Naši dopisi. Iz Krškega Ko ste nas, velecenjeni gospod urednik, te dni obiskali, bil je govor o novi organizaciji kranjskili učiteljskih društev. Ker imam glede organizovanja raznih društev in zadrug že dokaj izkušenj, in ker so ini znani tudi dotični zakoni, zato hočem tukaj z ozirom na razne že od Vaše strani sprožene misli povedati svoja mnenja. Glede ,Slovenskega učiteljskega društva" je moje mnenje to, da bi se ne prenarejalo niti glede svojih pravil, niti glede duha in po praksi vpeljanega delokroga. — Vse drugo pa je zastran sVdovskega učiteljskega društ.va" in zastran ^društva za zgradbo učiteljskega konvikta." Ti društvi imata skoro enaki smoter; zato bi kazalo ti društvi zjediniti v eno celoto in to ne v novo društvo, ampak v novo zadrugo. Že ranjki Ribnikar je nameraval predlagati, da bi se BVdovsko učiteljsko društvo" preustrojilo iz društva v zadrugo. Zakaj to? Društva so osnovana na podlagi društvenega zakona od leta 1867. 15. listopada, zadruge pa so utemeljene na zadružnetn zakonu od leta 1873. 9. mal. travna. Zadruge imajo v zakonu trše in varnejše določbe in so primernejše za korporacije, katere se bavijo z gospodarstvom, z denarjem itd.; za korporacije, katere dajejo samo moralno moč svojim udom, pa zadostuje društveni zakon. BUčiteljski konvikt" in ,,Vdovsko društvo" pa pospešujeta materijelne interese kranjskih učiteljev; zato kaže, da bi se eno kakor drugo društvo preosnovalo v zadrugo, ali kar bi še bolje bilo, da bi se obe društvi združili v zadrugo s kakoršniin-koli primernim imenom, n. pr. 8Slovenski učiteljski dom." V tein slučaji bi se n. pr. premoženje BVdovskega učiteljskega društva" vložilo kot delež ali kot hranilna vloga v novo zadrugo, na ta način, kakor se denar pod imenom deležev ali vlog vlaga pri hranilnicah in posojilnicah, ki so zadruge v smislu prej omenjene postave (9. mal. travna 1873.), tiste postave, na katero bi se tudi ta nova učiteljska zadruga opirala. Enako bi pa tudi Bučiteljski konvikf pri novi zadrugi vložil svoje novce; udje enega kakor druzega društva pa bi z združitvijo vred pristopili k novi zadrugi, katera bi prevzela dolžnosti obeh sedanjih navedenih učiteljskih društev, in katera bi te dolžnosti izvrševala dokaj ložje, kakor pa sedaj obe posamično. Nova zadruga bi že potem sklepala o tem, kaj je storiti z velikim irnetjem, ki ga bode imela. Ona bi lehko svoje novce naložene iraela v papirjih ali v hranilnicah; lehko bi jih pa tudi posojevala učiteljem — zadružnikom; lehko bi si pa tudi sezidala ali kupila svoj nučiteljski dom1*, dom za vdove, sirote itd. Mogoče je pa tudi, da bi nova ,,zadruga", ki bode kaj krepka, zlasti če se ustanovi zadruga z neomejeno zavezo, prevzela vse navedene naloge, t. j. da bi vse to storila, kar je že zdaj BVdovsko učiteljsko društvo" zavezano, in pa da bi postavilo si nUčiteljski dom", ter dajalo v njem zavetje sirotam. Vrhu tega bi zadruga lehko bila vsem slovenskim učiteljem hranilnica in posojilnica; poteni se jirn ne bi bilo treba zanimati za kakošno nemško .Selbsthilfe". Ivcm Lapajne. Dostavek uredništva: Veseli nas, da ste se s lakim veseljem poprijeli našega nasveta. Prav bi bilo, ako to zelo važno vprašanje na prihodnjem občnem zboru ,vdovskega učiteljskega društva", ki bode v četrtek, dne 19. t. m., bolj natančno pojasnite. Na ta način so združili tudi hrvatski učitelji svoj .,konvikt' in tamošnje ,vdovsko društvo1*, koje ima 38000 gld. glavnice in »konvikt" pa okoli 3000 gld. Istina je, da smo slovenski učitelji še dokaj zadej za drugimi slovanskimi učitelji in istina je tudi, da kaj posebnega tudi ne bodeino izumili, česar bi že drugi slovanski učitelji ne poskusili. zato bi bilo zelo pametno, če ini svoje slovanske tovariše posnemamo ter ustanovimo zgoraj nasvetovano nzadi*ugo". Kako vspešno delujejo take ^zadruge* v tera se je prepričal naš urednik v letošnjih počitnicah v Zagrebu in v Pragi, zato bodemo ustanovitev take Bzadruge" t,udi z vseini močrni podpirali. Iz