dhtrfimtod aulcr permit No. 728) aatfor. iy It« Act of Octoi«r •, Ifl7, om fU« *t tli« Port Office of Ckwlmmd, Ohio. By order of the President, A. S. Bwletoa, Poctnsster G##. ONLY ILOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO MEDIUM TO REACH 180.000 IN U. S., CANADA SOUTH AMERICA. LETO V ISE ^Vat pt uireKtorij u DA KONFERENCA NE gke zbornice je "TOstj dolgo vzdržati SEDANJE NAPE-jgoVor, katereg SKlu SO PO POGOVORU Z ITALIJAN^Pr^kednik, Newton D. Baker, MINISTROM SKLENILI NA.'kot odg(^or^m protest unije bar SPREMEMBE V SVOJEM ODGOVORU. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." ___CLEVELAND, 0„ ČETRTEK (THURSDAY) MAY llth, 1922. Entered as Second Class Matter AprD 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 ST. (NO.) 109. Posamezna številka 3c. Trgovska zbornica o-dobrava Bakerjev odgovor barvarjem Direktorij Clevelandske trgov včeraj odobril cd katerega je poslal njen 1A bogji^ • ^aja, — Splošno prepričanje v konferenč-Wh jjjj. konferenca ne more vzdržati dosti na-^;na napetosti, ki vlada sedaj radi memo- ^1 ajvgv. ga poslali zavezniki na rusko delegacijo. vprašanje pred konferenco sedaj je: iislii t)o zavzela sovjetska vlada napram tu- '^iT) ^ Rusiji, ki je bila zaplenjena.'' j® Preni- zavezniškega memoranduma se je po-&i g., da bi se zadovoljilo Belgijce in Francoze. (»scTio oclklc)nili njegroifo poti-diterv, Fraiic()zl JI!* varjev. uirekitorij je svoje odo bravanje % ozirom na Bakerjev odg'ovor izrazil s tem, da je sklenil pCslati na unijo barvarjev še eno pismo. Kot znano, je trgovska zbornica Jakoj ipo Baikerjevi i&volitv! ponovno pojavila v javnosti svo. jo izjavo v prilc)^ odprte delavnice, toda to pot je bil pod izja-podpisan nov; ipredsednilk. Ker je bilo prejSnje čase siploS-no znano, da je Baker večkrat Bankirji proti bo-1 Rudarji pričakujejo kongresno akcijo. Sn . " tij' le s pridržki., kot '■aviti Ru 'ila. ^^^^graf memoranduma, da se konferenca ne bi tudi Nemčija si na vse načine prizade^ Rusijo do takega odgovora z ozirom na ^iiibe odgovoru že ponovno napravili važne % ' česar je, da zavezniki odgovora še ^ele se je vršila med načelnikom so- ^Je, Jurijem Cičerinom in italijanskim zu-Schanzerjem'konferenca, in kot posle-'^etnb ^ napravila v svojem odgovoru no- je okrdžni koncil (barvarske unr je poslal pi'smo, vprašujoče ga, kafko je prišel do tako nagle pioremembe v svojem naziranju. On je v svojem odgovoru iz javil, da je unij'sika delavnica po njegovem mnenju neameriška in ne niisii. .. White Sulphur Springs, W. Va., 10. maija. -j- Zveza ameriških bankirjev, katerih konvencija je zdaj % teku, se je danes iz-javiila iproti raplačitvi vojaškega bonuisa. Proti sip rej emu bonusne-ga zakona v kongresu je govoril Thomas B. McAdams, predsednik zveze. O predlogu za vojaški bonus se je govorilo na konvenciji kot o "predlaiganem ropu na zvezno blagajno." Kaj stori predsednik? Washington, 10. maja. — Pred sednik Handing bo najbrže ven-ral sedanjo predlojgo za vojaški bonus v njeni sedanji- obliki, v kateri pa bo bre^ dvoma sprejet, kajti vodje pni Ameriški legiji Indianapolis, 10. maja. — Ellis Searles. urednik "United Mine Workers Journala" se je danes na povratku semkaj iz Washingtona izrazil, da pričakuje kongresne akcije, ki bo stabilizirala položaj v rudarski industriji. Obravnava v Charles Townu. Charles Town, W. Va., 10. maja. — Valesco Carpenter, ki se jg vdeležil rudarskega pohoda, ker pravi, da se mu je zdelo^ da je to najbolj varno zanj, je danes izpričeval v prilog prosekucije. Izjavil je, da je v Bl»ir-u slišal govoriti baptistovskega duhovna. Rev. Jesse Wilburne, ki je tekom svojega govofa na rudarje dejal: "Prišel je čas, da se borimo za so gG izjavili .protj načrtom, ki paše pravice. Jaz sem se namenil, 300 linijskih vodij in članov aretiranih. UBITA STA BILA DVA POLICAJA, KI STA BILA NA STRAŽI PRI NEKI TOVAR-NL ODLOČI- eu ME ODI O katerih se upa, da bodo vsaj pustile od- ^ razmotrivanja. ' ijj jp v konferenčnih krogih, je, da so ' poipustili od svojega prvotnega trdo- \a vzpričo tega in pa vzpričo pri- j'Maij^^*^,^^ficiranega ruskega odgovora vsaj mo- ^ nadaljnimi razgovori. ^ajo^ ^'^kega odgovora je že ponzan, toda para-^^Pl^njene tuje lastnine, je še vedno nedo-^%1 predsednik francoske delegacije, je da- ^ Di.gjjJ^^liJa'n&kega ministrskega predsednik Fac-konference, pismo, v katerem prote-ruskega odgovora. Barthou pravi, da ^^^P^^vičeno, in da se s tem zadržuje po- eW^'v zanesljivih virov pravi ruski od- da je vstop kapitala v Rusiji v ve-^ pdvisen od ruskih garancij za bodočnost ^ "^^Žalo starih dolgov. V pregovoru se izra- da se v memorandumi posveča ve'cjo ^'prašanjem kot pa finančnim načrtom Rusije.' nadalje, da dokler se ne prekliče poli--j ^ izobčenja, kakršno prakticirajo ^^katere države, toliko časa se tudi pod-Pustolovce, ki hočejo igrati vlogo žandarja jh je sngestiral senator Smoot. Tudi preclloiga bo postala zakon najibriže navizlic Hardingove mu nasiprostvu, kajti pričakuje se, da bo predloga prodrla tako v poisJiamisiki kot senatnj zbornici t demokratična. Ko pa je Baker I dvotret jinsko večino. Mogoče pa včeraj pred direktorji -.trgovske zbornice poročal o svojem pismu, so ti sklenili poislati na bai-barsko unijo še eno piismo, izražajoč odolbravanje njegovega na'ziranja. Pismo direktorija na unijske barvarje se glasi: "Vaše sporočilo od 29. aprila. je na drugi gtrani, da bi predloga po predsednikovem vetiranj u izgubila ono podiporo, na katero se lahko, računa danes. 