Razne stvari. jDomače. (Vse župnije naše vladikov i n e) se bodo v nedeljo posvetile presv. Srcu Jezusovemu. Naj se nebesa dobrotno ozrejo na to posvetitev ter podelijo naSi lepi vladikovini in našemu milemu narodu dovolj kreposti in moči, da se obrani v sedanjih razburjenih časih vseh svojih sovražnikovi (Ravnateljstvu ces. kr. poštnega urada mariborskega.) Zadnji pondeljek je neka gospa hotela na glavni pošti odposlati knjižico ter jo frankirano izročiti uradnici, gospodičini S., sedeči na desni strani glavnega vhoda. Pošiljatev je imela razločno pisan, a čisto slovenski naslov: »Blagorodai gospod Sv. Trojica v Slov. goricah.* Uradnica pa je sprejem odklonila z opazko: «Vi imate po najnovejšem ukazu pristaviti nemško krajevno ime.» In gospa je to morala storiti. — Dobro vemo, da takega ukaza ni, in je sploh nemogoč, ker olovenca nikdo ne more siliti, da bi pisal nemški; ali navlašč smo vprašali več g. poštnih uradnikov, in ti so nam zatrjevali, da takega ukaza, o kakoršnem je govorila g. S., res ni. Tako drzno ravnanje poštne uradnice si odločno prepovedujemo ter jo s tem naznanimo častitemu ravnateljstvu c. kr. poštnega urada mariborskega. Ime odpošiljateljice je uredništvu znano. (Zrelostni izpiti) vrše se na c. kr. učiteljišču ta mesec; pismeni so začeli pondeljek ter trajali do današnjega dne, ustni pa bodo 23., 24. in 25. Maturantov je 21, med njimi 19 rednih, izmed teh zopet 12 Slovencev; ostali z zunanjimi so Nemci. — Opažarao. da se imamo letos nadejati nekoliko več slovenskih učiteljev, izhajajočih iz c. kr. učiteljišča mariborskega, nego druga leta. Ali vkljub temu, kaj zaleže Stevilo 12 pri tolikem pomanjkanju, dočim je nemških učiteljev in učiteljic na preobilje! Dobrih slovenskih učiteljev nam treba! (Nova Štifta pri Gornjemgradu.) Dne 31. majnika 1.1. je bil voljen v tej občini novi občinski odbor, v katerem se nahajajo sami verni in zanesljivi narodnjaki. Bog blagoslovi njihov trud v vsakem oziru! — (Okrajno glavarstvo na Slat i n i.) V nedeljo, dne 12. junija, je imel slatinski občinski odbor sejo, v kateri je sklenil proSnjo do slavnega c. kr. notranjega ministerstva, naj ono blagovoli ustanoviti okrajno glavarstvo za rogaški in šmarijski okraj s sedežem na Slatini. Daj Bog, da se to tudi uresniči! (Naše pošte in slovenščina.) Nekdo od Sv. Križa tik Slatine nam Je poslal dopisnico, na kateri se natanko in lepo pisano bere naslov: N. N. pri Sv. Križu. PoSta Rogaška Slatina (Štajarsko.) Dopisnica se je na ljublianski pošti oddala in potem potovala k Sv. Križu na murskem polju. Kdaj bodo vendar naše poSte spoštovale tudi naš jezik ? Dočakamo li ? (N a S1 a t i n i) se naj sestavi kopaliSka komisija; to proSnio na c. kr. namestnistvo je sklenila slovenska večina slatinskega občinskega odbora v zadnji seji. Da bi ta komisija bila za občino velikega pomena in posebne koristi, razvidi se iz tega, ker se tej komisiji z vso močjo protivijo slatinski po sili Nemci, seve na posebno željo nemSkonacijonalnega deželnega odbora. (H m e 1 j a r j i) bodo razstavi na dun. jubil. razstavi hmelj in hmeljarska orodja. Ali se razstaveudeleži tudi južnoštajarsko hmeljarsko društvo v Žalcu, nam ni znano. (Kakoršen je kdo sam, tako misli o druge m.) V celjskem mestnem gozdu je nastal pred nekoiimi tedni na neznan način ogenj. Naši nemški «purgarji» govorili so takoj okoli, da je nekdo nalašč zažgal; seveda dokazati te laži ne morejo. Kakoršen je kdo sam, tako misli o drugem. (Med delavce!) Kjerkoli se nahaja po spodnještaiarskih mestih in trgih kaj delavskih rodbin, naj se jih naše razumniStvo ne ogiba, ampak naj jih pridobiva zase in svoie nazore. Saj so delavske rodbine pri nas skoro izključno slovenske krvi. Tudi oni nespametni časi so že minoli, da bi se razumniki s svoie vzvišenosti le oSabno ozirali na «nižje> ljudske stanove. Prej bodo dale de- lavske