Tedenske irotfce. Smrt enega našega najstarejšega pisateljev. V Rogašfci Slatini je zatisnil svoje oči vsakemu Slovencu znani pisatelj in pesnik Josip Stritar. Bil je rodom iz Kranjske, a služboval je dolgo vrsto let kot profesor na Dunaju. Iz Dunaja je veliko pisal za našo mladino. Njegove mladinske spise je izdajala Moborjeva družba in so bili ter ostanejo nekaj neprecenljivo dobrega za našo mladež. Vsi Stritarjevi spisi in vse pesmi so mojstrsko dobre glede vsebine in oblike. Stritar je bil sin kmetskih staršev m je kot tak tudi pisal tako poljudno, da ga razume vsak še tako priprost človek. Pred dobrim letom se je Stritar v starosti 86 let preselil iz Dunaja v Rogaško Slatino, kjer je preživel zadnje mesce svojega življenja. O Stritarjevih zadnjih dnevih in urah narn poročajo iz Slatine to-Ie: Pred par mesci je začel rajni slabeti, tako da smo se začeli bati za njegovo življenje. Ko je pa prišla trgatev in z njo gTozdje, njegova najljubša jed, se je naenkrat zopet pokrepčal in dobili smo upanje, da bo preživel še zimo, katero pa, kakor je sam trdil, ne želi več učakati. V soboto zrečer je poslala gospa Stritarjeva po ravnatelja zdraviMšča s prošnjo, naj pride, ker je Stritar težko zbolel. Sel je takoj in dobil starčka v težki mrzlici. Hitro je poslal po zdravnika dr. Lavriča, ki je ugotovil začetek pljučnice in je rekel, da so njegove ure štete. Ob 11. uri po noči se je peljal g. ravnatelj še po duhovnika, ki ga je potem previicl z zakramenri za umirajoče. Ko je bil ob pol 5. uri zjutraj ravnatelj zopet pri njem, je bil mirnejši in njegovo stanje veliko boljše. Dopoldne mu je šlo dobro, spoznal je posameznike in tudi govoril. Ob pol treh popoldne je vprašal, koliko je ura, potem pa ni več govoril in tudi ni zahteval ve.č po ženi, od katere edine si je pustil streči. Od tedaj naprej so mu stregle tukajšnje gospe. Ob 9. uri zvečer (v nedelfo) je mimo in brez boja v Gospodu zaspal. Blagopokojnemu bodi ohranjen časten in trajen spomin med siovenskim narodom! Nagrade za čim višji predpis davkov — preprečene V finančnem zakonu za leto 1924 je minister dr. Stojadinovič pri členu 141 pridjal določilo: »Davčnim uradnikom, ki izvršujejo predpis davkov, oziroma koji c^ruge uradnike kontrolirajo pri predpisovanju, se daje posebna nagrada. Nagrado dobijo ti irradniki samo v tem slučaju, ako s predpisom in kontrolo dosežejo čimvišji predpis davkov za tekoče ali prejšnje leto.« To se pravi, da davčni uradnik, ki bi še bolj gulil ubogega davkoplačevalca, bi za svoj »izvanredni trud« dobil nagrado. Naši poslanci so v finančnem odboru z vso silo nastopili proti taki korupciji. Dokazovali so, da se pri nas davki itak predpisujejo in izterjujejo v pretirani višini. Davčni uradniki ne uživajo posebnega spoštovanja pri ljudstvu, dasiravno so oni le vladine klešče. Če bo pa vlada še nagTade dajala za čimvečje izmozgavanje, bo ugled uradnikom čisto padel. In zahteva naših poslancev je imela uspeh. Nagrade so se brisale iz finančnega zakona. Pucljev srbski zemljoradnik Lazič pa pri tem ni zinil ne besede. Ovaduštvo -cmokratskih in radikalnih uradnikov. Žage v naših hribih so radikali na novo obdavčili s taksami. Lastniki žag, koji žagajo les tudi za druge, plačajo od sedaj naprej letno