radovljiškega okraja. Že lansko leto sprožila se je rnisel, ranjkemu velezaslužnemu nadučitelju M. Kovšci postaviti dostojen spominek v šolskem poslopji v Kropi. Misel dobila je takoj rodovita tla in učitoljsko društvo za okraj Radovljica preskrbelo je potrebno dovoljenje za vzidavo spominske plošče pri kropovškem krajnem šolskem svetu, ter naročilo ploščo pri g. Vurniku v Radovljici. Odkritje plošče vršilo se je prav slovesno' po prograrnu naznanjenem v ,,Učit. Tov." in sicer v dan 31. mal. srpana t. 1. Ker je bilo isti dan tudi uradno okrajno učiteljsko zborovanje za okraj Radovljica, razume se, da so bili, razun treh, kateri so se opravičili, vsi učitelji in učiteljice tega okraja pri slavnosti navzoči. Zastopani pa so bili tudi drugi okraji, vzlasti kranjski. Povsod pa še ni bil šolski pouk dokončan in marsikateri se ni mogel udeležiti. Gostje dohajali so že zjutraj za rano, kakor jih je ravno vlak dovedel. Pri prvi hiši v trgu bil je postavljen dostojen slavolok z napisom ,Bog čuvaj vaš prihod". Ko se gostje nekoliko okrepčajo, gredo na slavnostni prostor, kjer je že zbrana šolska mladina s krasno šolsko zastavo. Trg, kakor tudi šolsko poslopje okrašen je s cesarskimi in narodnimi zastavami. Ob poldeveti uri šel je slavnostni sprevod proti župni cerkvi, na čelu šolska mladina, gasilno društvo, gosti, krajni šolski svet, občinski odbor, sorodniki in domačini. Mašo je daroval g. župnik Fr. Hoenigmann. Po maši pa so pevci zapeli na grobu rajnkega BBlagor mu". Na to so vsi krenili k šolskenm poslopju. Okrajni šolski nadzornik profesor Fr. Levec je opisal v slavnostnem govoru pokojnikovo življenje. Ornenil je, da pokojnik ni bil ne pesnik ne pisatelj, a bil je popolen mož, in zasluži, da se mu postavi spornenik v šolskem poslopji. Spoznal ga je prvič pred devetimi leti, ter uvidel, da je mož na pravem mestu, kremenitega značaja, neupogljiv, natanko spolnjujoč svoje dolžnosti, a ne samo to, delal je tudi za obeino, pisaril pozno v noč in ugled učiteljstva širil. Bil je pravi vzor slovenskega učitelja. Doma Podvelbom na Notranjskem navzel se je že v zgodnji mladosti ljubezni za svoj rod, deloval v ožjein krogu vedno v prospeh in izobrazbo naroda. Ustanovil je bralno in pevsko društvo. Odgojil je v Irgu trojni šolski rod in marsikaterega dovedel do boljšega kruha. Ket* je bil mož zaslužen, postavimo mu poinnik, toda ne samo na mrtvi steni temuč bolj v naših srcih, da ga posnemarno v vsem njegovera delovanji. Nato se je plošča odgrnila. Široka je blizu meter in primerno visoka ter nosi napis: ^Svojemu mnogoletnemu predsedniku, vzornemu nadučitelju Marku Kovšci, * 25. sušca 1838. Podvelbom f 24. svečana 1894. v Kropi postavilo hvaležno učiteljsko društvo v Radovljici, 31. julija 1895". Nad ploščo pa je iz belega rnramorja izklesana doprsna podoba rajnkega. Vsa čast g. Vurniku iz Radovljice, ki je delo tako ukusno izvršil. V tem ko se je plošča odgrniln, so pokali topiči. — Pol ure pozneje bilo je uradno zborovanje, pri katerem se je predstavil novoimenovani g. c. kr. okrajni šolski nadzornik And. Žumer, ob jednern pa tudi poslovil dosedanji g. c. kr. okr. šolski nadzornik profesor Fr. Levec. Gotovo ga bo vsak izmej učiteljev ohranil v hvaležnem spominu. Na to narn je g. Lj. Stiasny prav zanimivo poročal: ,Kako bi se zboljšalo šolsko obiskovanje." Ker je obljubil, da priobči svoj referat v ,Učit. Tovaiišu", zato ne govorim dalje o njem. Važna točka dnevnega reda je bila tudi volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet. Izvoljena sta bila gg. G r č a r in S t i a s n y , oba vrla in značajna moža. Ko se nam je še izplačala zelo nizka potnina — tako nizka, kakor sploh v nobenem okraji ne — je zatvoril g. predsednik konferencijo s trikratnim BSlava" na cesarja in vsi skupaj sino navdušeno zapeli cesarsko pesem. Skupen obed z običajnimi napitnicami in pokanjem topičev bil je v gostilni pri J. Jalenu. Prehitro je prišel čas odhoda in razšli smo se vsak na svoj dotn in počitnice.