rodbine našim mestom in trgom slovenski značaj nego razumniske. Čas je treba razumeti in ne se ustrašiti večletnega dela! Le poglejmo v Ljubljano! Kdo je tara bolj naroden, ali dr. Tavčar s svojim nemški govorečim razumništvom, ali dr. Krek s svojimi narodno-naudušenimi delavci? (Tudi od nasprotnikov se je) treba učiti. Ce si Nemec med Slovenci kupi posestvo, potem se ne bode silil, da se za občevanje s svojimi sosedi kmalu nauči slovenskega jezika. Če ga slovenski sosed ne razume v nemščini, ima zanj krepki izraz «osla» ali «bika,» ali pa vsaj pomilovanje, da še ne zna zadnji Slovenec nemški. Mi ne priporočamo rojakom onih krepkih izrazov, pač pa jednaki ponos na slovenski jezik! Ne dajmo se ustrašiti, poslužujmo se povsod brezozirno svojega jezika in slovenščina bode bolj spoštovana. Slovenei smo prepohlevne ovčice! (VVitanju segovori,)da skuša neko človeče iz Ribnice na Pohorju tamkaj razširjati socijal-demokratične nazore in spise. Svarimo dotičnika kakor nekatere nam znane može, da se ga varujejo in mu ne grejo na limanice, sicer jim bomo podkurili tako, da bo veselje. (Iz zgornjega Dobrenja) se nam poroča: Ker je letos sadno drevje bilo vse v tako bujnem cvetju, veselili smo se obilnega sadnega pridelka. Pa kakor se kaže, ne bode tako. Gotovo je temu škodoval ob času cvetja, močan, dva dni trajajoči veter, kateri je jablanom cvetje potrgal in cvetni prašek odnesel. Prav obilen pa se nam obeta vinski pridelek. Grozdičev je nastavljenih, da je veselje pogledati. Bog daj, da bi močno dozorelo. — Ozimine in jarine lepo kažejo; tudi sena bodemo obilo dobili. Proti toči smo se tudi pri nas letos oborožili z možnarji in z železniškimi dimniki. Kadar se prikažejo nevarni oblaki, pa že poka po vseh hribih, kakor bi se vršili manevri. Da bi le res kaj pomagalo! (Kaznovani ptički.) V našem «nemškoolikanem> Celju se klatijo ob večernih urah polodrasli pobalini po šetališču, «štenkajo» vsakogar, katerega spoznajo, da ni njihove nemške omike, in često tudi napadajo mirnega šetalca. Tako so napali pred kratkim nekega dijaka. Vsled ovadbe obsodilo jih je sodišče v zapor do enega tedna, kjer bodo ti mladi germančki imeli priliko premišljevati svoje nadobudno življenje. Sicer je to vse premalo za tako okuženo mladež. Oraeniti je, da imajo ti pobalini le takrat korajžo, kadar je treba samo nad enega iti, — prav kakor stari. Lepe sadove prinaša «wolfizem.» (Celjska «Wacht am Rhein») Ko se je vršil koncert «Triglavanov» v eeljskem »Narodnem domu,» zabavali so se Nemci zunaj po svoje, namreč kakor že znajo s heilanjem in rogoviljenjem. Med mnogovrstno namešano druhaljo bilo je, kakor smo čuli, celo nekaj c. kr. uradnikov in neki odSetnik! — Čast, komur čast! Castitamo nemškim Celjanom nad to izborno «Wacht am Rhein!» (Nemški Celjani morajo imeti sila slabe glave,) kajti ko so zagledali množino slovenskih in cesarskih zastav na «Narodnem domu,» jelo se jim je tako v glavi mešati, da bi bilo skoro po njih. V tem čudnem svojstvu podobni so ti naši vrtoglaveži — puranu. (V i h a r n a s e j a.) Zadnja seja okraj. zastopa na Vranskem, katero je počastil i okrajni glavar grof Attems, je bila preeej viharna. Spoznalo se je zopet, da se Slovencem pač njihove pravice ne smejo in ne morejo dati. Slovenec mora seveda svoje davke ponižno plačati, a za pravice še le prositi. Zopet izvoljeni ud zastopa, č. g. Fr. Zdolšek, je predlagal, da naj se pošlje na pristojno mesto prošnja za slovensko vseučilišče v Ljubljani, kar so Slovenci soglasno sprejeli. Gas je, da se ganejo tudi drugi okr. in občinski zastopi po slovenskem Štajarju! Proč iz Gradca! Razgovor je bil v zastopu tudi o napisu na novem sodnijskem poslopju. Slovenci bi radi, da bi bil vsaj nemško-slovenski. No navzoči okrajni glavar je rekel, da o tem nima zastop ničesar odločevati, za nemško-slovenski napis sme k