takso od svoje žage in sicer 150 do 600 D letno. Tako je sklenila radikalna srbska večina s pomočjo 8 Nemcev (Schauer) in 13 Turkov. Kako jedo tega prišlo? Demokratski in radikalni del uradnikov v Sloveniji je oče lega novega davka. — Poročali so finančnemu ministru, da se nahaja v Sloveniji okoli 2000 žag, koje bi se še dalo obdačiti. In res, Srbi so lakoj ubogali demokrate in radikale iz Slovenije in so naložili to novo, veliko breme. Ge pomislimo, da ima Slovenija po izkazu, ki so ga prej omenjeni »prijatelji« poslali ministrstvu, okoli 2000 žag, a vsa ostala država samo okoli 60l), zadene ta tiavek skoro samo Slovenijo. Zopet dokaz, da so v mnogem oziru ravno oni davčni uradniki, ki so zagrizeni pristaši demokratske in srbske radikalnc stranke krivi, da se daVkoplačevalce v Sloveniji vedno bolj odira. Malo več srca bi že lahko imeli. Zakaj pa srbski in hrvatski uradniki lako ne postopajo. Seveda moramo resnici na ljubo povdariti, da to grdobijo počenja samo en del uradništva, večiua pa itak čuti z ljudstvom. Te besede smo morali zapislati, da se ne pozabijo. Občni zbor SKSZ se vrši dne 6. decembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v Mariboru, v dvorani Lekarniška ulica. Na dnevnem redu je sprememba pravil (Prosvetna zveza) in druge zelo važne stvari. Vsako društvo naj pošlje delegata, ki naj prinese s seboj pooblastilo izobraževalnega društva, podpisano od predsednika in tajnika. Polovična vožnja na železnici je preskrbljena. Mariborske novice. V petek in soboto preteklega tedna so dobili mariborski orjunci za svoje divjaštvo zasluženo plačilo pred sodiščem. Na zatožni klopi je sedela skoraj vsa akcijska četa (19 orjuncev) radi znanega napada na Cirilovo tiskarno v Mariboru, kjer so v noči od 10. na 11. februarja razbili stroje, s katerimi se tiskata časopisa »Sl. Gospodar« in »Straža.« Njihova organizacija je ogorčeno zavračala, da bi to napravili orjunci, podtikali so ta zločin Nemcem in celo našim pristašem, nazadnje pa jih je izdal njihov tovariš, orjunec Grum, uradnik na glavni pošti, ker se je polakomil nagrade, ki jo je razpisala Cirilova tiskarna za onega, ki bi izdal lopove in jim zločin dokazal. Policija je takoj zaprla 19 članov Orjune, katere je Grum izdal in ti so med preiskavo izblebetali priznanja, ki so bila za nekatere usodna. Po večtedenskem preiskovahiem zaporu so bili izpuščeni in Orjuna je te barbare po celem mestu razglašala za mučenike in ijih proslavljala. Sodišče je proti njim razpisalo obravnavo, ki se je vršila v petek, dne 23. in v soboto, dne 24. novembra. Razprava se je vršila pred kazenskim senatom okrožnega sodišča, kateremu je predsedoval sodni svetnik Guzelj, kot prisedniki pa so sodili dvorni svetnik Fon, višji svetnik Stergar in svetnik Zemljič. Orjuno je obtožilo državno pravdništvo, katerega je zastopal dr. Zorjan. K razpravi niso prišli vsi obtoženi orjunci, ker je eden od njihr neki Tevžič iz Celja, iz strahu pred kaznijo pobegnil, znani cerkveni ropar Štoka se nahaja pri vojakih v Mostarju, par orjuncev pa je izostalo iz neznanega vzroka, tako da jih je sedelo na zatožni klopi samo 14, mesto 19. Orjunci so se prvi dan razprave, ki je trajala do 7. ure zvečer, ponašali ves čas samozavestno, ker so jim njihovi