Poštnina plačana v gotoviai Cena din 6.— Glasilo Osvobodilne, fronte okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesio in Trebnje «... Socialistična demokracija se mora razvijati k vse popolnejšim oblikam, toda mora se tudi znati braniti pred kontra-revolucionarno akcijo antidemokiratičnih elementov, ki prete z uničenjem vsake demokracije in vsake svobode. Osvobodilna Ironta mora zategadelj dati vsem reakcionarnim špekulantom javno na znanje, da so njihove špekulacije grajene na pesku in da so že naprej obsojene na neuspeh. Reakciji ostane samo ena od dveh možnosti: ali se bo odrekla svojih restavratorskih namenov in se skušala pomiriti s socializmom, ali pa bo njen odpor zlomila revolucionarna volja delovnega ljudstva.« Iz resolucije Izvršnega odbora OF Slovenije z dne 12. junija 1951. Leto II. — Stev. 25 NOVO MESTO, 22. junija 1951 Izhaja tedensko JćoJtak naphej, ne pa oživljanje starega V nedeljo 10. junija je zasedal v Novem mestu okrajni odbor Osvobodilne fronte. Zasedanja sta se udeležila tudi poslanca novomeškega okraja tovarisica Vida Tomšič in tovariš dr. Franc Hočevar. Glavni predmet razpravljanja na zasedanju so bili novi gospodarski ukrepi, decentralizacija državne uprave, odmev teh najnovejših ukrepov naše ljudske oblasti in delo Fronte v bodoče. Iz poročil posameznih delegatov je bilo razvidno, da so vsi pošteni ljudje razumeli nove ukrepe o sprostitvi gotovih količin obveznih odkupov tako kot so bili zamišljeni, to je kot nadaljnji korak v resnični socializem. Veliko pa je takih, ki si. ta ukrep naše oblasti tolmačijo čisto po svoje. Nekateri smatrajo, da je do sprostitve v odkupih prišlo na pritisk Američanov, da ji bo v kratkem sledila sprostitev vseh ostalih predmetov obvezne oddaje in zaradi tega ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Najdejo se tudi taki pametnjakoviči, ki pravijo: »saj smo ves čas trdili, da so odkupi hudo nerodna stvar, pa so šele sedaj tam zgoraj prišli k pameti.« Spet drugi pa so po-gruntali, da sedaj, ko ni več odkupov, ne bo treba Fronte niti Partije itd. Tov. dr. Hočevar je pojasnil, da se hudo motijo eni kot drugi. Naša vlada ni in ne bo nikdar pristala na kakršenkoli pritisk od zunaj in ji to niti ni treba. Pogoji za sprostitev nekaterih predmetov obvezne oddaje so plod naše gospodarske graditve, so uspehi, ki smo )'h z lastnimi napori dosegli pri gradnji socializma. Prav tako, kot smo sprostili nckatc-^f-tnefLtaate obvezne oddaje, hotno z vso stro-gostjo iztirjali tiste količine, ki še spadajo v obvezno oddajo. Odkupi niso bila nikakršna napaka naše oblasti, pač pa nujen ukrep za minimalno prehrano nekmečkega prebivalstva po določenih cenah v novih letih po vojni. Trditev, da sedaj, ko ni več odkupov niso potrebne frontne organizacije ali Partija, kaže na to, da so nekateri ljudje videli socializem le v obveznih odkupih. Mnogi nasprotni elementi smatrajo te ukrepe naše vlade tudi kot nekako popuščanje in v tem smislu že dvigajo glave, češ, sedaj »prihaja naš čas.« Tako si v Mirni peči tolmačijo, da odslej na okraju ne bo več tajnika, ki bi bil odgovoren, pač pa bo tam tajnik, ki ne bo nikomur odgovarjal za svoje delo. Nekateri vidijo v decentralizaciji državne uprave oživitev bivših občin in sploh vrnitev na staro. ~> o je seveda vsega obsojanja vredna politična kratkovidnost, ki bo nujno pripeljala vsakega, ki tako misli, v razočaranje. Vsi ukrepi zadnjega časa — od zakona o delavskih svetih dalje — pomenijo zgodovinske korake naprej, ne pa vračanje v staro, kar je za vedno mrtvo v našem političnem in gospodarskem življenju. Nekateri delegati so poročali tudi o »elastičnosti* verskih obredov, ki se nekako prilago-devajo razmeram. Tako so sedaj že lahko opravljali cerkvene poroke kar ponoči brez prič in brez oklicev. Krsti otrok se izvršijo na domu, maše pa so lahko tudi popoldan, cesar prej ni bilo. Pravi namen takih in podobnih poizkusov oz. novotarij in vse kar se skriVa ?a njimi, je jasen: oživljanje dotolčene-&a belogardizma, ki se je v zadnjem času dovolj jasno pokazalo n. pr. v Žužemberku, na birmi mariborskega škofa v okolici Ptuja itd. Tovarisica Vida Tomšič se je zanimala, kaj je proti raznim govoricam in sovražnim poizkusom ukrenila Fronta kot politična organizacija. Res je svoboda vere pri nas z Ustavo zajamčena, joda nikdar ne bomo dopustili, bi verska čustva naših ljudi izkoriščali so-Vrazni elementi v ljudstvu in državi škodljive namene. Fronta mora biti nenehni tolmač vseh n,asih ukrepov, a hkrati tudi čuvar naših pri-"obLtev, za katere smo dali toliko žrtev. Naše zakone morajo spoštovati vsi državljani, tu ne^ more biti nikakega popuščanja. Tov. Vida Tomšič se je posebno zanimala lj/azmere v Zagradu, kjer so odnošaji med Oborom Fronte m krajevnim ljudskim odbo-tJ£ nepravilni. Obsodila je medsebojno obme-je t*1!! 1 ^c'iann lz časa vojne. S tem načinom da ■ ie enkrat prenehati in soditi ljudi po jal"aSn}e"?'■ zadržanju in pripravljenosti za lo- ° so"elovanje pri graditvi socializma. Na podlagi poročil in živahne razprave so ort spre}ett določeni sklepi za delo frontnih vse?rZaCl] V b°dočc- Te sklePe h°<*<> dobile jrontne organizacije pismeno. Z VSELJUDSKIM TEKMOVANJEM od 22. VI. do 22. XII. BOMO POČASTILI DESETLETNICO NAŠE ARMADE Pred desetimi leti se je začelo. Desetletnica naše zmagovite ljudske revolucije pada v leto 1951. 22. decembra 1941 je bila v Rudcm, majhnem mestecu; ob reki Lirnp, iz partizanskih odredov Srbije in Crne Gore ustanovljena I. proletarska brigada — prva redlna enota poznejše velike narodnoosvobodilne armade, ki je postala strah in trepet okupatorjev in domačih izdajalcev. Po štirih letih nečloveških bojev ofenziv in trpljenja je izgnala okupatorja' iz dežele, osvobodila zasužnjeno domovino in stopila na njene meje, da nas noben tujec ne bi mogel motiti pri ustvarjanju socialistične države. Deset slavnih let Jugoslovanske armade bcimo proslavili letos 22. decembra. V pripravah na proslavo desetletnice J A naj naše ljudstvo izpolnjuje vse naloge, ki jih zahteva krepitev obrambne sposobnosti naše države. Ves svet pozna in ceni miroljubne napore za razcvet naše domovine, prav tako pa obsoja grabežljivo in protirevolucionarno politiko vodstva Sovjetske zveze in njenih kimavcev, ki delajo nemir na imejah Jugoslavije, ubijajo naše graničar je in izzivajo na novo vojno. Naša velika dolžnost je, da prav zato bolj kot kdaj koli prej krepimo obrambno in gospodarsko moč naše države. Močne, enotne, sebi in načelom svetovnega miru zveste Jugoslavije ne bo napadel nihče. Zafo pripravimo vse naše ljudstvo za obrambo vseh pridobitev ljudske revolucije, za obrambo svobode in neodvisnosti. Glavni odbor Zveze borcev NOV poziva zato na vseljudsko šestmesečno tekmovanje odi 22. junija do 22. decembra, s katerimi bomo najlepše počastili praznik naše ljudske vojske. Tekmovali \m\\& •* Hov a i kolektivi i vse družbene in politične organizacije, fcmeč. ke delovne zadruge in posamezniki da v tem tekmovanju storijo kar največ za dvig gospodarske in obrambne moči naše domovine. Organizacije OF. Ljudske mladine, sindikati, nase žene in kmetje, vsi bomo s še večjo skrbjo razvijali nadaljnje poglabljanje ljudske demokracije s svojim delom v vseh organih ljudskega samoupravljanja in utrjevanja teh organov. Telovadne in športne organizacije, organizacije Ljudske tehnike in druga društva bodo posvetila pri delu z množicami največ skrbi predvsem tistim panogam, ki imajo obrambni pomen. Zlasti bodo priraigale pri izvenarmadni vzgoji ljudstva. Na vsakem koraku pa bomo vzporedno z vsem tem skrbeli za dvig industrijske in kmečke proizvodnje, kajti to bo velik prispevek h krepitvi naše gospodarske in politične neodvisnosti. Pri okrajnem odboru Zveze borcev v Novem mestu je bil pretekli teden prvi sestanek okrajne tekmovalne komisije, v kateri s0 zastopniki ZB, protiletalske zaščite, okraj, nega sindikalnega sveta, fizkulture gasilske zveze, Rdečega križa, LMS, okrajnega odbora Ljudske prosvete, predvojaške vzgoje, Fronte, Ljudske tehnike. Obrtne zbornice, zadružnega sklada in okrajnega komiteja KPS. Okvirni program tekmovanja je povzet po navodilih Glavnega odbora Zveze borcev Slovenije, prilagojen pa bo potrebami in razmeram v vsaki organizaciji. Vodstva vseh organizacij, ki tekmujejo v noveimi šestmesečnem tekmovanju, bodo sestavila podrobne tekmovalne obveznosti, mesečno pa bodo na skupnem posvetovanju ugotavljala uspehe tekmovanja in razglašala najboljše posameznike in kolektive. Veliko tekmovanje za, praznik Fronte smo v aprilu zaključili. V jubilejnem letu 1951 se bo nadaljevalo v novem tekmovanju, s katerim bomo počastili desetletnico naše Armade in znova: povedali vsemu svetu, da sta pri nas ljudstvo in njegova vojska eno teh* vedno pripravljeno, da žrtvuje znova vse,' če bi se komurkoli zahotelo naših zakladov in naše svobode. Tov. Vida Tomšičeva na otvoritvi zadružnega doma v Gornjih Sušicah V nedeljo 10. junija so imeli na Sušicah