'Preidiseidnik izjavlja, da princi-pijelno ni nasproten bonusa, kei se je izraizil zanj tekom volilne kampanje, toda po njelkovem mnenju bi se moralo še nekaj ča Delavski tajnik Davis a. priporoča premirje naslovi j en^o na Mr. Newton D. i.s^ _{iaoatkati s .spr^^jemoni bonus-Balcerja, predsednika. Cleveland-} ne predloge. sVe ^rifivske zborni"", je bilo j predloženo direktorju. "Z oizirom na vaše kritiziranje našelga oglasa od' 27. aprila 1922 vam sporočamo, dal smo gia še enkrat natančno preSitali v smislu vašega kritiziranja, toda nismo našli nobene izjave, ki bi ne bilita pipraivičena vzpričo položaja, ki je nastal v zvezi g sporom v j stavbinski industriji. { "Osebni odgovor Mr, Bakerja tako perfektno oipifiuje (položaj : in tako temeljito izraža naSe sta lišče z ozirom na principe delavskih odnošajeV, de ne moremo dodati druiz:ega, kot da damo odgovoru Mr. Baker ja naj'povolnej še pri'znanije." -o—-- da točke memoranduma bodo Rusi baje od- J Vprašanje tujezemske zaplenjene last- ^^^^rodnemu odseku ekspertov, v katerem ?.av Rusija. Z ozirom na vojne dolgove aljQ [^oike, koliko popusta bi bili pripra\4jeni irj ^VfWv, _ Rusiio nvivi-n-j Rusija priana. ! ^^stopniki zavezniških sil so danes skle- W> ^ei • zaveznisKin sii so aa ®Pori med Litvinsko in Poljsko izroče v Pododseku. Na konferenco so danes došle "T. ®^^®r iz Ukrajine, Georgije, Armenije in ?vk/^so*- K ,/\tod tiče To bile peticije od stran nasprotnikov so-~ hcq vse zavržene, zadnje tri iz raz- 811""^° -^zije, in torej ne spadajo v delokrog I USnr^Q TA r\i7ifirtiin ITI m lO usoda je doletela tudi peticijo, ki jo je C«ji ^»1 k A . i® bila zaslišana radi 'pra- ^ ^cb^i^M^^jskemu morju in pa radi protekcije fihr> , , ki ga je predložil Vatikan, je bil raz- — Je izvršil nad 100 tatvin. Policija drži 16-letinega Joseph Rus'so, 2416 E. 89 St., ki z ne-kakiim ponosom priznava, da je okradel v teku zadnjih par tednov nad sto stanovanj v Cleve-landn. Ko se ga je vprašalo, naj pove natančno, v koliko stanovanj je udri, je rekel, da ne ve natančno, .siguren ipa je, da je iz. vršil več kot sto tatvin. Bil je že dvakrat v deiški pofboljševal-nici, toda je ot)akrait ušel. Danes je bil otvorjen Luna Parik. —Nesreče. Ko se je včeraj petletna Ana Kozek, .3819 Bur-well Ave., igrala okrog ognja v ozadju hiše, se ji je vnela oblek-ca in eno uro kasneje je že umrla v Charity bolnišnici za hudimi o-peklirami^ katere je zadobila. — Ren Vodorach, 28. 2022 E. 107 St. je zadobila smrtne poškodbe, ko je padel z sidme vrvi pri Baldwin rezervarju v globočino 40 čevljev. Kmftlu po nerfreči je izdihnil v Carnegie bolnišnici. New York, 10. maja. —James J. Davis, tajnik delavskega de-partmenta, je danes v govoru pred zvezo tovarnarjev držal govor, v j katerem je svaril navzoče, da naj I se industrijalci nekoliko kontro-i lira j o v svojih zahtevah za nadalj-na mezdna žnižanja, in da naj se sklene ''premirje" z delavstvom. "Delavstvo je morda imelo svoje trenotke arogantnosti, toda tudi delodajalci niso bili brez njih," je dejal Davis, "Največja skušnjava delodajalca v sedanjem času "Do 16. maja, ko se vršijo je,^ da !bi čim bolj pritrgal plače | državne primarne volitve, se lačnih delavskih mas, toda bolj jpennsylvansikim rudarjem ni treba tragične in kratkovidne napake j bati, da bi jih napadali državni nam ni mogoče predstavljati s«, j ali pa privatni biriči. Po 16. maju Ravno sedaj je nihalo zakolebalo j pa bo šlo zopet po starem. Ako v prilog delodajalca, ko pa se je držav. maŠina, za katero stoje da odložim sveto pismo, ter vzamem puško v roke." Carpenter pravi, da je Rev. Wilbur organiziral četo mož ter korakal na čelu v goro. Priča se je tudi izjavila, da se je rudar Combds postavljal, da je ubil deputi šerifa John Goreja par minut po ubojstvu slednjega. Pittsburgh, 10. maja. — Straj-kovne aktivnosti v zapadni Penn-sylvaniji so bile danes omejene na Fayette ckraj, kamor je bila pozvana državna policija, da preišče vesti o .nemirih. Baje se je Ist/e-Ijalo na voznike nekega rudnika. Rap j en ni bil toda k M po- sledica streljanja je eden izmed voznikov pustil delo. Državna policija je bila sinoči poklicana k Edenbcurne rudniku, ki je last H. C. Fridk Coke Co., kjer so bili sinoči pozno ponoči rudarji in njih družine pometani iz kompanijslkih stanovanj. Policija je razpodila zibirajočo množico ljudstva, ter je danes odpeljala s seboj v Uniontown nekega moškega, o katerem se zatrjuje, da jg brezplačno delil visko med množico. Limanice za rudarje. Uniontown, Pa., 10. maja. — Frank E. Kaprive, tajnik tukajšnje unije, je na današnjem zborovanju unije dejal: v o • ®^^^'ko, in končno se je sklenilo, da se svobodo bogočastja v Rusiji raz-pripododseku. — Cičerin je danes italijanskemu zu vrne priosperiteta, bo nihalo zopet zakolebnilo na. stran onega, ki dela. Ako ga napolnite z jezo sedaj, vam bo vrnil isto, kadar dobi priliko. Opozarjal je tudi^ da nizke plače pomenijo nižanje nakupne sile delavstva. Davis je obenem priporočal strogo izpolnjevanje sedanjega 3-procentnega naselniškega zakona. — Tudi Dominiku Benignu je odreklo aipelaciijako sodišče ponovno oibravnavo ter oibenem od_ ločilo, da ima umreti 14. junija. Kot Purjpera in Motto je tudi Be nlgno dbsojen vsled soudeležbe pri roipu in umoru Slya in Fan-nerja. Njegov odvetnik bo vložil priziv na najvišje ohjjsko sodišče. v ^Stru Q! 1, -------"--------------"-------------- O ^ enk- obljubil, da se bo posveto- predno izroči ruski odgovor na zad- "memorandum Urednik londonskega "Times-a", H. W. Steed, ki se mudi na genovski konferenci, je danes izjavil, da so bile njegove prvotne informacije z ozirom na grozeči nastop Lloyd Georgea napram Belgiji in Franciji pravilne, ako-ravno Lloyd George sedaj zanikuje, da je kdaj grozil z razbitjem entente in separatnimi pogajanji Anglije z Nemci in Rusi. rudarski podjetniki, v stanu poraziti Giffbrd Pinchota, ki kandidira za governersko nominacijo, in pa W. J. Burke-a^ ki je kandidat za senatorja, o katerih je znano, da sta naklonjena delavstvu, tedaj bo ms.