advokati dr. Kukovec, dr. Rosina, dr. Šnuderl, dr. Lipold, dr. Slokar, dr. Miiller in dr. Boštjančič. dajali tolažbo, da bodo gotovo oproščeni. Prvega dne se je prebrala samo obtožnica, zaslišali obtoženci, ki so po orjur.ski navadi vse tajili ter celo dolžili preiskovalnega sodnika, da jih je prisilil, da so izdali drug drugega, nato pa so zaslišali sodniki priče, skoro same orjunce, ki so govorili vsi v prilog obtožencev, z očividnim namenom, da jih rešijo kazni. Glavna obtežilna priča Grum, ki je priŠel od vojakov iz Zagreba pričevnt, pa sedaj ni hotel pričati, ker so ga očividno podkupili, da orjuncev še bolj ni potlačil. Izgovarjal se jer da bi bila sramota, če bi moral še enkrat izdati napadalce. Drugi dan v soboto se je razprava nadaljevala. Govorili so advokati, ki so vsi skušali naslikati obtožene orjunčke kot nedolžna jagnjeta, ki so se v tem času, ko se je napad izvršil, nahajali vsi na sokolski veselici v Narodnem domu. Pomagalo jim pa ni dosti, kajti sodišče jih je po dveurnem sklepanju obsodilo takole: Pobegli Tevžič je obsojen na 6 mescev, Adolf Oprizek, Anton Hlebš in Stanko Bole na tri mesce, Ivan Ivan Sušnik pa na dva mesca ječe, poostrene vsak teden dvakrat z postom in trdim ležiščem ter vsakih 14 dni enkrat s temnico. Ivan Hlebš je obsojen na 6 mescev poostrene ječe radi napada na tiskarno in radi tatvine pri tvrdki »Balkan«, kjer je bil zaposlen. Obsodba je obtožene orjunce, kakor tudi njihove pristaše, katerih je bilo vse polno med poslušalci, jako pobila. Advokati so vložili ničnostno pritožbo, ki pa ne bo najbrž nič pomagala, orjunci bodo morali iti kašo pihat, obenem pa povrniti tiskarni stroške, ki znašajo 39.315 dinarjev ter plačati sodne stroške. Kazen za to zločinstvo je zaslužena, toda še veliko premila. — Dne 26. t. m. je umrla ob 2. uri zjutraj v javni bolnici gospa Matilda Rutnik, rojena Plepelec, soproga g. Jakoba Rutnik. Pogreb blage pokojnice se je vršil dne 28. t. m. ob dve popoldne iz mariborske bolruce na pokopališče na Pobrežju. Novice iz slivniške župnije. Kedaj dobimo pa pri nas nove zvonove? vprašujejo naši farani že skoraj nad leto dni. In po vsej pravici! V začetku leta 1922, ko so v sosednih Hočah potegnili jeklene zvonove v zvonik, so šele začeli pri nas pobirati za bronaste, veselili smo se, da bomo vsaj kje v jeseni leta 1922 imeli dva nova zvonova. Sedaj pa se že leto 1923 nagiba h koncu, pa še o zvonovih ni duha ne sluha. Da ne bodo oni, ki so darovali večje ali manjše zneske za zvonove, vedno nadlegovali svojih županov radi zvonov, prosimo tem potom dotični odbor, ki je imel, oziroma še ima to akcijo v rokah, da nam da javno ta-le pojasnila: 1. Kedaj se je naročil zvon in po kakšni ceni? 2. Kedaj in pri katerem denarnem zavodu se je naložila nabrana svota? 