pomemben praznik. Zadružni dorm, ki je bil v surovem stanju dogotovljen že v letu 1948, so izročili svojemu namenu. Slavnostne otvoritve se je poleg zastopnikov okrajnega ljiudtelkega odbora in okrajnega komiteja K.PS udeležila tudi tovarisica Vida Tomšič-poslanec novomeškega • *>ksuja v Zvezni ljudski skupščini FLRJ, Za ureditev zadružnega doma in nabavo njegove opreme so prebivalci Sušic in bližnjih vasi prispevali precej prostovoljnega dela. Posebno se je odlikovala mladina, saj odpira novi dom vrata takoi Sušicam, Do_ bindolu Uršnim selam in Verdunu. Kultur- V Ragov log giadijo nov most Odgovor na številne detonacije, ki se slišijo v zadnjih dveh tednih izza bregov Krke v Novem mesitu, naj pojasni fotografija. Nov most v Ragov log, bodoči novomeški park, je v gradnji. Postavlja ga edinica novomeške garnizije naše vojske, pomagajo pa ji tudi delavci mestnega podjetja »Park«. Zdaj na desnem bregu Krke razstreljujejo skale, ki so napoti novemu mostišču, na levem bregu reke pa je del moštu že postavljen. Dela vodi MIO v lastni režiji V Novem mestu bo vzpostavljeno okrožno sodišče Glavni predlmet nedavnega obravnavanja IV. plenarnega zasedanja Centralnega komi. teja Komunistične partije Jugoslavije je bilo vprašanje reorganizacije naše pravosodne službe. Tovariš Aleksander Ranko vič je na zasedanju v obširnem referatu, ki so ga objavili vsi naši dnevni časopisi, nakazal zgodovinsko pomembne preosnove naše pravosodne službe, ki ima v današnjem prehodnem razdobju od kapitalizma h komunizmu izredno važno vlogo pri graditvi socialistične države. Daljnosežni ukrepi, ki so potrebni za uresničenje reorganizacije našega sodstvaf se že izvajajo. Praksa je pokazala, da je bilo" preobsežno področje naših dosedanjih okrež. nih sodišč slabo, ker je bilo sodstvo s tem preveč odtrgano od ljudstva. Zaradi zboljšanja in približanja sodstva ljudskimi množicam bosta v Sloveniji zopet vzpostavljeni okrožni sodišči v Celju in v Noveim mestu. Pristojnost okrožnega sodišča bo razširjena v kazenskih, civilnih in upravnih zadevah, zlasti pa bo njegovo področje obsegalo tudi preiskovalno službo. Ljudska skupščina Slovenije je na svoji 3. seji I. zasedanja 8. junija izvolila člane republiškega Vrhovnega sodišča in določila člane vseh petih okrožnih sodišč. Za začas, nega predsednika okrožnega1 sodišča v Novem mestu je postavljen Hubert Repovž. no življenje bo z novim, domom in lepo dvorano prav gotovo v teh krajih še bolj zaživelo in nudilo ljudem obilo zabave, pouka in razvedrila. Posebno veselje pa bodo imeli z novim odrom mladinci Sušic, ki se zelo zanimajo za razne prireditve in nastope.. V novem! domu sta tudi dve stanovanji, soba za knjižico, skladišče in pod. Na proslavi, kjer se je zbrala lepa množica ljudi, je govorila tov. Angela Praprot-nik, upraviteljica osnovne šole na Sušicah. Poudarila je pomen novega: zadružnega aroma za gospodarski in kulturni napredek. Predsednik zadružne ekonomije na Sušican, tov. Ivan Janko, je prikazal ljudem težave, ki so jih morali graditelji doma premagovati. Omenil je tudi, da so poedinci nasprotovali graditvi zadružnega dtoma. ki pa bo Sušicam! v ponos in podvig. V imenu okrajnega ljudskega odbora je govoril na proslavi tov. Viktor Zupančič, predsednik izvršnega odbora OLO. Pod vodstvom učiteljice Ivanke Brusove so nato pionirji zapeli več pesmi, zelo ljubke pa so bile tuđi deklamacije otrok. Otvoritvi je sledila prijetna domača zabava. Zadružni dom v Gor Sušicah je za zadružnim domom v Dol. Toplicah letos že drugi dom v novomeškem! okraju, ki je bil popolnoma zgrajen izročen svojemu namenu. 22. julij — dbižavnipha*nik Na svoji tretja seji prvega zasedanja je slovenska Ljudska skupščina sprejela med drugim tudi zakon o razglasitvi 22. julija za državni praznik. Zakonski predlog je obrazložil poslanec in predsednik vlade Miha Mat rinko, ki je utemeljil prenos državnega praznika z 27. aprila na 22. julij, to je na datum začetka oborožene vstaje. Poudaril je, da so naši cilji tudi danes prav taki, kot so bili, da pa so taka še vedno tudi prizadevanja reakcije, zaradi česar moramo še bolj poglabljati socialistično demokracijo in bedeti nad sovražniki socializma. Povsod po svetu je v navadi, da je državni praznik povezan z nekim zgodovinskimi dogodkom, ki ima neposreden pomen. LR Slovenija je edina republika v državi, ki Ima državni praznik vezan na dogodek par-tijsko-političnega značaja, to je na ustanovitev OF. 27. april je sicer za nas važen v zgodovinsko političnem pogledu, nima pa državniškega pomena. Zato smo se odločili za 22. julij, ko so v letu 1941 partizanske akcije že dobile izrazito napadalen značaj. 22. junija 1941 je bil osnovan Glavni štab, ki je dobil od Izvršnega odbora OF odobritev, da osnuje Glavno poveljstvo slovenskih partL zanskih čet. Sredi julija je Glavno poveljstvo že razposlalo vsem ustanovljenim partizanskim enotam navodilo, da začno okrog 22. julija z vsestranskimi organiziranimi napadi. Tov. Miha Marinko je nato navedel vrsto primerov, ki dokazujejo, da se je okrog 22. julija' pričela organizirana borba na Slovenskem Samo sovražniki napredka dvomijo v našo pravilno poi (Z zasedanja okrajnega ljudskega odbora Novo mesto) V sredo 13. junija so se zbrali odborniki okrajnega ljudskega odbora (OLO) k važne_ mu zasedanju. Prvi je poročal o delu okraj, nega izvršnega odbora njegov predsednik Viktor Zupančič, ki je v zanimivem in oto-sežnem pregledu podal odbornika ju strnjeno sliko ukrepov in gospodarskih odredb zvezne vlade, ki poglabljajo našo demokracijo in dajejo našemu celotnemu gospodarstvu nove. ga poleta. Poročilo predsednika je odbornike seznanilo z duhom novega finančnega zakona, s sprostitvijo obveznih odkupov, z novijm načinom trgovanja in z reorganizacijo ljudske oblasti. Kakor vsi pošteni in zavedni ljudje nase domovine niso in ne dvomijo o zmagi ljudskih množic pod vodstvom, Partije, tako so sovražniki napredka tudi ob vrsti zadnjih novih ukrepov naše vlade začeli razširjati različne govorice o popuščanju, o vračanju na stare razmere, o zahtevah Zapada in pod. Ta sovražna propaganda je pripeljala nekatere tako daleč, da si domišljujejo že svoje vloge kot lastniki tovarn, razlaščenih veie. posestev itd. Pozabili so, da socialistična demokracija ni demokracija za nje, ostanke preživele dobe, glasnike reakcije in sovražnike ljudstva! Predsednik Zupančič je zato na zasedanju pokazal na prehojeno pot naše Partije in ljudske oblasti, ki sta znali voditi gospodarstvo iz najtežjih let do vidnih zmag socialističnega urejanja države: o tem govori danes naša težka industrija in elektrifikacija. V Sloveniji je v 5 letih p0 osvoboditvi naraslo število delavcev v industriji za 15 %f v bivši Avstroogrski in stari Jugoslaviji pa se je sestav prebivalsva cd leta 1909. do 1939. izpremenil v prid delavskega razreda komaj za 10%. Nagla rast industrije nam je zato narekovala strogo centralistično vod. stv0 gospodarstva, pa tudi odkupe in druge ukrepe. Prišla pa je doba, ko lahko, vlogo oblasti v gospodarstvu sprostimo prejšnje centralistične povezanosti. Socialistični sex-tor v klmetijstvu se je okrepil (saj je n. pr. v Vojvodini, Slavoniji, Makedoniji že 64% kmet. gospodarstev vključenih v zadružni sektor? , ključni objekti so v glavnem dograjen i. na razpolago je in bo vedno' več in. Austrijskih izdelkov. Pojav delavskih svetov pomeni revolucionarno dejanje v delavskem gibanju na svetu, prav tako sveti državljanov pri odborih ljudske oblasti, prav tako zakon o zborih volivcev in vrsta drugih ukrepov. Vedno bolj in bolj se udejstvujejo v novi Jugoslaviji v vodstvu svoje ljudske oblasti široke množice delavcev, kmetov in delovne inteligence. Poverjeništva pri OLO se postopoma ukinjajo, zamenjujejo jih sveti državljanov, ki bodo veliko boljše reševali življenjsko važna vprašanja gospodarskega in kulturnega dviga množic. Socializem postaja stvarnost, salmi betoniramo njegove temelje in zidamo čvrst zid velike stavbe prave svobode, samostojnosti in napredka. REAKCIJA BI RADA NAZAJ... To vse ostankom reakcije seveda ni všeč. Nune iz bivšega samostana v Smihelu so razumele decentralizacijo našega gospodarstva in uprave tako, da so zaprosile za vrnitev samostana, v katerem stanuje danes 300 dijakov. Bivša trgovca Cvelbar iz Pre- kope, Zaje iz Smihela pri Žužemberku (pa tudi nekateri drugi stari »preizkušeni« trgovci in kramarji) sta začela z vsemi silami delati za ukinitev splošnih kmetijskih zadrug in sta ljudem obljubljala, dla bosta po ukinitvi teh zadrug sama odprla trgovine. Duhovščina v Žužemberku so mislili da je prišel čas, da obnovijo spotmenik belogardistič-nega izdajstva — cerkev in župnišče na Za-fari, ki je med vojno služilo okupatorjem in domačim hlapcem za bunker! Vse to govori dovolj jasno o tem, da si ostanki reakcije zamišljajo demokracijo socialistične Jugoslavije prav po svoje. Pozabili so le, da je naše ljudstvo znalo in bo tudi v bodoče znalo pre_ preprečiti