šina napela vs^ svoje sile, da stre premogarski štrajk. ''Politična mašina in podjetniki so pred 10 dnevi Spoznali, da so šli predaleč v napadih njih biri-čev na člane unije, kajti s tem se je množilo število primarnih glasov za Pinchota in Burkeija. Ko smo pred štirmi tedni sklicali zborovanje v Masontownu, se je zagnala v naše vrste državna kon-stablerska sila in nas razgnala. Danes, ko nas je na zborovanju navzočih 10,000, pa ni niti enega konstablerja blizu. Pred desetimi dnevi je I. 1. Shaw, mašinski šerif tega okraja, izjavil, da ne bo dovolil mobenih nadaljnih rudarskih zborovanj, toda dan« nam že dopuščal, da zborujemo. Mašina in podjetniki žele^ da javnost do 16. maja odvrne svojo pozornost z rudarskega štrajka. Chicago, 10. maja. — Uboj-stvo dveh policajev danes zgodaj zjutraj, do (katerega je prišlo kot posledica boribe med tako-zvanim meščanskim odsekom, ki hoče vsiliti mezdno odločitev biv šega sodnika Landisa, in pa med stavlbinskimi unijami, je ustvarilo naldvlse presenetljiv položaj. Policija je takoj po uboju politea-jev aretirala nad 300 unijskih, voditeljev in članov. Prirejen Je bil vpad nia gJaivnj stan koncila stavbinskih delavcev, pri čemur je bilo prijetih 75 oseb. Med aretirane! je Fred Ma-der, predsednik koncila; "Big Jim'' Munpiif. vodja plinovniih delavcev, ki je bil pred kratkim dbsojen v izvezi % nekim železniš. kim ropom, in ki se sedaj nahaja na prostem pt^ varščino, in pa 12 poslovnih zastopnikov pu-sameznih atavibinskih unij. iPolicija je vdrla v unijske pro store po vseh delih mesta in aretirala vse, ki so se nahajali v njih. Policija je vdrla tudi v več salonov, o katerih je bilo znano, da se v njih shajajo unijski voditelji. MeŠčansikj odisek je razplaal $40,000 nagrade za zajetje oseb, ki go ztikrivi^e srr.rt un,: policajev. K temu je dodal list ''Tribune" $5,000, policijski department $5,000, in pričakuje se, da bo tudi mestna zbornica razpisala $5,000. Pšenični magnat Jam® A. Patten, je danes naznanil, da i-ma meščanski oldlsek na razpolago $3,000,000, da vsili mezdno odločitev, ki jo je podal bivši sodnik I"^«dis. P'olicijski načelnik Fitzmorris je po izvedbi pogonov na unijske prostore izjavil: "Odločil sem se, da pridem tej stvari do dna. Umora sta neizogibni rezultat taktike, ki, se je poslužujejo bivši kaznjenci Mader, Murphy in Con She, ki so prišli do moči v delavskih u-nijah. Bili So že vsi v zaporu, in So se odločili, da napovedo boj policiji. Oni nilso nič manj odgovorni za umor 'omenjenih dven policajev kot so bili anarhisti v znanem Haymarket nemiru. Oni ravno tako ne zastopajo poštene ga delavstva, kot ga niso zasto-pajH anarhisti. Delavsitvo teh mož ne potrebuje in policija jih tudi ne bo trpela. Ustrelit j ena sta policaj Thomas Clark, ki se je nahajal na straži pri steklarski tovarni Sharp, Paiithridge and Co. in pa policijski poročnik Lyons, ki je po-sku'šal ujeti avtomobil, v kate-reih so bežali naipadalci policista. (Opomba uredništva: Splošna poznana reč je, da so se v unij-sko gibanje v Chicagi vtihotapili in povzpeli do vodilnih mest nekateri izredno glalbi karakterji, kot "Long Tim", Mader in Conway. Kia(pitalilstični interesi se seveda na vse načine prizadevajo, da kot posleidica udarijo po vsem unijskem delavstvu in da izzovejo stplošno antalgonijo proti organiziranemu deH'avstviT. Da je taic položal v unijah mogoč, je kriva gplošna nezavednost delavstva, in pa potpolna brmna-čajno&t nekaterih takozvanih u-nijlskih voditeljev, ki so tako bre,^ vsakih moralnih kot tudi političnih principov, ki pa se znajo j ako ulsipešno ukoristiti z IZJAVLJA, DA JE IZROČANJE DELA PRIVATNIM DELAVNICAM, DA SE IZOGNE DOLOČBAM ODBORA GLEDE PLAČ IN DELOVNIH RAZ-MER, NEPOSTAVNO. — OD LOČITEV JE ZMAGA ZA DELAVCE. Chicago, 10. maja. — Vladni zelexnisko-^delav'vski odbor je da-neg podal eno izmed svojih naj-pomenljivejSi'h odločitev,' ko je izjavil, da je izročanje dela i% de. lavnic želiezniških dru&b v delay-nice privatnih korporadj ne,postavno, in da so vsi ta^adeviii kontra'ktj med družbami, ki se poslugwjejo te metode visled tega, da se iz'c|?nejo mezdnim in drugim delovnim odločbam vladnega oidbora, in pa me svoj stavdk. ^ ^ V tem trenotku je bilo dano ' konj je zdirjal v galopu za svojim ^ f[ dronu ter odnesel svojega mrtvega j®^® . vsled mrtvaške otrplosti na sedlo, s seb®)' Melanholično sem vtaknil pero, ■ ■ vani papir v torbico n.n sedlu. ' J d®" Rabil sem te potrebščine nasledi)' čudnimi okolščinami. > • ■ . ,ki Živahno smo potiskali sovražnik®' v lahka konjenica pravkar s sabljami P"" ., jjii® Berry-a-Bacu. Eno izmed njegovih pjiS'' in zajel sem jo s svojimi ljudmi v veli^' c je bila utrdila. Vprašal sera se že z j.