3. Kako dolgo bo še ostala Slivnica mutasta? Dolgo že čakamo in mislimo, da je čas, da dobimo: ali zvonove ali pa vsaj odgovor na naše ponižno vprašanjel — Opazujemo že dalje časa, da nekateri učitelji v naši fari zelo radi naglašajo pri pozdravih svoj sokolski »Zdravoool« Ako to opozorilo ne bo pomagalo in se prizadeti ne poboljšajo, bomo sprego.vorili prihodnjič kaj več in malo natančneje. — Ni ga skoraj človeka dandanes, ki bi se ne tožil čez neznosno draginjo in osobito pa nad vse pretirano visoke davke. Mi pa pravimo: DokJer se bo prirejalo toliko veselic po raznih gostilnah in pod raznimi firmami, bode se selila tudi vsled teh vedno večje beda v naše vasi. Zato pa: Nehajte za enkrat s temi plesnimi venčki in kakor jih pač imenujete vse te ponočne prireditve. Nej bi pa tudi oblasti že vendar enkrat enkrat uvidele, da gre naš narod v tem rajanju še hitreje nasproti svojemu gospodarskemu poginu! S—n. Veliko zanimanje za nove zvonove pri Gornji Sveti Kungoti. Veliko zanimanje vlada tudi pri nas za nove zvonove. Na gostiji pri Vinceku so dobrosrčni gostje darovali prvo svoto 232 dinarjev za nove velike zvonove. Posebej so še darovali za katoliške misijone 63 dinarjev. Novoporočencema želimo iz srca obilo sreče in božjega blagoslova, a darovalcem pa najprisrčnejši »Bog plačaj!« Dal ljubi Bog prav veliko posnemovalcev, da v kratkem zapoje ta veliki zvon čez hrib in plan! — Gost prlek. Na Velki pri Mariji Snežni je umrl g. I. šiker, posestnik in gostilničar, star 70 let. Pokojnik je bil eden najbolj spoštovanih mož cele župnije. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. popoldne. Udeležba je bila zelo velika. Svetila pokojniku večna luč! Preostalim pa naše iskreno sožalje! Vrat mu je prerezal. Iz Drobtinc v Apački kotlini poročajo: Pri nas v Drobtincih je bil ubit posestniški sin Ivan Standeker, star 32 let V prepiru z materjo mu je prerezal vrat 72 let stari ljubček matere ubitega, posestnik Jožef Celec iz Drobtinc. Standeker je bil dober človek in priden delavec. Obžalovanja vredno in pošteno ženo ubitega je zelo razžalostilo dejstvo, da se je ob priložnosti njene navzočnosti pri mrtvem truplu njenega moža izjavil na surov način bivši grofovski kočijaž in današnji zaupnik našib oblasti Anton Propst iz Pogleda: »Der ist lang gut hinF« Za klati ljudje kratkomalo po nmenju pametnih Ijudi itak niso, napake pa ima vsak človek, enake gvehe, mogoče tisti, kateri je rabil ta izraz »več kot ubit« Ljudje bližnje okolice sumijo, da v tem slučaju ni bil uboj, ampak naročen umor. Zalostni slučaj uboja se je ponovil v mali občini v teku treh tednov, Ijudstvo je vznemirjeno, osobito zaradi tega, ker se nahajajo ubijalci doma. Tatvina v Jahovi v Apački kotlini. Pri nas je bil v Jahovi, občina Nasova, potom tatvine oškodovan posestnik Kolbl, p. d. Winkelbauer, za svoto 46.000 K. Kolbl je oral na polju nedaleč od hiše, žena je bila zaposlena enako na njivi blizu hiše, iz hiše pa je pobral neznan tat gotovino, hleb kruha in maslo. Ali ne bi bilo pametnejše, z denarjem iti v najbližnjo posojilnico in tako pomagati sočloveku in trpinu, kateri še večkrat davka ne more plačati?! Krščanska vera nas tako uči: Pomagaj drugemu, tat bi ne imel sreče in lastnik ne škode! Sunek z nožem. V Nasovi v Apački kotlini je zadal posestniški sin Senekovič sunek z nožem posestniškemu sinu Glancu. Z noži so ju obdelali. V nedeljo, dne II. t m., r.ta dobila dva finančna stražnika ob priložnosti neke plesne zabave v Vratji vasi v Apački kotlini sunke z noži. Eden je težko, drugi lahko poškodovan. 