vsakemu gospodu reakcionarju njegove bodisi s tako ali drugačno barvo prevlečene želje. Predsednik izvršnega odbora je obširno poročal o živahneim delu splošnih kmetijskih zadrug v okraju, ki so toplo pozdravile vedno večje osamosvajanje. Vedno več je zanimanja za razne odseke pri kmet. zadrugah zadruge se zanimajo za odkupe kmetijskih pridelkov, ki jih lahko svobodno kupujejo in prodajajo. Kmetje so sprostitev obveznih odkupov in prosto trgovino prav tako pozdravili z zadovoljstvom. Posamezni kmetje so po spomladanski setvi posadili in pose. j;aii še pirecejišlnje površine s krompir jem, Krmnimi rastlinami itd. Kmet se bo v no-verm trgovskem poslovanju počutil svobod, nega, zato njegova vnema, da bi čim več pridelal. Lep napredek kažejo letos tudi zadružne ekonomije in obdelovalne zadruge, ki so začele z velikimi gradnjami in z njifmi odgovarjajo reakcionarjeim in njihovim lažem. Tako je pri nas: vsepovsod rast. veselje in gledanje v jutrišnji dan, vse, kar sovraži napredek, pa bi rado nazaj v kalne vode, mlakuže in smrad preteklosti. Pred odborniki OLO so- zato pomembne naloge: skrbeti za resničen napredek kmetijstva in dvig naših krajev tako, kot si to želi delovno ljudstvo. Predsednik je pred zaključkom svojega poročila omenil tudi slabo plačevanje davkov s strani kmetov. Tarnanje, da ni denarja, ne drži. Od 1. januarja do 30. maja so državna podjetja v okraju izplačala kmetom za razno blago in storitve 15,709.000 din, od. kupno podjetje pa za obvezne odkupe 34y980tf>0(fe din. V petih mesecih S0i kmetje terej dobili od države več kakor 50 milijonov dinarjev,, neplačanih davkov za leto 1950 in predplačil za 1951 pa imajo 21 milijonov dinarjev. K teimiu t%, je treba še prišteti denar iz lanskega leta in dohodke od prostih prodaj. Nekateri kmetje in obrtniki poslušajo glasove, ki govorijo o popuščanju ljudske loblasti in zniževanju davkov. Pojasniti jim; je treba zato, da je vsak dolžan prispevati svoj delež za napredek skupnosti. ŽIVAHNO RAZPRAVLJANJE ODBORNIKOV Poi predsednikovem poročilu &o se odborniki precej oglašali k besedi in se zanimali za razne ukrepe, ki so bili izdani v zadnjem času. Posebno jih je zaniimai način novega finančnega poslovanja in poslovanje naših podjetij v novih pogojih. Veliko je bilo tudi razpravljanja o osamosvojitvi kmetijskih zadrug, o odkupih in prosti trgovini. Premalo pa je bilo razpravljanja o obveznem odkupu žita. Razgibano diskusijo je zaklju- Pred novomeškim gospodarskim sejmom Delo novomeškega Mestnega ljudskega odbora (Poročilo na zborih volivcev v maju 1951) Novem Prosveta in kultura Kulturno prosvetno življenje V mestu ie dokaj živahno vkljub objektivnim težavam, ki se izražajo predvsem v pomanj^-kanju prostorov. V ta namen je v proračunu M L O za leto 1951 predvidenih 931.000 din, torej 281000 din vec kot v letu 1950. S povečanjem proračuna je tudi naraslo število•društev to ustanov, ki jih MLO podpiraj MLO popolnoma vzdržuje osnovno šolo m otroški vrtec V stavbi osnovne šole je nastanjenih 15 raznih ustanov in šol in je zato vzdrževanje zelo ote ž^eno. V otroškem vrtcu je v oskrbi 70 otrok, večinoma po ves dam ostali pa samo po nekaj ur dnevno. Za vzdrževanje vrtca je v proračunu1 MLO predvidenih 294.000 din. Novomeško gledališče je dalo v zimski sezoni 4 gledališke premiere z vec predstav vami, ki so bile prav dobro, obiskane. V začetku leta 195i je MLO prevzel v svoje upravljanje ljudsko knjižnico in zanjo določil v proračunu 116.000 din. Ta znesek se bo uporabil prvenstveno za nabavo novih knjig in za honorar knjižničarjem. Za novomeški muzej je bila preurejena v ta namen ena soba v prostiji, kar pa ne bo zadoščalo vsem potrebam'. Ljudska univerza je bila v zimski sezoni številno obiskana in je imela velik uspeh. V tem času sta bili prirejeni dve razstavi. Prešernova v leseni baraki na' Florjanovem trgu in razstava za 10. obletnico OF v domu JA. Letos bi bilo potrebno predvsem obnoviti staro Križatijo, v katero hi se1 namestila studijska knjižnica in bi s tem razbremenila osnovno šolo. Finance Po proračunu za leto 1950 ie imel MLO na razpolago 2,924.000 din- Tohko sp namreč znašali v preteklem letu proračunski dohodki in izdatki, 9 skrajno štednjo predvsem pri administrativnih izdatkih je bilo odi tega proračuna prihranjenih 909 855 din, docim' so bih prorač- dohodki celo preseženi za, vec kakor »DOLENJSKI LIST« (Nadaljevanje) 1.500.000 din. MLO seveda ni mogel kriti iz proračuna vseh svojih velikih potreb in tn predvsem ne investicijskih del- Za pokritje investicij, to je za gospodarsko izpopolnitev podjetij, za gradnje in popravila splošno koristnih naprav je imel MLO poleg proračuna na razpolago še izvenproračunska sredstva, iz dobičkov mestnih podjetij;. Vsa ta sredstva so v minulem letu znašala 10 milijonov 737-000 din. Odi tega zneska je bilo porabljenih 7,137.000 din, ostanek 3,600.000 pa bo porabljen letos. Od omenjenega zneska je bilo uporabljenih čez 5,000.000 din za gospodarski dvig mesta in razširitev mestnih podjetij^. Za mestni vodovodi je bilo porabljenih 1,150-000 dinarjev, za preureditev in opremo otroškega vrtca 176.000 din, za stopnišče: pri bivši Grii-čevi hiši 30.000 din in za stanovanjsko hišo približno 500.000 din. Za leto 1951 znaša mestni proračun 3,863.000 din dohodkov in, prav toliko izdat-kovt Tudi v letošnjem letu se bodo iz rednega proračuna pokrile samo redne potrebe MLO, t. j. mestna administracija vzdrževanje prosvetnih in kulturnih ustanov, izplačevale se bodio podpore za soc. skrbstvo itd. Za razne preureditve in popravila mestnih hiš, potov in " raiznih naprav pa bo MLO tudi v letošnjem letu imel na razpolago tkimi. izvenproračunska sredstva, ki mu jih ustvarjajo dobički podjetiji. V ta namen bo imel MLO letos na razpolaga približno 13 milijonov dinarjev, ki jih bo porabil predvsem zato, da se končno dogradi mestna stanovanjska hiša, za obnovo vodovoda, asanacijo mestne klavnice, za popravilo opornih zidov, za razširitev Pugljeve ulice, ureditev parkov in nasadov, za popravilo raznih mestnih hiš ter bo po možnosti — v kolikor bodo sredstva še zadoščala — uredil tudi ljudsko knjižnico, popravil Križatijo'itd. Za tlakovanje državne ceste skoizi mesto je imel MLO že v preteklem letu na razpor lago 7 milijonov din iz okrajnega proračuna. Od tega zneska je bilo lani porabljenih pribl. 4,000.000 din predvsem za nakup materiala. Letos je za cesto zaenkrat odobrenih 6 milijonov din, kar sei bo tudi pokrilo iz okrajnega proračuna. Jasno je, da je ta znesek veliko premajhen,, vendar pa upamo,, da nam bo po potrebi zvišan, v toliko, da bodo dela lahko nemoteno potekala. Dober teden nas loči od druge okrajne razstave lokalnega gospodarstva in obrti v Novem- mestu. Pripravljalni odbor ki je upošteval izkušnje lanske razstave; obeta letos več posebnosti in, novosti. Prva bo ta da pripravljal pravzaprav sejem in ne samo raizstavo predmetov1. Vsi razstavljeni predmeti bodo napjspdaj. posebna agencija pa bo na sejmu sklepala tako s podjetji, zadrugami kot privatniki pogodbe za les, opeko, peči. perilo, igrače čevlje, drobne: galanterijske izdelke in nekatere obrtniške izdelke. Razstava oz, sejem v taki obliki je1 za naše okraje novost in jo. bodio prav gotovo zato obiskali tudi mnogi gostje in kupci iz dru. gilh okrajev. Sprostitev trgovine nalaga, našimi proizvodnim podjetjem, nove naloge. Ni več važna samo, količina1, vedno bdi j stopa v ospred. jie kakovost izdelanega, blaga. Podjetje, ki izdeluje slabo blago, se bo odsleji zaman hvalilo, da, je izpolnilo: ta ali oni plan. ,Pol_ na skladišča, slabih izdelkov ga bodo prisi. lila, da bo — če morda še ni — začelo resno razmišljati, kje dobiti denarna sredstva za nadaljnji obstoj podjetja, kako dvigniti kakovost svojih izdelkov. Zaito bo; na razstavi p, i )s več ena posebna skrb- kakovosti razstavljenih izdelkov Morda je prav to« tudi eden izmed glavnih ciljev razstave. Res je, da bomo tudi letos videli spet nekaj novih izdelkov, poudarek razstave, pa bo v kakovosti blaga. Do preteklega tedina, je prijavilo svojo udeležbo že 76 domačih republiških okrajnih in, krajevnih podjetiji ter obrtnikov, pričakujejo- pa da bo letos razstavljalo vsaj 90 razstavljalcev. Posebno skrb' posvečajo raz. stavi tovarna igrač. Pionir, tekstilna, tovar, na, Lesno, industrijsko podjetje, gozdno gospodarstvo in Cegrad. Domača in. državna obrt bosta poleg svojih izdelkov posebej pri. kazali tudi izdelke vajencev. Komunalna dejavnost bo, letos, zastopana bolje kakor je bila lami. Razvoj Novega mejita gradnjo in vzdrževanje cest in mostov, 'stanovanjski fondi, gradnjo, delavskih hišic, regulacijo mest in vasit vodovod, preskrbo vasi z vodo, ureditev vodnjakov, napaijališč, kopališč in čil z jedrnatim pregledotm političnega stanja predsednik OLO in sekretar okrajnega ko. mitejai KPS Martin Zugelj, ki je poudaril, da moramo biti budni proti delovanju reakcionarnih tipov, ki nami hočejo tudi tokrat škodovati in pačiti