$r obnoviti mesarsko klanje pri Heutp'''''^*''^j,,o vražnik iz pristave vihteti belo za'stavo roga lahke infanterije. — ParUmentirati hočejo, rečem treba storiti? Pozvati jih. da se vdajo, vraga' (Dalje prih") giic h« ;r llth, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3, llilllll Dr. IVA.3M LAH D O R E IUjiII 0 H in je po-^ sebe: zunaj je bila '■fta noč. C&z mestne ® podili oblaki, iz da- *>v pomlad. ■ ore je potegnil o-in se pomiril: sanje, samo sanje," zaspati, da Eje ''f težke misli. To- '• Vi,iei ■ sanje po-^ 3e cčeta, ležečega ^ poljo, 2 bledim roka- lilo \ in okoli je *i so razprši- grom je nfu. J® Ko j® zajilalcal in po- t % prebudil, polne solz. «8ni ^oretove noči v 'z n"J' n; vedel L: ni govoril o V j® premišljal po ■en dneh je bil žalos-%, f, ga je ven ' jj ^ 'ce, na kolodvor, °il bližg^.^ vojake Je hi vsemu cinemu, o 1 ^elel je konca mesta in potem dalje po cestah v svet, tja čez gore, da bi prišel iprav tja na bojna polja in bi tam cstal pri očetu, dokler se nc vrneta domov. Medtem se je razcvetala pci-mlad in bližala sS' je Velika noč. Videlo se je, da prazniki niso daleč, kajti vsi so se pripravljali nanje. V kuhinji so zbirali darove in delali velike priprave. Tudi Dore se jih je veselil. Pričakoval jih je kakor veselo sporočilo, in je mislil nanje noč in dan..^ Takrat se je zjgodilc, nekaj nenadnega. Ne'kega dne je prišel visok črnolas vojak, ki je govoril s sestro Selmo, ki je bila z njim dobra in prijazna. Skoro ves dan sta bila skupaj. Pravili BO, da je bil črnolasec že iprej v bolnici, potem je cidš-el in zdaj se je zopet vrnil. Sestra Selma je bila, kakor da se je popolnoma izipremenila. Z Doretcim je (govorila malo in raztreseno. Dore je postajal po hodnikih iin gledal za njo. Čutil se je zapu'ščene|ga in osamljenega; vojak && ni pogle- Zato se je Dore umaknil. Odšel je v me'sitoi in se je vrnil šele zvečer. Ko je ležal v svoji sobici, mu je bilo srce težko, da je za-plak.aK Kaj išče tod sedaj, čemu čaka, kaj hoče tu sam? Čutil jt, da je treba oditi odtod, proč, nekam v svet, kamorkoli. ''Kam bi šel sedaj, ko se bližajo prazniki ?" In takra;t mu je v-stala pred cčmi domača vas, lepa in prijazna, obdana s pomladanskim zelenjem, vsa polna ljubezni in do. brote. "Donioiv! In moreibiti pride o-če in se snideva... Cas je, da odidem." VIL '^^Prej, naiprej do dal in ni govoril ž njim. inaiiiiatitia orris a obletna Razprodaja m Jcitvjt, Vu te okolice se ž^lim na tem mestu iskreno ■ (»il naklonjenost v preteklosti. Naš namen 'K» dati najboljše blago po najnižjih cenah. ® Pc teh cenah in to ob pričetku sezone; Moški praznični čevlji, črni ali rujavi '2.95 "'3.45 Delavni čevlji, kakor-šnega koli kroja '1.75 *2.45 $3.95$4.45 naprej ill lil 'V, oksf, »li ^ otročjih šolnev in ®-v.n)............................. spodnje $1.25 59 C f'56 rujavi in Črni, vseH krojev, v kozljevini ^«letnini >n $4 J oW«k«. Jo ' D,, •• lelj^ ......................................... 59c in naprej "^c ^lače (overalls) ................85c in naprej ^^čkanje ............................................................klopčič. NA NASLOV ^ Waterloo road. ^orris mandel m iti ip SO VELJAVNE SAMO DESET DNI! ap ■Ti ŽA ZABAVO IN POUK — čitajte — jgočvirju velemesta" ^ življenja priseljenke v Ameriki CENA 50$. , Naročite pri »o-JugosIovanska Tiskovna Družba .6418 ST. OLAIR AVE Dore se je vzbudil zjutraj, ko pO zaivonili prvi zVonovi po mest nim cerkvah. Ozrl se je po sobici; sko^i ckno se je kazal mladi dan. "Ali nisem rekel, da poj dem? Prišel je čas, oditi moram." Še enkrat se je sklonil na vz glav je in je pritisnil glavo globoke v mehko blazino. Vse to je bil dar sestre Sel me. Toda zdaj ni bilo več časa za sanje, treba je bilo oditi. Oblekel se je in je odšel tiho po stopnicah navzdol. Vse je spa lo. Ko je prišel v prvo nads^trcip-je, je zavil na leve.. Še enkrat je hrtel videti vrata one soibe, kjer je stanovala sestra Selma. Si-ce mu je trepetalo nemirno, tako da se mu je zdelo, da se čuje^: uldarci po hodniku. Približa! se je vratom, kakor da bi imel slabo vest. Zdelo se mu je, da ču-je dihanje speče sestre Selme. "Zibolgom, sestra Selma,"' je govoril tiho, potihoma, "zbc:gom moja dobrotni:a, moja ddbra se. stra Selma." Solze so mu zalile oči. Obrisal se je in je cdšel po hodniku naprej. Pri stopnicah se je še enkrat ozrl, pot'im pa odhitel navzdol. Pli vratih je spala straža. Ko jq Dore odprl vrata, se jc vojaik ozrl in je zopet zadremal. Dore je stopil na ulico in si je ctddahriil. Oizrl se je se enkrat v prvo nadstropje, kjer je bilo o-kno sestre Selme, potem je pogledal visoko gori na »treho, kjer bilo okno njegove scbice — in je cdšel pO ulici proti predmestju. Vsa okna so bila zagrnjena, hiše so molčale v tihem jutranjem snanju, ulice so bile prazne. Dore je vedel, kod vodi pr>t domov: že davno jo je spoznal, ko je spremljal vozove, ki so vozili na. to stran: vedel je, kam vozijo... Ko je vstalo solnce iz jutranjih megla, je stopal Dore po ve. liki ces-ti naravnost proti vzhodu. Tam je ležala njegova domača vas, tam v hribih, za vrhovi, ki so se svetil; v daljavi, obsijani cd jutranskega solnca. Daleč za njim se je čulo zvon j en je; mesto se je prebujalo, ljudje so hiteli v cerkve in na trg. Dore je hi,tel naprej. Miislil je na bolnico: morebiti So se že prebudili in vsta-i. Nihče ns bo mislil nanj, nihče ga ne bo pogrešal. Sestra Selma je