večjemu le prositi. Torej za pravice še le prositi! («Celjski Sokol») priredi v nedeljo, dne 19. rožnika t. 1. izlet v Št. Jur na južni železniei. Sodelovala bodo »Celjsko pevsko društvo,» »Celjska čttalnica* in «Del. podporno društvo v Celju* in požarna bramba šentjurska. Pristop je vsakemu prost. Sokoli bodo izvajali velezanimive telovadne vaje. Ako bo pa deževno, priredil se bo izlet še le prihodnjo nedeljo, dne 26. rožnika. (Občine Ljubnica, Skomre,) Paka, Brezen in Frankolovo so vložile v državnem zboru po poslancu J. Ž i 6 k a r j u prošnje, naj se prenaredi postava zoper živinske kužne bolezni tako, da se ne prepove trgovina z živino po celem okraju, ako nastane bolezen v enem hlevu, temveč le v dotični vasi. Škoda, da pri zdajšnjih razmerah ni misliti na to, da bi se kmalu mogla spremeniti ta postava, ki je resnično v veliko nadlogo našega ljudstva. (Oblak se je pretrgal) dne 9. t. m. v Pohorju nad Sv. Venčeslavom, kar je napravilo tako povodenj, da }e niti stari ljudje ne pomnijo. Z njiv }e odneslo rodovitno prst, travnike pa posipalo s prodcem in kamenjem. Odneslo je tudi vse brvi, moste in slape. Namesto da bi šli posestniki kosit, bodo pa šli kamenja in plavotja vozit iz travnikov. Uboge občine! — Tudi iz Št. Lovrenca nad Mariborom se nam poroča, da se je tam oblak pretrgal ter naredil veliko škode. Pohlevna Slepnica se je spremenila v hrumečo in deročo reko. (T r g V e r ž e j e) si je izvolil pretekli teden nov občinski odbor in za župana gsp. Jož. Osterca. Upamo, da se bo novi odbor pobrigal več za narodne in gospodarske zadeve staroslavnega trga. (K a t. d e 1 a v s k o društvo.) Pri mesečnem zborovanju tukajšnjega delavskega društva je zadnjo nedeljo govoril učni prefekt, č. g. Anton Korošec, o sovražnikih in prijateljih delavskega stanu, profesor č. g. Zidanšek pa o svojem potovanju v sveto deželo. (D e 1 o s o u s t a v i 1 i) mariborski zidarji in tesarji. Zahtevajo, da se jim delo vsak dan za jedno uro prikrajša, a plača za 10% poviša. Ako bodo delodajalei lahko jeden teden vstrajali brez delavcev, bodo delavci morali zopet na delo, ne da bi kaj dosegli. (V z o r n a § o 1 a) je nemška celjska gimnazija, na kateri je ravnatelj Peter Končnik. Na Telovo je imelo nemško pevsko društvo izlet v Laško. Izleta se je udeležil tudi ravnatelj in več gimnazijeev. Pred ravnateljevimi očmi so nosili dijaki plavice, ki so znamenje prusaškega mišljenja, z ravnateljem vred so klicali Wolfu «heil,» ž njim vred so se tudi udeležili navadne pivske krokarije. Je vendar tudi dobro, da se je Končnik prelevil v Nemca, sicer bi sedaj naše slovenske dijake tako uzorno izgojeval! (Šola na Ščavnici)je slavila 12. junija spomin 501etnega vladanja presvetlega cesarja. To je popolnoma prav, a da se za slovenske otroke prirejajo slavnosti, ki imaio odlično nemški značaj, to je popolnoma krivo. Šola na Ščavnici goji neki ljubimske zveze z nemškim šulvereinom. No, potem nam je mnogokaj jasno! (V o 1 i t v e v V o j n i k u.) Volilni imeniki za vojniške volitve so se ovrgli. Tako je tudi zahtevala pravica in grof Atteras bi to moral kot jurist že davno vedeti. (V L j u b 1 j a n i) se je sprožila misel, da se letos skliče katehetični shod in da se ustanovi nov katehetični list. Misel je dobra, da bi se le izvršila, a čudna se nam zdi trditev, katero je nekdo zapisal v št. 133 «Slovenca,» da slovenski katehetje še nimajo nikakoršnega glasila, ko je vendar «Voditelj» izključno namenjen duhovnikom in ima od- ločen poseben prostor tudi za katehetiko. Ko je izšel «Voditelj,» slišali so se glasovi, naj ne cepimo rnoči. Ali se s tem De bode cepila, če bodeta naenkrat dva slovenska časnika obdelovala katehetiko? (Posvečevanje novih zvonov) v Spodnji Polskavi se je vršilo preteklo nedeljo prav slovesno. Mil. g. stolni dekan, Lovro Herg, so najprej zvonove posvetili, potem pa so preč. g. monsig. K. Hribovšek, v izbornem govoru razložili visoki pomen zvonov. Navzočih je bilo 12 duhovnikov, polskavski grajščak dr. Glančnik in ogromno število ljudstva. (Stallnerjev zakon,) sklenjen od nemške večine deželnega zbora, s katerim se je mislila dati hišnim posestnikom pravica, voliti z zemljišCnimi posestniki, ni dobil cesarjevega potrjenja. (Dravanarašča) danes neprenehoma. Sedaj je že narasla blizu 3 metre nad navadnim stanjem. (Brzovlak) je skočil s tira danes blizu Vuzenice. Natančneja poročila še nam v tem trenotku manjkajo. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Frankolovo je dobil č. g. Gregor Presečnik, doslej župnik v Loki. — Čast. g. Anton Aškerc je imenovan mestnim arhivarjem v Ljubljani. Dpuštvene. (Slovensko pevsko inbralno društvo «Maribor») ima v pondeljek. 20. junija ob pol 8 uri zvečer v prostorih g. Ivaniča svoje drugo izvanredno občno zborovanje. Ker se je društvo nekoliko izpremenilo in ker se imajo vršiti važne reči, se prosi, da blagovolijo vsi p. t. udje se udeležiti tega zborovanja. (Čitalnica v Brežicah) priredi veliki koncert na vrtu «Narodnega doma» v nedeljo, dne 19. junija 1898. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 50 kr.; kmetje plačajo po 20 kr. 0 neugodnem vremenu bode koncert v dvorani. (N o v o d r u š t v o.) C. kr. namestništvo v Gradcu je pravila krščanskega socijalnega političnega društva «Naprej» s sedežem v Celju odobrilo. (Revizorjem in tajnikom »Zveze slovenskih posojilnic») imenovalo je načelstvo g. Franjo Jošt-a, dosedanjega dolgoletnega knjigovodjo celjske posojilnice. — Posojilnice, katere žele kakih pojasnil ali revizije, naj javijo to naravnost «Zvezi slovenskih posojilnic v Celju,» kateri bode sedaj mogoče vsestransko vstrezati vsakojakim željam njenih članic. Vse nove posojilnice pa vabimo, da pristopajo temu za naš narodno-gospodarski napredek jako važnemu društvu. Xz dx»ugllx kpcijev. (Praznik sv. Cirila in Metoda.) PrevzviSeni škof djakovski, J. J. Strossmajer, je za svojo škofijo zaukazal, da naj se praznik slovanskih apostolov, kadar pade na delavnik, prenese na prvo nedeljo in v cerkvi kar mogoče slovesno praznuje. Tudi se mora ljudstvu v posebni pridigi razložiti življenie in delovanje sv. bratov. — Oekani so dobili ukaz, da morajo školu poročati, kako se bo v posameznih župnijah slavil praznik svet. Cirila in Metoda. Naj tudi pri nas Slovencih od leta do leta raste češčenje do svetih naših apostolov! (N a S e z a h t e v e.) Slovanska krščanska narodna zveza je odposlala v sredo k ministerskemu predsedniku Thunu odposlanstvo, ki je zahtevalo, da se pri reševanju jezikovnega vprašanja ne ozira sarao na česke razmere, ampak tudi na slovenske, hrvatske in rusinske. Slovenci in Rusinci hočejo za večjo samoupravo raznih kronovin tudi le tedaj glasovati, če se po posebnih zakonih zagotovijo pravice narodnih manjšin. (C e h i s 1 a v i j o) te dni stoletnico rojstva slovitega učenjaka in rodoliuba Palackyja. Posebno velikanske slavnosti se bodo začele vrSiti v nedeljo v Pragi. Vsi slovanski narodi bodo pri tej slavnosti zastopani. Tudi stolno mesto ruskega carstva bo poslalo svoje odposlanstvo. Palacky se je neumorno boril za slovansko uzajemnost in za velikost in neodvisnost naše Avstrije. (Kshoduslovanskegačasopisja) v Prago pojde manj slovenskih zastopnikov nego je bilo naznanjenih. Mesto poročevalca o slovenskem časnikarstvu g. GabrSčeka, katerega soproga leži na smrtni postelji, pojde drugi zastopnik, ki bo čital tudi poročilo. — Naš list bo zastopal iz prijaznosti »Slovenčev« odposlanec. Dal Bog shodu obilo blagoslova! Združimo se, organizujmo se in dobri sadovi ne bodo izostali! (Učiteljišč j e vAvstriji) vseh skupaj 62, namreč 44 moških in 28 ženskih. Moške zavode obiskuje 6923 dijakov in ženska učiteljišča 2959 dijakinj, vseh je tedaj 9882.