bistvo naših uredb in zakonov. Poudaril je tudi, da so novi ukrepi saimo potrditev naše dosedanje pravilne poti, ki nam omogoča, da dejansko uresničujemo decentralizacijo m dajemo gospotrar-stvu vedno bolj proste roke, da bo s še večjo vnemo, in samovzpodbudo doseglo še večje uspehe. Okrajna skupščina, kakor odborniki radi nazivajo svoja, zasedanja, je nato sprejela poslovnik za delo OLO, odločbo o ustanovitvi okrajne opekarne v Prečni, imenovani pa so bili tudi sveti za obrt, za gostinstvo, trgovino in turizem ter za gozdarstvo. Z novimi člani je bil razširjen svet za komunal, ne zadeve. Skupščina je sprejela tudi odlok o zapiranjiu in odpiranju trgovin, saj je v nekaterih krajih kot n. pr. v Žužemberku, vladal v zadnjem' času pravi nered v tem pogledu. Skupščina je, zaključila svoje dieto z važnimi sklepi, ki so začrtali nadaljnje delo okrajnega ljudskega odbora. Omeniti p,a je treba tudi plačevanje davkov- Obrtniki in večji kmetje ne plačujejo — z izjemami, seveda — davkov tako, kakor bd jih* morali ter so s predplačili precej v zaostanku. pod. — vse to.obetajo pokazati podjetja in poverjeništva za komunalna vprašanja. Poleg proste trgovine, ki jo bodo imela na sejmu, naša trgovska podjetja, bodo na razstavi bogato, zastopani tudi gozdarstvo, lovstvo, zdravstvo, ribarstvo čebelarstvo, re. ja malih živali, turizem in gostinstvo. ' Gostišča bodo letos na razstavnem prostoru dana v zakup. Za kulturni prispevek razstavi in sejmu bodo z večernimi prireditvami skrbeli novomeški igralci z dvema nasto. porraa Kovačevega študenta,, s koncertom in z veselimi teatrom!. Razstava obeta •marsikaj novega. Nanjo s,e vneto pripravljajo tako državna proizvodna podjetja kakor zasebni obrtniki ki so, tudi lani pokazali mojstrsko znanje. Razstava bo zato tudi ocena napredka naše lokalne gospodarske dejavnosti. Seja Izvršnega odbora OF za okraj Črnomelj Pretekli teden je razpravljal okrajni izvršni odbor OF v Črnomlju o novih gospodarskih ukrepih, njihovem: odrazu na terenu, O' zbiranju odpadkov za našo industrijo, o pomoči Fronte ljudskim odborom, in posameznimi zadrugam-, o, organizaciji odkupa sproščenih pridelkov, o razširitvi frontne organizacije ter o nadaljnjem delu Fronte na vasi. Kakor je bilo razvidno iz poročil, zbiranje odpadkov za našo industrijo lepo napreduje. Organizacijo odkupa in izplačevanja je prevzel okrajni magazin s pomočjo kmetijskih zadrug. Za, zbiranje se posebno zanimajo pionirji vseh šol v Beli krajini. Lahko bi bili doseženi še večji uspehi, če bi, zadlruge in šole prej zvedele za cene posameznih vrst odpadkov Medtem so bile v večjih krajih sklicane sektorske konference z vsemi predsedniki, sekretarji in delegati Fronte." Na sestankih so se člani izvršnega odbora OF iz Črnomlja pogovorili z zastopniki krajevnih organizacij, OF o nadaljnjem delu Fronte v smislu sklepov zadnje seje. Sedemdesetletnica gasilskega društva v Dol. Toplicah Leto® potečei 7O let, odkar je. bilo v Do-. lenijskih Toplicah ustanovljeno prostovoljno gasilsko, društvo, ki je bilo med; prvimi na Dolenjskem. Pomemben jubilej: 70 letnice bo gasilsko društvo slovesno proslavilo letos 8. julija. V dolgih letih svojega- koristnega in človekoljubnega delovanja je Topliško fiaisiidruštvo i-pšila-u rn.Lli ionsko VSOte Ijuđ- skegaf premoženja, in preprečilo mnogo požarov. Med vojno društvu ni bilo patizaneseno. Tudi; nad gasilskim imetjem se je šopiril okupator, tako ga je bilo precej orodja, uničenega:, vendar pa je po vojni društvo^ kmalu nadomestilo vse, kar je bilo uničenega ali izgubi jenegai. Vsak čas je pripravljeno pomagati bližnjemu in skupnosti v nesreči-Zatto bo proslava 70_letaioe obstaja društva pomemben praznik partizanske Topiiške doline; na katerega se društvo že zdaj skrbno pripravlja. D. G. Paverjieništvo za komunalne zadeve Komunalno gospodarstvo se je od zadnjega ziborai volivcev široko razmahnilo. Za olepšavo mesta ter ureditev parkov so množične organizacije že pozimi izvolile svet za olepšavo mesta. V sklopu te dejavnosti so letos: že obnovili porušene oporne zidove v Gerdešičevi ulici obnovili so zid v drevoredu ob Ljubljanski cestu, kjer so bile' napravljene tudi male stopnice, oporni zid pred zdravstvenim domom, urejuje pa se park pred pošto, na Kapucinskem, trgu in pred Domom J A. Poleg tega je bilo posutih več ulic z gramozom,, za kar se je porabilo preko 200 kubičnih metrov gramoza. Dela se na: razširitvi steze med vrtovi v podaljšku' Pugljeve ulice . Loka, kjer se pre_ stavlja in obnavlja obrambni zid1.. Prvotno smo sklenili, da se ta steza razširi na 2 m. Ker pa ne bo mogoče prometa preusmeriti po drugih ulicah ob času, ko se bo tlakovala glavna cesta pri Vratih, sta izvršilni odbor in skupščina MLO sklenila, da se steza razširi na 3 metre in s tem omogoči, premet po njej ko se bo tlakovalo na sektorju Vrat. Pozneje se bo ta cesta uporabljala le kot pešpot in sprehajališče Prizadetim strankam bo, MLO dal v zamenjavo druga zemljišča. V zvezi z graditvijo mostu preko Krke v Ragov log, kjer bo urejen park, ,se je moralo prvotno določeno mostišče ob sodišču prestaviti in je komiiisija določila novo most ušće v Gerdešičevi ulici med mestnim" in vojaškim stanovanjskim blokom. Predložen je bil tudli že predlog za razlastitev nekaterih parcel v Ragovem logu, ki bodlo prišle^ v jpoštev za park. Dela na mostu so se že začela, gradi ga pionirska četa JA. Za most je bilo v mestnem gozdu posekanih 235 kubičnih metrov smrekovihe in pribl. 40 kubi-kov hrastov ine za pilote,. Med najvažnejšimi deli, katera je začel MLO, je vsekakor gradnja nove tlakovane ceste Dosedaj smo prejeli za ta obsežna oeia 872 130 kosov granitnih kock, 2896 metrov robnikov, 85 ton cementa, 34 toni apnenčeve moke, 17 ton bitumena, 510 kubičnih metrov peska 150 kubičnih metrov gramoza, 30 ton premoga, 912 kosov raznih betonskih cevi, 10.220 kg kanalskih rešetk in raznega druge, ga materiala v manjših količinah iz lokalnih PREBERI! 1 tona volne stane v inozemstvu 300.000 deviznih dinarjev; 1 tona vlaken iz starih volnenih krp stane 90.000 deviznih dinarjev — prihranek 210.000 deviznih dinarjev. virovv Skupaj* je prispelo- ze 232 vagonov materiala; za prevoz iz železniške postaje na določena mesta sta bili doslej: potrebni 140^ vožnji s konjsko vprego. Na cesti je bil0 opravljenih skupaj 18.371 prostovoljnih ur-V začetku letošnjega leta je Izvršni odbor MLO sklenil z Geodetskim zavodom LRS pogodbo za višinska merjenja na območju mesta na pribl. površimi 500 hektarjev, da bi se nato izdelal dokončni regulacijski nacrt Novega mesta'. Merjenja so se ze začela in bodo trajala celo- poletje. Stanovanjski fond in vprašanje stanovanjske stiske: je še vedno, kritično:, četudi y\ bilo obnovljenih vec stanovanji ,in dograjena dva bloka za družine JA. Letos je MLO dobil 384 prošenj za družinska stanovanja !» 111 prošenj za samska stanovanja. Nerešeni*1 je ostalo 240 prošenj1 za družinska in 78 prošenj' za, samska stanovanja. Gradnja stanovanjske stavbe ob Ljubljanski cesti dobro napreduje in.je predvideno, da bo letos stavba končana. Gradi jo okrajno gradbeno podjetje »Krka« '* Da bi ublažil stanovanjsko! stisko, je ML<^ začel deliti stavbne parcele interesentom 0f zemljišču ob Trdinovi cesti m v Cegelni«^ Dokler ne bo urejena: zadeva s kmetijs«-" šolo na Grmu zaradi ostalega zemljišča-MLO ne more dodeljevati novim interese«' Jom stavbnih parcel na Grmu. Ker je s tlakovanjem ceste tesno povezane obnova in razširitev vodovoda, je na željo volivcev v Bršliinu priključil &** šljinsko vodovodno omrežje na postajni vodovod, ki črpa vodo iz Krke. S tem je tre nutno potreba vode potrošnikov Brsljin" zadovoljena Vodovodno inštalatersko pf: jetje je v tem času položilo nove vodovoanc cevi od mostu do, Oblaka, ter pregledalo vs ■priključke na cevovodlu po Ljubljanski ce>|. do Kokliča. Cevi na Grmu, ki ležijo, v zern^ še od starega medi vojno položenega, Yv"az^ voda. še niso v celotii izkopane kar w tre^ letos opraviti. Položiti bo treba tu« gov cevi od rezervoarja na Grmu do mostu v ivd diji. ti Mr«&gs sss? nimi prostori in boljšo tehnično ^emo.i>.s nacija, klavnice je bito nujna m se je mora* začeti graditi, na starem mestu zato, ker blizu hladlilne naprave,. Klavnico gradi 01» gradbeno podjetje »Krka«. ^ nad.aljuje? t Skrb ljudske oblasti za učence v gospodarstvu Sole učencev v gospodarstvu so* pri nas nov tip šol ki se šele uvajajo in še nimajo povsod tradicije. Zajemajo pretežno število mladine, ki se uči posameznih strok. Organizirane so. s celoletnim poukom ali pa so trimesečne s strnjenim poukom. Rodile so jih potrebe pospešenega razvoja našega gospodarstva z izvajanjem petletnega plana. Širše ljudske množice jih še mal0 pozna., jo ter jih zamenjujejo z obrtno.nadailjevalnim! šolami v stari Jugoslaviji, od katerih se pai sedanje: šole močno razlikujejo po demokratičnosti in vsebini. Sedanje strokovne šole dajejo poleg praktičnega dela: osnovo širše izobrazbe in podlage