navadno prišla šele ob desetih iz svoje sobe. Pogosto se nista videla vse dopoldne. Ako ga o-poldne ne bo v kuhinji, ibcdo mislili, da se je zakasnil v mestu in ' da se vrne zvečer. Zvečer bodo mislili, da se je kje zamudil, ali da je našel znane ljudi. Drugi dan zjiitraj bo kuharica \-praša-la po njem. Morebiti ga bodo iskali, mislili bodo, da se je izgubil, ali da se mu je pripetila nesreča. A morebiti sploh ne bedo vpraševali po njem, ga bodo komaj pdgrešili in bodo zadovoljni, da je odšel. In sestra Selma? Očital si je, da se ni poslovil od nje. Morebiti b'o v gikrbeh zaradi njega? Ali ni grda nehValežnost, da je odšel tako? Niti zahvalil se ni za dobrote, ki jih je prejel. Ali ne bo mislila o nje'm, da je ničvreden človelk? Toda ko je pomislil na vse, se mu je zdelo nemogoče, da bi bil odšel drugače... Dore je stopal z brzimi koraki naprej. Mesto je izginilo daleč v I j« jutranji riiegli. Ko se jfe ozrl, je bi videl samo še greben, na katerem je stalo zidovje starega gradu. Polje in travniki so bili zeleni razcveteni, kakor jih je bil »gledal Dore ig svojega mah-ga podstrešnega, okna v pomladanskih jutrih. Nad njivami so se dvigali .škrjanci ped nebo in so ipeli svoje pesmi. Bilo jih je polno podnebje, tako da so odme vale Vse jutranje višave v njihovem žvrgolenju. Po drevju cb cesti so prejevali ptiči, kakor da se pogovarjajo med seboj. Sprem Ijali so Doreta na njeg'ovi poti, preletavali sc. z drevesa na drevo in so šele obstali, ko so spoznali, da gre njegova ,pot daleč naprej. Na cesti sb se pojavili prvi vozovi. Vcteniki so »edelli zasipa-no na vozeh in poganjali konje, za njimi so hitele ženske z vozički. "Predno bodo V mestu," je pcv mislil Dore, "bom jaz ž? na vrhu klanca in imel skoraj ^ol pota za seboj." In premišljal je, kako daleč je še dc doma in kako vi-• ciko bo stalo sconce, ko zalgleda domačo vas. "Ako bi se bil posloivil od sestre Selme, bi mi bila dala' kruha na pot. Ona je bjla dobra, tako doibra. . . " če. Okna so bila zaprta, brez življenja; koča je stala, kalcor da spala sredi vasi zimsko spa-- kralj ponudil deset, ali potnik jerev^ž sem!" podvojil cenO'. i "Moja bisaga je vse, kar i- Pohletpen, je vrtnar pomislil.imam," je rekel Sanat^n, "kar nje. Kaj bi bila zanjo pomlad, ko 'da doseže še večjj dobiček od nje sem vse mdal." ni bilo življenja v nji? Dore je {'ga, zaradi katereka sta se ona- šel Po vasi in ž&nske so prihitele iz hiš iin gledale za njim. "O ti si. Dore!" '"Dober dan." "Odkod?" "Iz. mesta." "Kaj si iskal ondi?" "Očeta." "Ali si ga našel?" "Nisem." '"Ti Uibolžiček!'' In,' ckrenile so mu h*et. Dore je prišel iio koče in utru jen sedel pred vrata. Otroci, ki so ga spremljali, so se vstopili okoli njega in iga gledali. Dore se je razjdkal. "Ali si lačen, Dore? Na kruha." In so m,u ponujali vsak svoj kos. Dore se je naslonil na vrata in ni vedel, zakaj je tako velika žalost padla v njegove srce. (Dalje pJih.) ■--o- Rabindranat Tagore: ŽETEV. I. dva trgala. Priklonil ae je in re kel: "Ne morem prodati tega lotosa." V tihj senci manganovega g(/-zda zunaj mestnega obzidja je Sudas stopil pred Budhb Goh-ipoda, na Čigar ustnicah je počival molk ljubezni in čigar oči so odsevale mir, kakor zvezda dani ca v rosnomokri jeseni. Sudas mu je ipclgl^al v obličje in je položil lotos k •njegovim no igam ter se priklenil do tal. . Budha ise je nasmehnil in pastirji ^Mprašal: "Kaj želiš, moj sin?" čredo. ' In Sudas je od'vrnil: "Samo da se me rahlo dotakneš s svojo nogo." "Ali Šiva. Gospod moj, je.pri. šel k meni v snu," je rekel Brah min, "in mi svetoval, naj grem k tebi.'' Sanaitan se je hipoma spomnil la je pobral neprecenljiv katnen v pesku na bregu in misleč, da bo komu prišel prav, ga je skril v grušču. Označil je mesto Brahminu, ki je začuden izkopal kamen. Brahmin je gedel na zemljo in se, je zamislil sam, dokler ni solnce zašlo za drefvesi in niso krenili domw s svojo Sudas vrtnar je utrgal v svojem loncu poslednji lotos, osta-. . nek opiTstašene zime, in je šel. ' ^slostna misel, da ga proda kralju, k durim nje- EO mu silile solze v oči. Hitel je jgiove palače. naprej. V vaseh, skozi katere je šel, je bilo vesefo življenje; ženske so bile na,cleln' in otroci pred' hišami na cesti. Gledali so za Do' retam, kakor da še niso videli tako mladega popotnika. "Kaj vi veste," gi je mislil Do., re, '"kaj je dom in kaj je svet. kaj so dbVnači in-kaj so tuji ljudje!" Dore je dospel vrh klanca in je zagledal v dsljavi vrhove zelenih gričev, ki so zftikrivali ono dolino, iz katere zavije pot v stra>n proti domači vasi. Spoznal je iz daljave strelci cerkvic in zvonikov, ki jih je gledal v prejš njih časih z domače strani. Takrat je po. njih meril gvet in je mislil, kaim vedejo pota za njimi; sedaj mu kažejo pot domov. Pozdravil jih je kot prve znance, ki jih je srečal na svoji poti: zde lo se mu je, kakor da ga vabijo k sebi domov — in je pcspešil korak. Opoldne je dospel Dore v dolinsko vas, kjer je stal kolodvor. Bil je lačen in utrujen. Vag je bila skoraj prazna, zato se Dore ni hotel ustavljati. Zavil je p: ozki poti v stran na hribe. Ko je prišel na obronek, kjer sta se bila poslovila z očetom, se je vsedel na hladno zemljo in se je zagledal v dolino. Vse je bi. lo kaikot, takrat, samo da je v o-nem času bilo polje polnoklasja, in senožeti v polnem cvetju, sedaj pa je bila komaj prva pomlad. Gledal je na kolodvor: vse je bilo brez