2alostni so zadnji časi v Apački kotlini, ljudstvo je vznemirjeno, nboj za ubojem, sunek z nožem za sunkom, življenje in zdravje ljudi postaja igrača. Kaj poreče k temu radikalec dr. Potzinger, kaka je njegova vzgoja in plod delovanja! Poljski pridelki in drugo so se kradli in se Se kradejo to jesen na drobno in na debelo, kakor že dolgo ne. Orožništvo zasleduje le klerikalce, če bi se dalo kakega spraviti v luknjo, ali mu vsaj naložiti globo pri okrajnem glavarstvu. h Apač je odšel dosedanji orožniški postajevodja g. Matevž Urh. Bil je že zadnji čas, da se je poslovil od nas. Bil je velik gospod, gledal je nas od zgoraj, zasledoval fe prav rad pristaše Slovenske ljudske srranke in pomagal nasprotnikom pobijati klerikalnega zmaja, pa je imel malo uspeha. Prestavljen je baje v Velenje. K nam je prišel g. Nekrep od Sv. Ane. Upamo, da bo pravičen tudi za nas Slovence med tujercdno večino. Iz Ormoža. Preteklo nedeljo smo posvetiii in otvorili svoj »Katcliški dom.« Na veliko nevoljo in jezo naših nasprotnikov je delo srečno končono in prepričani smo, da bo dom služil svojim namenom. K otvorilvi je nameraval priti tudi naš voditelj dr. Korošec, toda moral je odpovedati, ker se je preložil termin za potovanje parlamentarcev na Poljsko, kamor je šel tudi naš voditelj. Upajrno, da vidimo kmalu naše politike v novih naših prostorih. Rodoljubi ormožkega okraja so pokazali zopet, da imajo smisel za našo dobro stvar. Hvala vsem, ki so prej in sedaj delcvali za uresničenje našega doma! Po otvoritvi smo bili sioer malo bolj prleško veseli, toda nič zato, bomo pa sedaj JW>lj odločno delali in posebej želimo, da naša mladina uporablja dom v svojo izobrazbo in plemenito, pošteno zabavo. Tombola v Ormožu. Preteklo nedeljo, dne 25. t. m. na večer je priredilo gasilno drušlvo Frankovci—Laparšice—Hum v dvorani gospe Skorčič svojo vsakoletno tombolo. In dočim jc bila cerkev pri rani službi foožji skoro prazna, so bili gostilniški lokali pri tomboli aabito polni in to pri najslabših potnih razmerah in od najbolj oddaljenih vasi župnije. Dobilkov ni manjkalo: nekaj vreč pšenice po 50 kg, vrakovrstne kuretine m celo eno tek, ki ga je baje darovala pred kratkim ¦omožena Kelemina. Blizu do polnooi je irajala tombola, potem je sledila <prosta zabava. Ob 1. uri ponoči prenehala je iia mah clektrična luč in i>ila je popolnoma teina v dvorani, nihče ni bil na to pripravljen, ker se je ed dveh slrani izrečno prosilo za luč do 3. ure. Ni še znano, iz kakega vzroka se je to zgodilo, a domneva se, da vsled kake nemarnosti v centrali. Ob 2. uri po pol»oči je zasvetila zopet ekktriaia luč, ko je bil konec lir«nce. Ko jr bila tema v gostilni, so to priložnost poJFabili gotovi nepošteni ljudje in pokradli mn<}go kupic, mizne oprave in mnogo jih je odšlo, n« da bi bili ¦—plačali. Tako ima gostilničarka polcg nevolje še veliko škodo. Pravijo, da so časi slabi in hudobni, časi ne tako, pač pa — ljudje. Zasiužna velikonedeljska rojakinja. Sestra Vilma Sebock, prednica usmiljenih sester sv. Vincenca Pav- ianskega v Budimpešti na Ogrskem naznanja s poseb»im pismom z dne 21. novembra 1923, da je tam dne 30. januarja 1920 umrla usmiljena sestra Ana Rafaela Heržič, ki je dosegla visoko starost 99 let in je celih 73 let stregia bolnikom. Rojena je Mla 15. marca 1821 v Senežcih št. 9, župnije Velika Nedelja. Na Martinovo nedeljo je bil blagoslovljen zvon za kapelo Marijo Kozar na