za lažji in boljši napredek pri njihovem1 strokovnemi delu. Po vojni, ko so bile potrebe največjet se pri vstopu, v obrt ni dosti gledalo na šolsko predlizabrazbo vajencev. Danes, ko je izbire dovolj, soi tudl: zahteve večje. Za vstop v obrt se b0, na splošno zahtevalo 6 razredov osemletke ali 2 razreda gimnazije. Kot pri vsaki novi stvari, se morajo bpriti tudi te šole z začetnimi težavama. Med: najhujše moramo; šteti pomanjkanje lastnih zgradb. ViSie strokovne šole gostujejo v osnovnih šolah? kjer so* večinoma neprimerni prostori, klopi in oprema ter poizimi slaba razsvetljav a in kurjava.. Učilnice so na razpoilagoi le popoldne in še te ne v zadostnem: številu. Tako mora biti pouk za 250 učencev na strokovni šoli v Novem mestu v 3 turnusih po 14 tednov. Učenci imajo zaporedoma 8 ur pouka- dnevno:, kan* je za ■učence kot ročne delavce veliko preveč. Razen tega so nekateri zaposleni še: dopoldne v delavnici, kar po, predpisih obrt. za,-kona ne bi smeli biti. Večina jih stanuje iz_ ven mesta in se dnevno vozijo domov z vlakom ali, s kolesi tudi po 10 km daleč. Doma tudi niso prosti in, morajte« prijeti tudi za marsikaktil delo. Zato ni čudno, da ste ne učijb) in da pridejo v šolo že utrujeni in neprespani in da pouku težko sledijo. Za te »mlade ljudi, je to prevelik napor, poleg tega, da nimajo- opoldne1 topile hrane. Gdpomoči bi se dalo temu edilnole s tem, da bi bili v krajih, kjer je šola, tudi internati za oddaljene učence f kjer bi iimeli pra. vilno vzgojo in dovolj časa za, učenje. Slične prilike so tudi v Črnomlju in na drugih šolah te vrste. Nadaljnja ovira za uspešen.' pouk je bila neenaka in na splošno prenizka šolska pred-izoiorazDa učencev. Ta pomanjkljivost se je kazala zlasti pri računstvu in slovenščini. Nekateri so komaj: brali in s^albo pisali, pri računstvu niso, poznali' poštevanke. Taki učenci silno zavirajo pouk. Pri tem pa: moramo upoštevati, da učenci ni.s0 sami, krivi svojega, neznanja, ker so se šolali med vojno, ijjo ni: pno rednega poiulnat. Z dloibroi voljo in vztrajnostjo so si nekateri pridobili toliko znanja do so šolo uspešno dovršili. Uspešen pouk ovira pomanjitoamje stalnih predavateljev za splošne in za strokovne predmete, kateri bi se v strokovno' šolo' in njeno problematiko dosti bolj poglobili kakor honorara! učitelji:. Uspehi bi bili tudi tedaj: boljši, ko bi učni odnose. Nekateri vidijo v vajencu samo: objekt izkoriščanja in so nevoščljivi, 'da, bi se vajenec več naučil nego so se oni sami. Šola se jim zdi čisto: odveč in zato, ne pošiljajo učencev redno v šolo, ali pa j'ih zadržujejo da jo zamujajo,. Sicer je' takih moj. strorv čedalje manij, so pa še posamezni. Ker je teoretski pouk v šoli tesno vezan O nekaterih vprašanjih šolstva v novomeškem okraju s praktičnim delom v delavnici, je zato popoten, uspeh' zagotovljeni le tedaj, če se šola p,oveže z delavnico oiziroma z mojstrom. Po različnih krajih so se med letom vršili se. stanki z vajenci in, mojstri, predavatelji in starši učencev. Izneseni so bili v,si aktualni problemi in' sklepi, ki. so pripomogli do zbližan ja in dO' izboljšanja stanja v šoli. Priznati je treba, da so imeli nekaj, časa tudi mojstri težko stališče do vajencev, ki so' si db,mišlj:ali da je sedaj nastopil čas, ko> lahko počenjajo kar ,sie jim zljuibi. Sklicevali so se samo: na, pravice, niso pa hoteli dosti slišati o doilinostih. Na, Dolenjskem so: obstojale v šol. letu 1950/51 nižje strokovne šole v Črnomlju, Metliki, Kočevju. Stični, Novem' mestu in St. Jerneju V Stični ni bilo zajetih zaradi razbitosti terena dovolj učencev; kar ni bilo pouka strokovnih predmetov, se je šola, s 15. I. 1951 ukinila. . Kjub vsemi nedostatkom, in, pomanjkljivostim so bili letošnji učni uspehi na strokovnih šolah na, splošno mnogo boljši od lanskih. Uspeh je bil boljši, ker je bil na šolah uveden strožji redi in disciplina, ker so se zvišale zahteve po splošnem strok, znanju in ker so, se tudi predavate!ji letos; bolj pot trudili. S tem' stanjem, se pa kljub temu ne moremo zadovoljiti ker se mora raverj. šole in znanje učencev še dvigniti. Obstojajo1 še vedno objektivne ovire1, dokler ne bo za učence preskrb!jemo, da bodo imeli strnjeni pouk z internatsko vzgojo. Za, razvoj strokovne šole v Novem mestu in Kočevju je nujno, da dobita lastni zgradbi in da se nameste na obeh šolah stalni predavatelji. Tudi na Dolenjskem/ bodo proslavili učenci 24. junija svoj »Dan učencev v gospodarstvu:«. V ta. namen so bili sestavljeni na ODO iniciativni odbori, v katerih sodelujejo zastopnik šole, delavskega sveta socialnega skrbstva obrtne zbornice, poverjeništva za lokalno industrijo in, mladinske organizacije. Nailoga teh odborov je, nuditi mladini za ta dam čimveč kulturnega razvedrila, da bo čutila, da je to res, njen, praiznik. Predvsem velja ta proslava za ome učence v gospodarstvu, ki zaradi oddaljenosti ne obiskujejo šol in posečajor v polletnih mesecih tečaje. Na Dolenjskem" je največ takih vajencev v Suhi krajini; na vsem, teritoriju jih je1 preko 100. Sc.il.sko leto se Ibo slovesno zaključilo 24. VI, Tedaj bodo, prejeli učenci spričevala, pohvale in nagrade. Na sporedu imajo: razne rajal ne nastope, recitacije, pevske in baletne točke ter prizoreke in igre, ki jim jih bodo priredili odseki kuilturno-prosvetnih. društev. Nekatere šole kot v Novem mestu, SV Jennejiu in drugod bodo priredile tudi razstavo šolskih in ročnih iMeEfcov učencev. K slovesnosti bodo povabljeni starši učni mojstri, zastopniki oblasti, podjetij in' množičnih organizacij. Istega dine bodo sprejeti najboljši učenci pri predsedniku OLO in pri sekretarju KP. 'Naslednji dan so predvideni izleti v prirodo. Iz Novega mesta in Žužemberka gredo učenci v Vintgar in na Bled, iz St. Jerneja pa v Split, da spoznajo in vzljubijo svojo ožjo in širšo domovino. Nekdaj iso obrtni naraščaj zapostavljali in omalovaževali, danesi, v socialistični družbi, ga, pravilno upoštevamo in cenimo in zato mu nudi ljudska oblast vse, kar je potrebno za njegovo strokovno, idejno in splošno izobrazbo, k. Pomanjkanje učnih prostorov in učnih moči je v novomeškem okraju še vedno občutno. Dokaj je še krajev, kjer sploh ni šolskih stavb, pač pa se nahajajo razredi v neprimernih prostorih privatnih stavb kot n. pr. v Ratju, Seia-Hinjah, Šmarjeških toplicah. Skocjanu in drugod Na vseh šolah v okraju manjka še najmanj: 51 učnih močii Posledica tega je, da je pretežna večina prosvetnih moči preobremenjena z delom, učni uspehi pa niso taki, kot bi lahko bili pri večji zasedbi mest in seveda tudi bolj primernih prostorih. Priznati je treba, da je požrtvovalnost učiteljistva (razen redkih izjem) res velika in da mnogi učitelji vlagajo obilo naporov za izvrševanje svojega, poklica. Strokovna usposobljenost nekaterih mlajših moči n,i še popolna, kar gotovo slabo, vpliva na učne uspehe Po sklepu druge seje Sveta za prosveto in kulturo so se na srednjih šolah med letom ustanovili posebni aktivi za stroškovno izpopolnitev kadra,. Takih aktivov je bilo na srednjih šolah 6, na osnovnih šolah pa dva. Pokazalo se je, da je tak način strokovnega izpopolnjevanja zelo uspešen,, zato, se bo vi prihodnjem letu število, aktivov na: vseh šolah povečalo. Obisk na šolah še: ni povsod zadovoljiv in jei bilo treba nekaj staršev, ki neredno pošiljajo svoje otroke v šolo, tudi kaznovati. Vsekakor bi bilo, na mestu zakon, O' "obveznem posečanju šole bolj strogo izvajati, kajti v največ primerih izostajanju iz šole niso* vzrok objektivne težave:, pač pa malomarnost in neodgovornost staršev do svojih otrok,- V tem pogledu bi lahko' veliko* več storili roditeljski sestanki, katere pa večkrat podcenjujejo:. Nov način sklicevanja roditeljskih sestankov po posameznih vaseh, kot so to v letošnjem letu poizkusili v Stopičah in St-Jerneju, se je izkazal kot zelo primeren. Obisk na šolah se je zboljšal, posebno na nižji gimnaziji v St. Jerneju. Ta nižja gimnaL zija je letos dosegla najboljše uspehe v okraju. Dober obisk je tudi na nižji gimnaziji v Žužemberku, čeprav hodijo posamezni učenci po 9 in več km: daleč vsak dan v šolo. BELA KRAJINA SE JE ODDOLŽILA SPOMINU SVOJEGA VELIKEGA SINA V nedeljo, 17. Junija ie bilo na Vinici ob Kolpi slavnostno odkritje spominske plošče na rojstni hiši pesnika Otona Zupančiča in dveh muzejskih sob. O pomembnem kulturnem dogodku bomo obširneje poročali v pri-hodnji številki. Povprečni učni uspehi bodo' letos boljši kot lansko leto, čeprav bodo odstotki nekoliko nižji vsled strožjega ocenjevanja. Nega_ tivno vpliva na učne uspehe pomanjkanje učnih pripomočkov in učik Napredek' iizkul-ture cviii.ra enostranost in pomanjkanje prostorov. Petje na šolah se je izboljšalo. Pri poučevanju petja na osnovnih šolah so težave, ker precej mladega kadra ne zna nobenega instrumenta Kaže se potreba po organiziranju pevskih tečajev v okrajnem merilu,. Nujna bi bila večja kolektivna odgovornost vsega kadra nai šoli za učne uspehe. Posamezni oddelki višje gimnazije v Novem mestu so prenatrpani. Za' sprejem na gimnazijo, kamor še vedno prihajal dokaj slabega materiala, bo treba vpeljati strožje mere> Precejšen je naval na učiteljišče, kar je treba samo pozdraviti, ker bomo na ta način prišli do domačega strokovnega kadra; vendar pa so velike težave s prostori šole, manjka pa tudi profesorskega kadra. Uspehi šole za učence v gospodarstvu v Novem mestu niso zadovoljivi. Evidenca v šoli je pomanjkljiva, je pa tudi več drugih pomanjkljivosti. 