delavcev. Tam nad cesto je stalo pokopališče, križ pri (križu, grob pri grcbu. Tam spi njegova mati mirno sipam je in ne ve, kaj se godi na g vetu. Dore je dolgo gledal med grobove, odkril se je in je pomolil tiho molitev. Nato je vstal in od šel. Hodil je po gozdni poti navzgor skozi mladi les, poln živi je nja. Ko pa je d'o^el do vrha, je zagledal domačo vas. Na polju o. k:di vasi so orali sosedje. Stopal je z veselim srcem in se oziral okrog. Delavci na polju sb obsta. j al i in gledali za njim 'kakor za tujim potnikom. Dore je že od daleč vidql streh^ svoje hiSe. Solze go mu,od radosti zalile oči. • 1% vasi so prileteli otrcc: obstal] so, ker se jim je zdelo, da prihaja tuj človek. Dore jih je pozdravil, a oni Iga niso poznali. "Ali sem se toliko izpremenil? se. je vpraševal Dere in se je o-zlral okrcg. Vse je bilo kakor prej, strehe, kozolci, ograje, kakor prej,. V tem je zaslišal svoje ime. Spoziyili so ga. Vsi otroci so ga klicali. Oji pa je šel na-pi-ej; prišel je do prve hišo in je zagledal okna svoje domače ko- Tu je srečal potnika, ki mu je rekel: "Kolitko zahtevaš za ta zadnji lotos? Poklonim se Bud-hi, našemu Gospodu." Sudas je odgovoril: '*Če .mi daš zlatnik, bo svoj." Potnik mu je plačal. V tistem hipu je prišel kralj iz palače in je želel kupiti cvetico, ker je bil na potu do Budhe, svojega Gosipoda, in gi je mislil: "L;po bi bilo, če bi položil k njelkovim nogam lotoa, ki je vzcvetel v zimi." Ko mu je vrtnar rekel,, da mu je^il ponuden zlatmk, .,mu ie 11. Potem je vstal in priSel pott« h orna k Sanatanu in rekel: "U-Jenik, daj mi najmanjši drobec bWastva, ki velja več 'kot vse Sanataii je molil ob Gangesu,sveta." ko je razcapan Brahmin priseli In je vrgel dragoceni kamen v k njemu in rekel: "Pomagaj mi,'vodo. i ...... Ravnokar je izšla % i Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanaka Tiskovna Druiba. Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče bababurske klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa, Knjiga jo jako interesantna in priporočamo rojakom, da «i jo takoj naročijo. Cena Irnjige je samo 60c ZAKAJ? ' %r: ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: Ker hočete dnevnik, ki se bori za vase interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglaaov — ker pomeni vsak oglas v valem listu več dohodkov za vas list — ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nikake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglasa v Enakopravnosti, bo dal cim več oglasov — Vpoitevajte najprvo one trgovce dnevniku ki ofijfeiajo v (( ENAKOPRAVNOST In naročajte se nanj. Vedno najnovejše ve#U, povesti itd. Ameriško-lugoslovanska Tiskovna Družba Princeton 551 6418 ST. CLAIR AVE. fT mm# STBAN 4. "ENAKOPRAVNOST' may Clevelandske novice. — Sntrtna kosa. Umrl je Edvard Peruiek, star 20 let, 1064 EL 61 St. Rojen je bil tukaj ter zapušča mater, 4 brate in eno sestro. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 9. uri. Družini izrekamo naše globoko sožalje! — Mestni studenci. Včeraj je naznanil ravnatelj mestnega laboratorija, E. R. Miller, da je voda v treh mestinih studencih, ki se nahajajo pO parkih nesnažna, če iskaže Se en preizkus vode, da ni varna za pitne svrhe, se bo dva izmed treh studencev najbrže zaprlo. Med ozoiačenimi studenci je tudi oni v Gordon parku, blizu Lake Shore tračnic, toda v tem je voda le precej snažna, in se pa najbrže za sedaj še ne bo zaprlo. — Poročna dovoljenja so dobili, John Zaitz, 33, 15602 Calcutta Ave. in Rose A. Turk, 20, 17406 Nottingham Rd.; Louis Gorenc, 30, 1385 E. 41 St. in Frances Turk, 18, 1471 Almeda. Bilo srečno! — $1000 škode. Mrs. H. R. Tyroler, ki živi na Chardon rd., Euclid, je treščila včeraj s svojim avtomobilom v razložbeno stran ter treščila v okno s tako silo, da so prišla prva kolesa avtomobila skozi okna. Ženski se ni ničesar pripetilo. Skoda na poslopju znaša okrog $1,000. — S pričetkom poletja., se ..bo pričelo z delom na cestah zunaj mesta. Mestni inženir Lander se v kratkem poda v Columbus, da se posvetuje z uradniki, ki nadzorujejo gradnjo cest po državi Ohio. Na treh cestah se bo na-' kar bo stalo približno $700^000 j pravilo devet milj tlakovanja, j od katere svote ima plačati drža- j va $150,000. Twinsburgh Elyria rd. se. bo tlakovalo 4 milje, Cleveland-Sandusky rd. dve milji in S. O M. -Center rd. dve in pol milji. j — Zloraba mestnih delavcev. Dva mestna koncilmana sta prišla na dan a olbtožitvijo, da se raibi mestne delavce, ki so plačani dd mesta med časom, ko bJ morali delati mestno delo, ^a pri. vatne interese. Pri gradbj nove meistne bolnišnice se dolži, da se je odvzelo najmanj štiri karpen. tarje, ter se jih dalo delati na poletni hiši Robert K. Eileniber-trerja, ki je ravnatelj Centra! States Engineering Co., 'kateri je poverjeno delo za zgraiditev i bolnišnice. Eileniber|g:er eanika.va okno Streich & Heine lekarne na 15470 Euclid Ave. ter porušila obdolžitev, da bi bili moški dela- celo pročelje hiše. Mrs. Tyroler je namreč v razburjenosti, ko je videla, da ima trčiti % nekim to- li na njegovem domu na atop 52 Lake rd. v času, (ko so vlekli mestno plačo. Pravi, da so de-.vornim avtomobilom, zavila vllali pri njemu le oto soibotah po- S ■ ■ ■ Naznanilo in priporočilo. Slaraemu občinstvu naznanjam, da sem prodal mojo trgovino The Leetonija Mdae. Co. in upam, da boste pri njih ravno tako dobro postreženi kakor ste