Cenkovi pri Sv. Antonu v Slov. jor. Tehta 67 kg. Veselje je bilo tem večje, ker tej kapeli zvon še ni bil odvzet, ker še ga ni imela. Narodno-gospodarski tečaj za kmetske fante in može 1k> letos v dneh 27., 28. in 29. decembra v Mariboru in v Celju. Lanski tečaj je še vsem udeležencem v najboljšem spominu, letos bo tečaj še bolj zanimiv in važen. Da •lajšamo udeležbo kolikor mogoče mnogim fantcm in moišen, zato bo letos istočasno v Mariboru in v Celju tečaj z istim sporedom. V Celju ga bo vodil dr. Korošec, v Mariboru dr. Hohnjec. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič. Že sedaj pa opozarjamo vsa društva in zveze, da tekoj začnejo s prijavemi, ker bomo mogli sprejeti samo določeno število udeležencev. Vsi, ki se bcdo udeležili tečaja v Celju, naj pošljejo prijave na tajništvo v Celju, hotel »Beli vol«, oni, ki pridejo v Maribcr, pa na tajništvo v Maribor, Cirilova tiskarna. V prijavah navedite: 1. starost, 2. predizobrazbo, 3. poklic udeležencev. S prijavo se vsak obveže, da bo vztrajal vse tri dni na tečaju. Koliko bo stala hrana, povemo prihcdnjič. Stanovanja bodo brezplačna. — SKSZ za Štajersko. V gomjegrajskem okraju (Rečica ob Savinji) se zadružno-socialni tečaj žal zaradi skrajno slabega vremena ini mogel vršiti. Predavatelja prosita vse naše organizacije, da jima oprostijo, ker zaradi silno slabega pcta kljub najjboLjši vclji nista mogla priti v Rečico. Tečaj moramo preIbžiti na lepši čas. Smrt vrlega moža v Nazarjih. V torek, dne 20. t. m., je pri nas umrl eden najugldenejšib mož cele fare Ivan Ovčjak, p. d. Solitarjev Arua, daleč naokoli znani «loški stric« Bai je zvest rokodelec čevljar in posestnik v Lokah. 9vo| čas je bil tudi župan v Mozirju in večletni občinski •dbornik. Globoka pbbožnost je krasila njegov značaj, a Hihče ni bil vedno tako veselega in vedrega duha, kakor on. Pri vsaki cerkveni slovesnosti je bil prvi in pri vsaki pošteni veselici jc bil pravi voditelj. Ljubeznjiv do vsaItegn, je vsakomur kazal svojo plemenito nesebičnost. Njegova smrt je bila lepa: mirno se mu je preselila duša v boljšo dcmnčijo po kretkibolezni, ko je dopolnil 70. leto. STOJega vseskozi vzglednega življenja. Pogreb je bil velietesten vkljub slabemu vremenu. Ob grobu ni bilo slišati kake kričave žalosti, pač pa so čutila srca vseh, da nas Je zapustil mož, ki je dolgo vrsto let s svojim lepim zgle¦4om, s svnjimi plemenitimi deli in s svojo vztrajno molitvijo kiical blagoslov božji na celo nazarska faro. Zlata «iuša, uživaj sladki, rajski mirf To Ti želimo vsi, zlasti pa nazarska tretjeredniška skupščina, katere vnet član si bil 31 let, in nazarska Marijina družba, katere svetinjo si nosil 18 let in ves čas tudi pri vseh slovesnostih veliki druž ikeni križ. Slabostojr.a polomiia v Šmarjah pri Jelšah. Čujte in strraite, kaj se ]e zadnjo nedeljo pri nas zgodilo posebnega ikt znamenitera. Prikolovratil je k nam nek samostojni lažiapostol in sklical pri Habjanu zaupni sestanek. Zbralo se je okrog njega par zaslepljenih in zakrknjenih trdovratne3ev, katere od začetka njihove »samostcjnosti« pa do da»eu še ni srečala pamet. Kaj pa je povedal oni laži-samoa*ojhež svojim zvestim poslušalcem? To ni tudi samo to, 9k vrdo jn znajo samostojneži. Udrihal je po klerikalcih, češ, da