8-urni pouk na šoli se ni izkazal za primernega,. Potrebni reorganiza-cijski ukrepi za to šolo so že bili predlagani na ministrstvo za prosveto,. Poseben problem so šolsko vrtovi in igrišča. Posamezni ljudski odbori ne kažejo dovolj ali pa prav nobenega razumevanja zainj. Tako je na primer v Smarjeti krajevni ljudski odbor dal v najem šolsko zemljišče, primerno za igrišče. Podobna prjimera sta v Beli cerkvi in Drči,. Igrišča so ali neurejena ali jih v največ primerih sploh mi-. Pionirski sveti so po navadi le na papirju,. Tudi tu bo treba več vztrajnega dela-, ustanoviti pa je treiba tudi razne fizkulturne on druge krožke'za pionirje. Pri osnovni šoli Dvor in Bela cerkev sta tik šole pokopališči, kar je skrajno nehigienično in bo treba nekako preurediti. O vseh teh in še drugih problemih šolstva in prosvete v okraju, kakor tudi o napredovanju posameznih prosvetnih delavcev, premestitvah posameznih moči, bodisi po lastni želji ali službeni potrebi, o nagradah najboljšim učencem in učiteljem, o letovanju otrok in drugih vprašanjih prosvete, je razpravljal na svoji tretji seji Svet za prosveto in kulturo pri OLO dne 4. junija ter sprejel ustrezne sklepe. KUD „Obrtnik" iz Ljubljane v Novem-mestu V soboto:, 2. junija smo imeli v gostih moški zbor kulturnega umetniškega, društva »Obrtnik« iz Ljubljane, ki je priredil koncert umetnih in. narodnih pesmi v Domu ljudske prosvete. Prireditev se je vršila: pred skoraj: polno dvorano, ki pa jo> je napolnila za običajne prireditve' povsemi druga publika. Čeravno obrtniški stan kulturno prosvetne prireditve kaj slabo poseča, se je koncerta plimo & tniadmska phoge Banja luka. v juniju Naše delo na letošnji mladinski progi je eno samo veliko tekmovanje. Na rojstni dan , maršala Tita smo se pripravili prav slovesno. Tudi III. slovenska MDB »Mihe Marinka« ni zaostajala za drugimi brigadami, ko je šlo aa niove.zmaige na progi Tekmovalo je vseh 130 mladinskih brigad. Med njimi šteje naša 78 brigadirjev in brigadirk; dosegali smo Vse dnevne norme, hkrati pa smo jih presegali itn imeli lepe uspehe tudi na, drugih Poljih. Pri urejevanju naselja smo dali čez 530 prostovoljnih ur za napravo' odra in tri-tou, de ne, strokovna skupina pa je naredila, več ;setin kosov različnega orodja,, s sosednji-imi brigadami smo bili v najlepših stikih. Ve. zale so nas skupne kulturne prireditve," utrjevalo se je bratstvo, med brigadami. Na Predvečer 25. maja je naša brigada na tras! prog© pripravila ogromen kres, ob katerem nam. je član štaba brigade očrta! življenjsko pot in delo tovariša Tita. Po govoru smo zaplesali okoli ognja in z živahno, pesnijo proslavili veliki dan. Sest brigadirjev Je dobilo diplome kot priznanje najboljšega ^ela v tekmovanju. tooi ^aše tekmovanje se nadaljuje do 7. julija, 'nora steči proga na p,rvih 23 kilometrih. a obveza nam je vsak dan pred1 očmi; zato 1 ovir, ki jim, ne bi bili kos. z mladostnim P. etoim gremo k novim zmagam, za lepše Ovijen je naših narodov. izrnt, iunlJa 51110 imeli "k zaključku del prve redit*6 na IIL dleonici' leP|0' celodnevno pri-kjult V d'0Polda'nskih urah je bila fiz,-30k,Urna Paraaa brigadirjev Iv sektorja na kazm fro,ge- Po paradi je bil simbolični' p riđo, „milaid)i,ns|ke p,roige tai prvega vlaka, ki bo sni • ^llJa jr dneva ljudske vstaje v Bo-metr£ Her^Sovini. — vozil že na 30 kilo-m Proge. Sledili so laihkoalletski nasto- pi, ki so pokaizali lepe1 uspehe. Najboljše uspehe s0 dosegli brigadirji ^reioške brigade. V teku na, 1500 metrov je zmagal Stanko Lapornik iz Štajerske brigade s časom -5:14,4, v metu krogle pa z rezultatom 11,85 m,. V skoku v daljino je brigadirka Marica Žgan jar dosegla 3,45 m, v višino p:a 1,10 m. Do četrte ure popoldne so, se na, obširnem prostoru razlegale pesmi, plesali smo razna kol« in imeli dirugo razvedrilo. Nato je član glavnega štaba mladinskih delovnih brigad na progi Doboj—Banja luka odprl tekmovanje kultuirno-umetniških grup. Začelo se je z dalmatinsko pesmijo Mornar, ki je žela boi. gat aplavz. Sledila so kola, plesi, recitacije, pesmi itd. Brigadirji iz štajerske' brigade so v pesmi in, recitacijah prikazali borbo za izgradnjo socializma, Nastopili so tudi s toč. ko »Mati« in z recitacijo Jutro na, progi. Pestre so bile razne narodne noše v bogatih barvah in oblikah. Mladinci iz Pečke brigade so vse navdušili s plesom v značilnih šiptarskih oblekah Sledil je raizglasi udarnih in pohvaljenih brigad. Druga minerska MDB je bila proglašena za udarno brigado, štajerska, brigjada se je vrnila domov že tretjič z udarniškim naslovom:, naša brigada pa je bila drugič pohvaljena. Prehodno zastavo glavnega štaba mladinskih delovnih brigadi je prevzela Užič-ka brigada, ki je dosegla najboljše uspehe. V svoje naselje smo se vrnili polni dobre volje in novih moči za našo progo, Franc Vodnik IZ STARIH KRP NOVO BLAGO! 1 tona bombaža stane na svetovnem trgu danes 80.000 deviznih dinarjev, 1 tona vlaken te starih bombažnih cunj stane 49.500 deviznih dinarjev — * prihranek 30.500 deviznih dinarjev. „Princeska in pastirček" na Topliškem odru Dijaki nižje gimnazije v Dol. Toplicah so s sodelovanjem najmlajših iz osnovne šole pod vodstvom tov. Bajčeve kot uvod v proslavo Tedna matere in otroka, uprizorili Ga-lievo mladinsko igro »Princeska in pastirček«. Igra, ki je z mladimi igralci zahtevala mnogo truda in potrpljenja, je nad vse1 pričakovanje dobro uspela. Vsi mladi igralci, katerih večina je bila: prvikrat na, gledališkem odru, so se dobro vživeli v svoje vloge ter so bili zlasti nekateri prav posrečeni-Zlasti je ugajal mladi pastirček, učenka, IV. razreda osnovne šole Strumbelj, Agiea, ki je s svojim ljubkim in temperamentnim glasom ini neprisiljeno igro navzoče naravnost oča* rala. Prav je, da se je deklica z dovoljenjem staršev priglasila v glasbeno šolo, ker bi bilo škoda glasu in njene glasbene nadarjenosti, Če je ne bi že v mladih letih uvajali v lepo glasbeno umetnost. Vsi navzoči so imeli od prireditve lep užitek iin žele, da bi jih mladi igralci še več. krat razveselili z lepimi prireditvami Gr, svojih ljubljanskih tovarišev na pobudo predsednika obrtniške zbornice tov^ Adama Ivana z majhnimi izjemami častno udeležil. Spored: je obsegal 21 umetnih in harmo-niziranih narodnih pesmi, ki jih je 44 članski zbor podal še precej dobro v interpretaciji p^vovodje: Candra. PozdravitiS. je predvsem, dejstvo, da' sploh obstoja taka obrniška formacija,, ki se disciptlinirano trudi za čim večji procvit tudi na, kulturno umetniškem polju, svojega stanu. Vendar pa si b0 tudi ta zbor kmalu zapel svojo labodjo pesem;, če ne bo: pomnožil svojih vrst z mladim1 kadrom, kakor marsikje, a posebno pa še pri nas, v dolenjski metropoli, ki ima na, žalost še staro* pevsko tradicijo. V glavnem je zbor izpolnil svoje odposlanstvo in je bila publika s programom in izvedbo' zadovoljna^ Umetniškega užitka' seveda ni bilo, ker je bil program po večini podan interpretacijsko precej samovoljno in neučinkovito, zelo pa se je čutila tudi neuravnovešenost in. raznobarvnost glasov. Ker je dvorana slabo akustična, kar smo občutili že pri neštetih koncertih, je nujno misliti, na to, da se vendar že enkrat uredi primerna in pokrita koncertna soba. kar bi akustiko. Izdatno izboljšalo. Nbvlomeškim obrtnikom,' pa priporočamoi, da sledijo zgledu svojih ljubljanskih tovarišev in se začno tudi oni udejstvovati na kulturno prosvet-n,nm polju pa naj bo to z, ustanovitvijo raznih odsekov (pevski zbor, drama itd.), ali pa z množičnim sodelovanjem pri centralnem in vodilnem, društvu »Dušan Jereb« v Novem, mestu, S. S. Proga Doboj—Banja luka pričakuje novih mladinskih brigad Letošnja mladinska proga ni nič manjšega gospodarskega pomena kakor sta bili progi Samac--Sarajevo in Brčkoi—-Banoviči,. Njen pomen raste hkrati z vedho bolj razširjeno industrijo v bogatem središču Bosne in Hercegovine. Tudi mladina novomeškega okraja ni zaostala za drugo mladino naše republike. Ze 29, aprila je odšlo na progo 20 mladincev in mladink, ki nam ponosno pišejo, da dnevno presegajo naloge, da so udarna četa ipd. Treba, pa jimu bo kmalu poslati zameno, saj jim bosta kmalu potekla dva meseca na progi. Starši in mladina,, vsi moramo vedeti, da imamo dolžnosti do skupnosti in da se moramo pravočasno pripraviti na organizirai-nje noVe skupine, ki bo> zamenjala naše mladince. Kakor vsako leto, bo tudi letos sodelovala mladina ekonomskega tehnikuma, učiteljišča in novomeške gimnazije v mladinskih akcijah Ze 28,. junija bo odšla na pot srednje- šolska brigada, ki, bo zamenjala kmečko mladino. Mladina iz šol bo na delu mesec dni, pravijo, pa, da, bodoi pravi zato še bolj požrtvovalni. Dela na progi s tem seveda še ne bodo zaključena. Tudi srednješolsko mladino bo treba nai progi, ki potrebuje veliko zdravih in delavnih ljudi, i-amenjati Obvezal novomeške mladine je, da bo dala letos na progo 80 mladincev iz vasi. in 120 iz šol. 1. avgusta bomo poslali na progo 30 mladincev, h. oktobra pa spet 30 Teh 60 mladincev in mladink bo iz vrst kmečke mladine. 