bili pri meni. Ljudje bo zelo uljudni in pošteni zatorej jih mojim bivšim odjemalcem toplo priporočam. , Obenem opozarjam vse moje upnike, da se zglase na staremu naslovu, da vse račune poravnam in istotako opozarjam moje dolžnike, da pridejo plačati, kar mi dolgujejo. Krojaško obrt bom vodil na staremu naslovu ter delal obleke najcenejše in najtrpežnejše. Poceni in dobro postrežbo vam bom pa lahko nudil zato ker bom vodil samo krojaško obrt in nič druzega. Zvečer po šesti uri bo uhod v mojo delavinico skozi dvorišče. Torej se vam še enkrat prav toplo zahvaljujem za vašo naklonjenost v preteklosti ter ae vam priporo^m za naročila novih oblek. Obenem priporočam tudi moje naslednike. JOS. GORNIK 672 East 152nd St. ODPUTO OB NEDELJAH DOPOLDNE. Deške modre volnene obleke ZLA BIRMO DVA PARA KM PARA U Fine popolnoma volnene obleke — lično obrane po hrbtu. Poddejane, ter izvršno' izdelane. Oboje hlače prave mere ter poddejane. ^ ig QC Vse velikosti .......................................... v I HAVRE'S Trgovt« ™d=- flMartment store ce m L a g i e _ _ __ jemo po dvoj- znamke. BfOdlllAfdJf & E. 78 St. ne znamke. poldne in 0ib nedeljah, in takrat da so se sami od sebe javili, a« mu pomagajo brezplačno. Toda eden izmed delavcev je sam priznal, da je delal eno celo popoldne na Eilenlbergerjevi hiši, med tem ko je bil plačan od mei^a. Piše se William Bohn, unij,ski kanpentar, z unijsik^ plačo $1.04 od ure. Pravi, da ga je poslal njegov preddelavec na Eilenber-gerjevo posestvo. V to se bo uvedlo natančnejšo preiskavo. — Brezžični telefon. Zastopniki clevelandske Illuminating Co. so se izjavili pred posebnim odsekom mestne zbornice, ki ima proučiti zadevo brezžičnega telefona ter napravit: načrte, kaj je treba ukreniti v tem oziru, da se zasigura večjo varnost pri poplavljanju teh aparatov, da preti tisočem Clevelandčanom smrtna nevarnost vsled teh brezžičnih telefonov. Ljudje napeljujejo žice sami, brez vsakega nadzorstva od strani električnih inšpektorjev in če pride žica od električnega toka v dotiko z žico od tega brezžičnega telefona, bo potegnila slednja nase močan tok elektrike in življenje vseh ljudi v hiši, kjer je nastavljen brezžičen telefon je postavljeno v smrtno nevarnost. Zato se priporoča mestni zbornici, da čimpreje sestavi potrebno ordinanco z raznimi varnostnimi določbami, —V soboto zvečer priredijo nase "Napredne Slovenke" v Slov. Nar. Domu prijetno zabavo, na katero vabijo vse svoje prijatelje ter občinstvo celega Cleve-landa in bližnjih naselbin. Da imajo ženske in ddkleta vedno kaj nenavadnega na programu, ve že vsakdo, zato jih pa ne pozabite obiskati. — V nedeljo popoldne bomo imeli pa na vrtu Slov. Nar. Doma free concert", katerega nami priredi godba "Bled". Pričetek koncerta bo ob 2. uri popoldne m kd 'The man that hath no music in 'himself, Nor is not mov'd with coTicord of sweet sounds. Is fit for treasons, stratagem's , and apoils; The motions of hig spirit are dull as night, And his affeotionls dark ais Erebus: Let no suoh man ibe trusted. ■ Mark tihe music." "To V ipi-evodu se glasi: "Clo-ve!k, k i v sebi ne vsefbuje glasbe, niti ga ne gane sklad isladki'h zvo kov, je sposoben za izdajstvo, spletike in i-bip; kretnje njegovega duha so mračne kot noč, in njelgovi nagoni temni kot Erebus : Naj nikdo ne eupa takemu čloiveku. Pozor na glasibo." "Ni treiba, da je človek glasbenik ali aiktivno glasben, da more posedovati glatebo v svoji dulši, ker ipaglavitno je znati ceniti glalslbo. ''Razlika med divjakom in civiliziranim Ibitijem je razlika med" monotonim udarjenjem na tamtam in vzvišenimi evoki iperfekt no izdelanih gosli ali, najvišjim izmed vseh, doibro .zvežlbanim glasom. "Mi Jugoslovani imamo ipose-bne vzroke, da i nadalje (gojimo in širimo gmisel za glasbo, ker je bila pesem ona, ki je omogo-čilg, da Se je nalš narod uisipešno ustaivljal tolikim sovražnim na. padom in da smo obvarovali globoko zav%t isvojiih narodnih idealov. iNa'sa narodna pesem in pppeivka je duša našega naroda, duša velika in ibrezprimerna bilo ko j emu drugemu narodu. Ona iz razuje njegovo dušo, in % njo on joka in se toži, ipije in se veseli, strada in dela, iproizvaja in živi tjavendan. 'Triinisedemdesetero naših ,pev skih društev v Združenih državah in neko desetero našib tam-buraških in drugih instrumental hodil po tkzv. kanalu, padel in se na desnem kolenu ranil. — Anton Logar iz Cerknice je tako naglo drvil s kolesom, da je podrl Sletno Ivano Ulc, ki si je pri padcu zlomila desno nogo. Stanislav Bratuš, Gletni sin kret niSarja iz Vodmata, se je pri igri spodrsnil in si pri padcu zlomil desno nogo. Smrtna nesreča. 