- alnim stavbnim programom, je tudi novomeški Ka- pitelj ostal kot palimpsest s še sedaj berljivinvi razvojnimi fazami od predurbane naselbine, preko visokosrednjeveške mestne četrti, ki jo je kronala zidava gotske kapiteljske cerkve, do baročnega predela s proštijo, križatijo in bujnimi vrtovi. In prav to prepletanje zgodovinskih in spomeniških prvin daje novomeškemu Kapitlju posebno, nepo- novljivo vrednost, nam pa nalaga dožnost, da njegove vrednote ohranimo tudi zanamcem. Da polpretekli čas ni imel posluha za urba- nistične vrednote Kapiteljskega hriba, nam doka- zujejo moteči posegi v njegov prostor. Naj ome- nim samo nekaj primerov. V 30. letih so tik pod kapiteljskim prezbiterijem, na sedanjem Prešerno- vem trgu zgradili Prosvetni dom, ki sam po sebi pomeni relativno kvalitetno arhitekturo funkcio- nalističnega sloga, vendar zaradi svoje višine in neprimerne lokacije moti silhueto tega dela mesta. Še bolj moteča je stavba nekdanje zobne poli- klinike. Mej vrti št. 5. Najhujši urbanistični poseg, ki je grozil Kapitlju, se na srečo ni uresničil. Če bi namreč izvedli leta 1944 nastali načrt arhitekta Božidarja Gvardjančiča, bi porušili vse stavbe ria Kapitlju, vključno s sv. Miklavžem in proštijo, in "na zeleni trati" zgradili stanovanjske bloke. 49 J. Gregorič, "Slovensl<;a mesta in trgi". Kronika slo- venskih mest, Vn, 1940, št. 4, str. 197. Novo mesto - franciscejska katastrska mapa (hrani ArliivRS). 6 I KRONIKA 1996 časopis za slovensko krajevno zgodovino ZUSAMMENFASSUNG Die Rolle des Kollegìatskapitels bei der Stadtplanung von Novo mesto Aufgrund historischer Tatsachen und der mor- phologischen Analyse der Stadt und ihrer Stadt- teile, in unserem Falle des Kollegiatskapitels, stellt die Autorin ihre Hypothese auf über die Ent- wicklung dieses Raumes seit seiner vorurbanen Phase. Sie analysiert die Besonderheiten der mor- phologischen Struktur des Kollegiatskapitels und legt die Stadtplanung von Novo mesto im Ver- gleich zu anderen Städten in Slowenien und im weiteren europäischen Raum dar. Am Ende der Abhandlung stellt die Autorin fest, daß Novo me- sto samt dem Kollegiatskapitel zu einer urba- nistisch-genetischen Kategorie der sogenannten "Kaisers-tädte" gehört, für welche charakteristisch ist, daß sich in ihrer Anlage nicht der Sitz des Feudalherrn befindet. Diese priviligierte urba- nistische Position erlangte mit der Gründung des Kollegiatskapitels die Kapitelkirche des Hl. Niko- laus. Wegen ungünstiger Umstände in den späteren Jahrhunderten entwickelte sich das Kollegiatskapitel von Novo mesto nicht zu einem repräsentativen Kirchenviertel, sondern es kam sogar zu einer Pauperisierung dieses Stadtteils. Sein Wert ist trotzdem groß, haben sich in seiner urbanistischen Anlage doch die Spuren einer sich über mehrere Jahrhunderte erstreckenden Siedlungsentwicklung erhalten. 7