2e zdaj se moramo pripraviti, da bodo naše obveze izpolnjene, Dokazali bomo s tem, da se mladina novomeškega okraja zaveda dolžnosti dio Partije in tovariša Tita, prav tako pa tudi do svetlih vzgledov, ki jih je v letih vojne dala mladina našega okraja za osvoboditev do_ movine Ludvik Kebe »DOLENJSKI LIST« — } POŽAR IZ NEPREVIDNOSTI Dne 29 imaja je okoli šestih zvečer nenadoma nastal požar v čebelnjaku Ane Bregar iz Goriške vasi št. 5 pri Skocjanu. Požar je povzročila, lastnica sama zaradi neprevidnosti. Ko so rojile čebele1, je kadila z navadnimi cunjami okoli njih, nato pa je čebele in ogorke cunji spravila v čebelnjak, ga zaprla in odšla po svojih opravkin domov. V dobri uri po tem dogodku je požar dobesedno upepelil čebelnjak, 24 panjev s čebelami in z vsem* spomladanskim medom. — Vidimo, da So ljudje še vedno premalo previdni. Lastnica trpi 400.000— dinarjev, škodie. Se težje je to, ker lastnica čebel sploh ni imela zavarovanih pri DOZ. Čeprav^ v čebelnjaku ni kurilnih naprav, električnih vodov, niti kadilca ali otrok, ki bi se igrali z vžigalicami, lahko malenkostna neprevidnost povzroči ogromno škodo. Požar so gasili domačini in prostovoljna gasilska četa iz Skocjana, ki pa niso mogli navzlic požrtvovalnosti ničesar rešiti. Stane Arko VZGLEDEN ČLAN FRONTE V ROSALNICI Karel Sever je med najdelavnejšimi fron-tovci v Rosalnleah. Zdaj je zaposlen pri Zitofondu, rad pa se je doslej vedno odzval vsakemu delu v vrstah Fronte. Lani je delal mesec dni v gozdarski brigadi v Straži pri Novem mestu, kasneje je bil mesec dni v Kočevskem Ribniku v frontni brigadi. Tretjič je bil v brigadi pri košnji sena za državno posestvo Planina, letos pa je na čast 10. obletnice ustanovitve OF pomagal pri gradnji inštituta za hidrogradnje v Ljubljani, kjer je bil tudi odlikovan z odličjem za zasluge Narodne fronte Jugoslavije. BREZ SODELOVANJA GOZDARJEV IN GOZDNIH DELAVCEV NE BO SLO Pretekli teden so se zbrali v Novem mestu upravitelji in logarji gozdnih uprav z direktorjem gozdnega gospodarstva ter šefi manipulacij in sekcij z upravo direkcije LIP. Pogovorili so se o pogodbi, ki jo bo podpisalo kot prodajalec lesnih mas v gozdu gozdno gospodarstvo, kot kupec pa lesno-indu-strijsko podjetje Novo mesto Direktor gozdnega gospodarstva Dušan Mulej je opozoril na napake in škodo, ki so jo doslej delali nekateri brezvestni delavci s slabim čuvanjem podmladka kakor tudi s slabo kakovostjo izdelkov. Po nepotrebnem je bil zato posekan prenekateri kubik nelzkazanega lesa od' leta 1946. dalje, marsikje pa so delavci sekali tudi nedozorel podmladek. Puščali so se previsoki štori, s čemer je šlo veliko lesa v izgubo. Premalo se je skrbelo za beljenje hlodov kot vrhov, zato se je marsikje razpasel lubadar, največji sovražnik smrekovega lesa. Opustiti bo treba tudi stare navade, da lubje ni nič vredno in zato ni potrebno debel lupiti. Lubje je treba varčno izdelovati in ga odvažati iz gozdov,, saj dobimo za pro-stonninski meter lubja 160 deviznih dinarjev na svetovnem trgu. Potrebujemo pa ga tudi doma, če hočemo, da nam bodo tovarne usnja izdelovale prvovrstno usnje. Na sestanku je bilo sprejetih več važnih sklepov o povezavi med lesno-industrijskim podjetjem in gozdnim gospodarstvom. Takon. pr, tudi sklep, da bodo odslej koristniki, ki uporabljajo gozdne ceste, plačevali določeni prispevek LIP, ki ceste popravlja s svojimi delavci. Vse sklepe pa bo treba sporočiti vsem delavcem v gozdovih, saj se tičejo vseh, ki so zaposleni v gojenju gozdov in v lesni proizvodnji. F. M. »PIONIR« POMAGA ZADRUŽNIKOM V sredo, 13. junija so delavci mehanične in kleparske delavnice obiskali zadružnike v St. Petru. Ob tej priliki so jim popravili plug črpalko za vodo, 3 škropilnice, zakrpali so 53 loncev, popravili vile, več ključavnic in drugega orodja. Z njive so zvozili deteljo in jo zložili v kozolec. Na zaključku soi podarili zadružnikom knjižno omaro s knjigami, ki so jih kupili za, denar, zbran za oddane odpadke v Tednu zbiranja odpadnega materiala. Zadružniki so delavce lepo pogostili in se jim zahvalili za pomoč, ti pa so jim obljubili skorajšen obisk soboslikar jer podjetja, ki jim bodo poslikali stanovanja. 13 delavcev je opravilo 65 prostovoljnih delovnih ur. R. POPRAVEK K članku »Spitalska draga pri Metliki«, objavljenem v Dolenjskem J istu 8. junija v stolpcu »Ze veste«, pošiljam sledeči popravek. Ni resnica, da bi jaz siromaku računal za dan oranja 4000 din. Popolnoma neresnično je tudi, da bi jaz komu prodal pšenico za seme, ker' sem lansko jesen sam kupil vso pšenico za seme ker sem jo sam pridelal samo majhno količino, katera pa ni bila za seme. S člankom mi je pisec očividno mislil j zlonamerno samo škodovati oz. nabiti čim '•■ višji davek. Svetujem piscu, naj skrbi, da | bo njegovo zemljišče tako obdelano kot je ' moje ter naj placa davek v višini kakor ga ; jaz. —i Nimam ničesar proti zdravi kritiki, sem pa, odločno proti temu, da bi se tisk j zlorabljal za' obrekovanje in žalitve poštenih ■ ljudi Ooerman Anton Spitalska draga pri Metliki GIBANJE PREBIVALSTVA V f'AJU Že*, opeko, peli, pahižo, čevJŽJje, ighaČa*, g&ieMit&ićj&ko, jul-deJŽke, Kozjim, o&^vdlka Ozdažke, f NOVOMEŠKI GOSPODARSKI SEJEM OGLEJTE S OD 30. JUNIJA DO 9. JULIJA 1951, NA KATEREM SE BODO SKLEPALE POGODBE ZA NAKUP IN PRODAJO IZDELKOV CENE NA TRGU V NOVEM MESTU IN ČRNOMLJU Ko je KLO vprašal na okraju, čemu so sposobni, da bi vodili zadrugo in da ne bodo Novomeški trg je povprečno dobro založen. Jajca so po 10 do 12 din, mleko 25 do 30 din, črešnje 60 do 80 din kg, jagode 60 din liter, jurčki 80 din kg, orehi 60 din liter, enotna moka 65 din liter, pšenica 90 din liter suho meso 320 din kg, ješprenj 100 din liter, kuhano maslo 500 din liter, prosena kaša 90 din liter. Na trgu je vedno dovolj domačega platna po 550 do 600 din meter, ne manjka tudi razne drobne galanterije. V trgovini zadružnega sklada so bile naslednje cene: jajca 9 do 10 din, suho sadje 65 din kg, črešnje 40 din kg, med 390 din kg, (v poslovalnici KZ 422 din kg), mast 430 din kg, vino 130 din liter, žganje 400 din liter, krompir 25 din kg. V mestni trgovini so prodajali solato po 25 din kg, staro čebulo 120 din kg, grah v stročju 30 din kg, črešnje 40 din kg. V poslovalnicah okrajnega magazina se dobi lepa stara čebula po 110 din kg, cena sladkorju v prosti prodaji je padla cd prejšnjih 600 din na 560 din kg. Prav tako se je pocenilo goveje meso od 220 na 190 din kg Sejmišče: Dovoz mladih prašičkov v... ponedeljek, ll. junija zaradi dežja ni bil tako velik kot običajno. Cene So šle še nekoliko navzdol. Mladi pujski (5-6 tednov stari) so se prodajali po 1600 din komad, 6—8 tednov stari po 1800 do 2100 din komad, 8 do 10 tednov stari po 2500 do, 2800 din komad. Črnomaljski trg: Kljub slabemu vremenu je bilo 7. junija na trgu precej blaga po naslednjih cenah: čebula stara 300 din kg, jajca 10 din komad, prosena kaša 140 din liter, ješprenj 160 din liter, suhe slive 80 din liter, suho sadje 30 din liter, črešnje 60 din kg, V trgovini»okrajne zveze kmetijskih zadrug so bile naslednje cene: med, 360 din kg, mast 360 din kg, suha slanina 350 din kg, črešnje 44 din kg, solata, 25 din kg, jajca 8 din, koleraba 46 din kg. Odkup mleka bi «e lahko zboljšal, če bi bil organiziran reden odvoz, tako pa preskrba potrošnikov, kateri ne dobivajo mleka neprestano pri kmetu, precej šepa. Cena je v mlekarni 24 din pri privatniku pa 30 din. Živina: Dogon živine na sejme v Vinici dne 4. junija, v Metliki 5. junija in v Črnomlju 7. junija je bil posebno na prvih dveh izredno velik. Cena je visoka in zaradi tega ni bilo skoraj nobenih kupčij. V Črnomlju se je prodalo nekaj klavne živine po 80 do 90 din kg žive teže Prav tako je čvrsta cena mladih pujskov. Izpod1 3000 din skoraj ni bilo svinjčeta. Redni sejmi za živino so vsak prvi ponedeljek v mesecu na Vinici, vsak prvi torek v mesecu v Metliki in vsak prvi četrtek v mesecu v Črnomlju V mesecu maju se je v novomeškem okraju rodilo 132 otrok, od! tega 65 dečkov in 67 deklic. Umrlo je 51 oseb (28 moških in 23 žensk). Poročilo se je 34 porov. Poročili so se: Prime Vlad i slav, kmečki sin, Novo mesto, in Knafeljc Mihaela, šivilja, Smihelj pri N. m. Jordan Miroslav, uslužbenec GU Straža, in, Rosenberg "Božena, bivša administratorka, Smolenja vasv Jordan Franc, gradb. nadz JDZ Novo mesto, in Retelj Alojzija, telefonistka, Kamience. Makse