so isti krivi vsega zla v državi in da so le samo- stojneži edina fešilna ladja za kmeta. Ko jih je tako strahovito nafarbal, je predlagal, da se izvoli krajevni odbor Samostojne kmetijske stranke, katero smo pa že pri zadnjih volitvah zdrobili v prah. Toda nihče ni hotel prevzeti mesta predsednika stranke, ki je sploh ni in je tudi nikoli več ne bo. Slednjič so vendarle prisilili nekega modrijana, da se je vsedel na prestol in prevzel povelje samostojnih junakov, ki so že dne 18. marca šli v čmi grob.Zares, kdo bo pa še tako nespameten, da bi še enkrat šel na limance tem plačanim gTobokopom slovenskega naroda! Mi zevedni Šmarčani nikdar! Par ubogim zaslepljencem pa kličemo: Spreglejte vendar enkrat in pomislite, da so vseh nesreč, ki nas stiskajo, poleg naših demokratov krivi slovenski samostojneži, ki so leta 1921 glasovali za vidovdansko ustavo in za centralizem, kateri sedaj neusmiljeno vihti bič nad nami. Poslanci Kmetske zveze, na čelu jim dr. Korošec, se borijo z vsemi močmi, da bi iztrgali Slovenijo krutemu nasilju, toda težek je boj in težko se bo dalo popraviti, kar so zagrešili samostojneži, ki so izročili vso moč Srbom. Pa četudi bo mogoče boj še hud, mi slovenski kmetje hočemo vztrajati z našimi poslanci tako dolgo, da si priborimo nazaj od naših samostOmežev prodano samoupravo, ki je edina rešitev Slovenije. Občni zbor slabostojnih v Laškem. Na Laškem je imela Samostojna kmetiiska stranka v kopališki gostilni svoj okrajni občni zbor. Bi!o jih je z govornikom vred ravno deset. Da bode naše kmetsko ljudstvo vedelo, kdo se še ogreva za stranko, katera nas je prodala Srbom, da nas morejo izžemati, objavimo tukaj nekatera imena. Udeleženci občnega zbora so bili iz tistega šentlenartsko-šentrupertskega kota, kjer bo šla baje nova kranjsko-štajerska meja. Bil je navzoč samostcjni spokornik Špilanc, kateri se je že pred letom kujal Samostojni in hotel uiti k Radiču, pa si je le še premisli!. Omenimo še Posodnjaka, Velarjevega Frančeka in Gorjančevega Nadeka. Ob občnem zboru SKS v Laškem mi pride na misel stara pesem: »V tem mestu Kolofonija, je blo Ijudi devet; prišla ie bolezen kolera, pomrlo jih je vseh deset. Vsiljivost deinokratskega časopisja. Te dni dobivamo po vseh poštah rele bale umazanega lista «Tabor«. Res se vidi, kako trda že prede demokratom z njihovo koncentracijo, da lako ponujajo svoje liste in celo v take občinc, kjrr ni bi!o ob volitvah niti cnega glasu za njihovo propadlo stranko. Višek nesramnosti pa ic, da nam pošiljajo ravno sedaj svoje izv-ode, ko njihovi aavokati zagovarjajo dcmokratske orjunce, ki bodo scaa; kašo pihali, ker so razibili našo Cirilovo tiskarno, kjer izhajajo naši časopisi. Somišljeniki SLS, ki dobivate «Tabor« na ponudbo, v peč ž njim ali na stranišče, ker drugega ni vreden. Agitirajte in si naročite «Slov. Gospodar« in «Stražo«. Proč z demokratskira časopisjem. Novorojenčka vrg-Ia v Savinjo. Iz Rimskih toplic poročajo: Te dni so pctegnili pri nas iz Savinje novorojeno mrtvo truplo moškega spola. O nečloveški materi še ni nič znanega. Orlovski odsek Polzela priredi dne 5. decombra t. 1. cb 6. uri zvečer v dvorani g. Cizeja velik Mik!avžev večer. Somišljeniki in prijatelji poštene zabave, uljudno vabljenil — Odbor.