Ne volite liberalcev, nemčurjev, prijateljev oderuliov in Judov! Skoro bodo nove volitve. 0 njih se je že mnogo govorilo in tudi v ,,Slov. Goap." piaalo, posebno letoa meseca januarja in februarja. Naši čitatelji so o tej reči toliko podučcni, da bi se bili gotovo na vao nio6 upirali kaudidatoin, katere bi jim bih pouujali liberalni ustavoverci in nemčurji. Zakaj so 8e takrat pricete volitve bile ustavile, to ae sedaj ni prav jasno. Reani6no pa je, da 8e naši uasprotuiki od tiste dobe niso spametovali, ne poboljsali. Stanje za nje se je tudi.sbujaalo. Na Štttjerskeiu so prej vedno imeli v Gradcu svoj deželui volilni odbor. Letos ga niinajo ve6. Ljudje so liberalnega gospodstva siti. Pri nas so liberalci ob enem Boviažaiki naše slovenske narodnosti, nemčurji, in tudi z teini gre rakovo pot, odkar ae srečno lomi turško strahovanje nad našitni jugo8lovanskimi 8osedi in biati. Zato pa še niti misliti ne moremo, da bi poatena slovenska duša zamogla avoj glas pri volitvab dati kandidatom, katerih nam nemaki in nemčuraki liberalci ponujajo. Povsod sprevidajo ljudje nesrcčo liberalizma; zlasti na Nemakem 80 pri zadnjih volitvah liberalci grozuo propali. Tudi pri naa skuaajo jarem te hinavske svobode otresti. Dovolj da6 so nam ti gospodje naložili, dosti novib gosposk, novih in dragib naredeb izumili, oderuatvu pot odprli, občni blagostan na koriat peš6ici deuarnib mogotcev in Judov uničili, posebno p^a kmetske ljudi apravili v težave, kakoršuih niso prej trpeli. Neareča je tolika, stiska in ncvolja tako buda, da se liberalni kandidati skoro nikder prav ne upajo na dan. Le bolj na skrivnem rovljejo pri nas za kandidata g. Seederja in g. Seidla v mariborskem, št. lenartskem in slov. biatiiškem okraju, za nekega g. Hempelna v Ijutomerskeui, za Berkga v celjakem okraju. Drugod še niti ne imenujejo kandidatov. No, in te kandidate bodemo Slovenci vendar lo podrli!? Mnogo je liberaloih grebov. Eden izmed največjih je pa ta, da so oderubom, posebno pa Judom dovolili, da smejo ljudi odirati in izsesavati. To je za vse prebivalstvo neizmerna nesreča. Štajeraka dežela je cesarju Maksimilijanu plačala 8000 zlatov proti temu, da se pii nas ne ame noben Jud naaeliti. Liberalni poslanci, kakoraen  je g. Seidl, so pa ovo pravico štajerakej deželi odpravili. Zato pa vidimo in že tu pa tam prav uernilo čutimo — Judo. Nekdo, ki si je starodavni Ptuj ogledoval, se je močno začudil, da je ondi našel vae polno judovskih mešetarjev, trgovcev itd. V dokaz, kako pogubno delajo Judi med kristijani, omeuimo aamo to, da akoro vse liberalne ve6je nemške liste piaejo Judi in nesramno napadajo ¦Kristusovo vero in njegovo sv. katoliako Cerkvo. Jeniljejo ljudem versko prepričanje, zapeljujejo jih v nekrščanska djanja, da se potem leži mcd njimi šopirijo in bogatijo. Par zgledov naj nam to pojaani! Ogeraki knez Esterhazi je na avoja posestva, ki so bila za 12 mihjonov goldinarjev cenjena, vzel na posodo na delnice ali akcije 6 milijonov pri dnuajskem Judu, kojemu je ime Scbeu. Veaka akcija ali delnica velja 100 fl. toda Jud jih je prevzel le za 60 fl. vsako. Enez je tukaj zgubil 2,400.000 fl. Dalje si je Jud 5% zara6anil za ,,Gescbaft" t. j. 300.000 fl. Naposled si je obresti za 5 let naprej pridržal t. j. 1,800.000 fl. in 500.000 fl. je moral knez Judu ae posebič na razpolaganje pustiti. Po tem takem je Jud 6 milijonov goldinarjev dolga dal vknjižiti na posestva kneza Esterbazija, dal mu je pa v resnici le samo eden milijon, pet milijonov je on kot bankir ali denarni meaetar v žep rteknil. Judovski bankir Rotbscbild je kupil južno naao železnico za 100 milijonov, v reanici je pa položil samo 55'/2 milijona ter mu ni bilo treba plačati nobenib ,,8tempeljnov" nobenega ^deaetega peneza". To je par velikib zgledov, kako Judi pri nas delajo. Jude posnemajo pa prav marljivo kra6eni Judi in oderuhi ter iazsajajo pri naa tako strabovito in neusmiljeno, da 8mo piisiljeni tirjati poatav zoper oderuatvo. Postave pa delajo in uaavetujejo poslanci. Zato ne morenio voliti prejšnjih poslancev, kakor je na primer bil poslanec g. Seidl in jegovi Hberalni tovarši, ki 80 oderuške dobre postave odpravili, ampak izvoliti nam je treba takih mož, ki bodo zoper ovo nekrščansko kngo poatopali. To pa je težko pri6akovati od tnožev, ki ao od 8edanje vlade odvisni, kakor so uradniki. Zato pa še ne izrolimo nobenega uradnika za poalanca, tudi okrajnega glavarja g. Seederja ne!