Janez, poslov miz. odd. »Pionir« Novo mesto, in Silvester Vladislava, knjigovodja, Novo mesto. Medved Ivan, urar. pomočnik. Novo mesto, in Oberč Ivana, trgj. pomočnica, Novo mesto. Milosavljevič Adam, podoficir JA in Minič Radmila, poljedelka Novo mesto-Brajdič Ferdinand, delavec, Prečna, in Braj'-dič Angela, gospodinja Prečna. Fink Ignacij, sin posest Podturn, in Ferko Marija, hči posest., Smlhel pri N. m,. Gal Alojiz, pečar, Straža,, in Juršic Jožefa, hči posest. Dolž- Hudorovac Matija, zidar, pomočnik iz Prečne in Brajdič Zora, gospodinja Prečna. Kebe Ludvik, sekretar OK LMS, in Robek Zvonka, nameščenka, oba iz Novega mesta-Pavlin Avgust, trg. pomoč., in Gaber Terezija, trg pomočnica' oba iz Novega mesta-Rabzelj Ludvik šeder, in Marinčič Anica, namešc., oba iz Novega mesta-. Stravs Leopold,, sin kmeta, Gaber je. in Umek Marija, hči kmeta, Pod grad, Goreiric Jože kmet, Dol Toplice, in Zurga Anica, hči kmeta, Dok Toplice. Fink Ivan sin Kmeta, Podturn, in Darovec Antonija, hči posest-, Toplice Sraj Franc sin kmeta. Škocjan, in Tršinar Marija polji, delavka, tTelče. Toimažlin Janezj, s&ni kmeta. Raka. in-Košak Frančiška, hči kmeta, Zameško. Fabjan Anton, kolar. Dobrav a, in Skušek Alojzija, šivilja Dobrava Rifelj Janez, mlinar, St, Peter, in Jakše Justina, hči posest. St. Peter Pungerčar Stanislav, lončar, pomoč iZ Prekope in Crtalič Antonija, hči kmeta," St-Jernej. Stanič Branko, kmet, Kostanjevica, in Topolovec Karlina, gosp pomoč. Št. Jernej. Rebzelj Franc mizar, pomoč.,' in Fink Amalija, knjigovodkinja. oba iz St. Jerneja. Kapš Rudolf, tesar, pomoč., Podturn, in Pa-daršič Neža, hči kmeta, Gradišče. Grubar Anten, tesar, pomoč., in Bratkovič Marija, hči kmeta, oba iz Šmarja. Grubar Jože sin kmeta, in Golob Marija, hči kmeta, oba iz Šmarja Potočar Jernej, sini kmeta, Oreho-vica, in Blatnik Terezija, hči kmeta,, Šmarje. Receli Jože, kmet Gradišče, in Rešetič Marija, hči kmeta, Št. Jernej. Peterlin Franc, kmet, Vel. Lašče, in Jerše Ivana, hči kmeta, Rat je. Skufca) Rudolf, kmet, Žužemberk, in Camu pelj Marija, hči kmeta-, Žužemberk. Novak Jože, sin kmeta, Dvor in Travnik; Marija, hči kmeta, Dvor Hrovat Franc, tesar, delavec, Amerus, m Fabjan Kristina, Ratje. Je-rele Ludvik, kmet, in Pire Marija,, kmetica, oba iz Bele cerkve. Gregorčič Alojz kmet, in Ajdnik Marija, hči kmeta, oba iz Bele cerkve. Čestitamo! ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V ČRNOMALJSKEM OKRAJU V maju je bilo rojenih 23 dečkov in 23 deklic; umrlo je 9-5 oseb, odi teh 18 moških in 7 žensk. Porok je bilo v maju 22. 23. junija bo v Novem mestu atletski dvoboj Krke in reprezentance STOJ V soboto 23, t. mi bo ob 4 uri popoldne na š(tadionu v Kandiji zanimivo atletsko tekmovanje. Novomeški atleti bodo nastopili proti močni atletski reprezentanci STOJ (Svobodnega tržaškega ozemlja). Prvič bomo v našem mestu pozdravili primorske športnike in se z njimi pomerili v tekih, skokih in metih. Naši atleti so imeli dovolj priprav in dva nastopa, tako da, lahko, pričakujemo zanimive borbe v moških in ženskih disciplinah Skoda le, da nimamo pravilnega tekalisča in, ostalih športnih naprav, da bi se bolj, pokazale sposobnosti, naših tekmovalcev. V primeru slabega vremena bo tekmovanje naslednji dan v Karlovcu, kamor so namenjeni atleti iz STO. V Karlovcu bi bil v tem primeru troboj med atieti STOJ, Karlovca in Novega mesta. Upamo, da bomo le videli nastop v Novem mestu V jeseni bodo naši atleti vrnili gostom s Primorske obisk z nastopom v Kopru. Vabimo novomeško občinstvo, da pride 23. t, m. polno številno na štadion v Kandijo in na ta način pokaže ljubezen do naše Primorske. NOGOMET Krka — železničar II. (Ljubljana) 6:0 (3:0) Prvenstvena nogometna tekma mladinske lige med Krko in Železničarjem II. se je v Ljubljani končala" z visoko zmago gostov-Borbena igra Novomeščanov je presenetila n,afvpro1riik*S Zai Krko w> toill u*pc*nl WiT, to -v-rtrHT &np-mrtm**Kt\ virle j.ct vovan JO* Prav gotovo je treba pozdraviti vnemo moštva Krke. da gostuje večkrat po dolenjskih okrajih in širi odbojko. Pri TD Mirna se je v igri zelo odlikoval Šolar, pri Krki pa Romih Brezove metle po razdelilniku. V Krme-lju je trgovina splošne kmetijske zadruge. V zadrugi odkupujejo zdravilna zelišča; še več bi jih lahko odkupili, pa jim je zmanjkalo kredita. Blago za prodajo prejemajo od trgovskega podjetja okrajne zveze kmetijskih zadrug v Trebnjemi in seveda še vedlno po starem načinu razdeljevanja. Tako so med drugim prejeli tudi (butaro brezovin metel, katere so morali (po1 razdelilniku, seveda) sprejeti in plačati. Da nihče. ' v Krimelju ne kupuje brezovih metel, je vsakomur, jasno, saj je vas v gozdu in zna vsak vaški pastir napraviti boljšo brezovo metlo kot so tiste po razdelilniku. Mislimo, da je pri odtpošiljanju metel gotovo nastala neljuba pomota. Metle so bile prav gotovo namenjene prav trgovskemu podjetju okrajne zveze kmetijskih zadrug v Trebnjem (in še morda komu drugemu), da bi z njimi pometli birokratski način razdeljevanja, ki se- jih še tako krčevito drži . ., Za Novo mesto pomenita velika pridobi, tev dve novi podjetji: slaščičarna in čistilec čevljev. »Ugodne« posledice prvega »podjetja« se že čutijo. Jajca so se nai trgu podražila za 3 do 4 diin. Bilo je tudi že na tem, da bi bili Novomeščani postavljeni pred prostovoljno! izbiro: ali kupijo za dojenčke mleko v mlekarni, ali pa sladoled v slaščičarni ... Čigava, bolj drži? Oni dan so na krajevnem ljudskem; odboru; Straža na žive in mrtve zatrjevali, da spada Rum ar V vris v ta krajevni ljudski odbor. Na vaški tabli pa stoji zapisano črn» nai belemi, da spada vasi pod obema Smihel-Stopiče, srez Novo mesto. Sedaj ne vemo, komu naj bolj verjamemo, ali »uradni« ustni izjavi na krajevnem ljudskem odboru, ali častitljivemu napisu nai vaški tabli, ki očividno uživa veliko spoštovanje pri vsu ščanih Z ZBIRANJEM ODPADKOV POMAGAMO SEBI IN INDUSTRIJI: Kilogram graha v stročju stane v Trebnjem 36 dan, v Ljubljani pa 14 din1, ocvir-kova mast v Trebnjem 430 din, čista mast e Ljubljani 350din itd... POPRAVEK K članku, objavljenem v Dolenjskem listu dne H. 5. 1951 pod naslovom »Lepa telovadna akademija TD Kočevje« dajemo po naknadnih ugotovitvah sledeči popravek: Fizkultura v Kočevju je počastila 10. obletnico ustanovitve OF s prireditvijo 12 5-1951, to je z akademijo, na kateri so nastopali kot gostje tudi telovadci iz Ljubljane — Tabora. Akademija, o kateri je poročal dopis, nik Arko Andrej, pa je bila v Kočevju 14-aprila, vendar njen glavni namen ni bil počastitev 10- obletnice OF. Na prvi kot na drugi akademiji, pa so bili zastopani vsi okrajni in mestni politični forumi kakor tudi MLO in OLO. Kočevje pa je na veličasten in dostojen način proslavilo 10. obletnico OF dne 2i6. aprila 1951, a TD v Kočevju z akademijo 12. maja 1951, na kateri so bili zastopniki vseh političnih in oblastnih forumov. POJASNILO V Dolenjskem listu smo dne llt. maja objavili članek z naslovom »Za nepravilnosti pri odkupih bodo krivci odgovarjali pred sodiščem«, v katerem smo med drugim omenili tudi prekršek, ki ga je zakrivil Alojz Orožnik, bivši uslužbenec Okrajnega odkupnega podjetja v Novem mestu. Na željo imenovanega sporočamo!, da je bilo kazensko postopanje proti njemu ustavljeno, ker je dejanje izvršil po navodilu svojega podjetja, Pavli-novi iz Gor. Polj& pa je bila odvzeta slanina vračunana v obvezno oddajo za leto 1951,, hkrati pa je bila, izpolnjena tudi njena zaostala količina iz 1 1950. Uredništvo ZAHVALA Mestni odbor AFŽ v Novem' mestu se zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu otroških sejmov na zaključni dan Tedlraa matere in otro_ ka bodisi z darili, poslovodnim delom ali s pomočjo pri prireditvah, na sejmu ter src čolovih. Posebno se zahvaljuje za lepa darila Tovarni igrač, mestni tkalnici, kovinarski delavnici, mizarski delavnici podjetja »Pionin^ industriji perila, »Pionirju«, kroja, čem MIX>, okrajnemu magazinu, mestnemu mizarstvu itn čevljarskemu podjetju MLO. Prav tako se zahvaljuje za denarno pomoč podjetju »Servis«, Mestnemu odboru OF, Mestnemu ljudskemu odboru, podjetju GAP, MO ZB, podjetju OKAP in gradbenemu podjetju »Krka«. VSEM DOPISNIKOM IN NAROČNIKOM Prosi/mo, naslavljajte vso pošto za uredništvo in upravo Dolenjskega lista na dosedanji naslov, pripišite pa: poštni predal 33. MALI OGLASI V NAJEM oddam kovaško delavnico z oro-djem, ali p,a prodam orodje* Naslov v1 upravi Dolenjskega lista. SOBOSLIKARJE iN PLESKARJE sprejme iu stalno delo Okrajno gradbeno p«ojet$e »Krka« o Novem mestu,. Za samce stanovanje preskrbljeno.___ Ureja uredniški odbor — Odgovorni uredni* Tone Gošnik — Naslov uredništva m uprave. Novo mesto, Kapucinski trg 3 — Telefon uredništva: štev. 127 — CekovUl račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-3-— Četrtletna naročnina 75 din, polletna 150 ain, celoletna 300 din — Naročnina se vplačuje vnaprej — Tiska Tiskarna. »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.