141etni po sestnikov gin Josip Tefer iz Kam nika pri Preserju je na tamkajšnji parni žagi hctel natakniti na kolo goni'lni jermen. Stroj je nenadoma pričel delovati in stisnil dečka med jermen tako močno, da je dobil smrtnonevarno poškodbo. Ponesrečenca so gtar-ši sicer takoj odipeljali v Ijubljaff sko bolnico, vendar pa jim je že na potu podlegel za poškodbami in so se morali vrniti domov z mrtvecem. Ogenj na Vrhniki. Na velikonočni pondeljek ponoči se je na dosedaj še nepojasnjen način vnelo gospodarsko poslopje notarja Antona Komotarja in sta hlev in shramiba za vozove zgorela ipopdlnoma. Rdšiti je bilo mogoče samo živino, d očim je seno postalo žrtev plamen. MALI OGLASI LEPA PRJLIKA za Slovenca ali Hrvata. Proda se prodajalna z želeaninoi (hardware.Skuipno s trgovino se pro da tudi posestvo in sicer po nizki ceni ali pa se zamenja za privatno hišo. Vprašajte na 1174 E. 65 St., Cleveland, Ohio. (109) GARAŽ ZA EN AVTOMOBIL SE ODDA V NAJEM ZGLA-SITI SE JE NA 15255 SA-RANAC RD. (109) PRODA SE "DOUBLE" HISA na velikem lotu, 69x140 za dve družini, z 12 velkimi sobami. Dobi se jako poceni in nese $50.00 renta na mesec. Prodati se mora pred 1. junijem. Nahaja se na 3613-15 E. 76 St. Lastnik stanuje na 730 Starkweather Ave. (Ill) "SE PRODA ALI ZAMENJA Hiša na prometnem kraju, s trgovino ter na vogalu, ep proda ali zamenja za privatno hišo. Lastnik igre iz mesta. Naslov se izve v uradu teiga lista. (111) POZOR! Naprodaj: Vsa opr«'"* ' te restavrant. Mize stvari, vse pokrito s P® dano mora biti g ka. Vpraša se na NAZNANlL^j članom dr. M* Vsem naznanja, aa se ""jihf nedeljo 14. marca tet J da se vdeležijo. P",®. vse one člane, katen ment, da se gotovo v ne odzovete tem« la suspendacija in kn mi sebi. GROCERIJA GROCERIJSKA j , NA 5819 SUPERIOR 'PRODA. ZGLASITE KOJ. IŠCESE CEDNO 55. DO 70. CESTE-POIZVE PRI LISTA. SO? m or če slišati našo bando naj j nih društev doikaizuje, da smo pride, kajti koncert bo brezplačen.' budi mi (tukalj dosledni tradici- Glasbeni teden. Predsednik Harding je s svojim pismom od 14. aprila toplo priporočal dbdi^avantje glasbenega tedna, rekoč med drugim: "...in želim da poznate moje zanimaje za gojenje narodnega vkuisa in interesa za najboljšo glasbo. Že prej sem omenil, da svet potrebuje dobro glaisbo in morda nikdar toliko kolikor rav-no' sedaj." Vzpodbujeno po tem splošnem pokretu, je predsednis-tvb Zveze Jugoslovanskih Pevskih društev izdalo sledeči apel na ves naš narod v Ameriki: "Teden od 30. ajprila do 6i maja tega leta je označen kot "Glas beni teden" ('Music Week) v Združenih Državah. Ta lepa ideja, da se en teden na leto posveti glasbi, je vznik la v New Yor-ku, kjer se je pred dvema letoma prvič oibdržal ta spomenski teden. Od tedaj (38 je ta ideja vkorenila ne le v prvem meistu Amerike, marveč se je razprostrla pb vseh 'Združenih Državah, in letog se bo ta proislava ob držala v približno 'sitotini mest. "Da ta duh glasbe in pesni prešine vete ameriški narod, bodo ta teden cenkve, gledališča, dvorane in Staoune, pa tudi privatni istani cdzvenali z Iglasbo in pesmijo, v isvrho da se vzbudi vseobče 'zanimanje ca glasbo in za ono, kar ona pomenja, "Predno ja obstojal govor ali bistra mišell na tem svetu, je že obstajala 'glasba tic, žuželk in divjakov, ker ipr^no Iso tj poslednji razvili jezik, raizvili Bq bili ritem, harmonije. Govor je nastal kasneije, 'glasba mu ije porn ogla in ga pospe^šila. "Glastiji je jezik navdušenosti. Njen vpliv na um, pa i na samo telo je čaroben, iznenaden in povzdiguje. Ona omogočuje in povečuje oibseg mišljenja in ■čutenja. "Lepo pravi veliki antgleški pesnik Shakelspeare v svojem "Benežkem Trgovcu'': jam naSega naroda in da nam je pesem mila in dralga. Vsa ta naša pevska in glasbena društva se vzdržujejo le s požrtvovalnostjo svojih ičlanov in prijateljev. Vsem tem našim iglaSbenim či-nitelem se pa sedaj nudi jalko. pri merna prilika, da_se item potom obrnejo na široke mase našega naroda, naj podpirajo njihov trud, naj jim pbmogajo izoibra-ževati seibe iz, .pesmijo in z vsem onim, kar pelsem is seboj prina*-ša, in da potem s pomočjo pridobljenega nauka oplemenju,-jejo vso svojo okolico, ves naš narod isiro'm prostranih Združenih Držav. "Naš narod v tej zemlji pa se bo najodličnejše oddolžil lepi pesmi in visem slaistem, 'ki jih mu pesem daje, ako se vsi zapišejo vsaj kot podpirajoči člani naših pevskih in drugih glasbenih društev. Malenkostni oboi, ki ga bodo. prispevali, bodo jim naši pevci stokratno povraičali ''s skla dom isladkih zvokov" lepih pesmi naših Igajev, livad, polja in gora, odkrivali jim bodo zopet o. no lepo:, pošteno du'šo nalšega naroda, dbračali bodo njihove misli nazaj v prdšlost, ko je njihov du'h bil vedrejši, bolj izadovoljen in srečen in ko so jih navdajali oni sami čuti, ki jih pesem izraža. "Proslavimo ta iglasbenj spominski teden in poklonimo se te veliki umetnosti, ki je najlepša stvar na isvetu.'' Pod voz je padel. Filip Kane, hlapec pri tvrdki Gregore & Ver lič v Ljubljani, je peljal družino svojega goispodarja na izlet. V Mednem pri Medvodah na klancu, kjer gre cesta tik ob železniški progi, je privoz.il nasproti vlak ki so se ga konji ustrašili in zavozili v stran. Vojg se je prevrnil in pokopal pod seboj vse iz letnike. Le hlapec Kane je dobil male poiškodbe po životu in je moral v bolnico. Nezgode. Rudolf Mencej, strojnik na ljubljanskem »glavnem kolodvoru, je v temi, k© je Najhitrejše modeme ladje na svetu. S potniki se postopa nadvse uljudno. v vašem mestu ali blizu, se nahaja naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, Bolgarijo, na Romunsko in Madžarsko preko Dubrovnik in Trst, ITALIJA .......... 10. junija Listki $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. Preko Cherbourg: AQUITANIA ........ 2. maja 23. maja MAURETANIA ..... 16. maja 6. junija BERENGARIA .....,30. maja 20. junija Parobrodni listki $100; Davek $5» Železnica do Ljubljane $10, Nove ladje plovejo direktno v Hamburg. ■ mmmm m mmmm m mmm PRODA ALI ZAMENJA SE posestvo z grocerijo in mesnico, radi odhoda iz mesta. Več se po-izve v uradu tega lista. (x) GOSTILNA NAPRODAJ. glasiti se je v mšem uradu. Proda se poceni in ta.