Poštnina plačana v gotovini.
8p*d. tn *bb
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure_
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poitni iekovni rahm I*. 11/SOH
Leto II. Štev. 32
GORICA DNE 8. AVGUSTA 1946.
Cena L. 4.-
«
Čudeže bomo ustvarjali sami...»
Neki briški duhovnik, ki se je vrnil iz Ljubljane, je po poročilih Pri morskega dnevnika na nekem zborovanju v Brdih dal tole izjavo: »Bil sem radoveden, kako nie bodo sprejeli onstran kot duhovnika, ker sem slišal toliko govoriti o mržnji proti duhovščini. Povedati pa vam morem, da sem povsod naletel na spoštovanje in sem slišal vzklike: »Živela primorska duhovščinal«
Iz te izjave bi lahko sklepali, dn so se razmere v Jugoslaviji izboljšale in da ima tam Cerkev potrebno svobodo in duhovščina možnost, da vrši dušno pastirstvo nemoteno in v polnem obsegu. Toda kar trdi zvesti maršalov oproda, to zanika njegov gospodar maršal sam. Maršal Tito jo namreč imel pred kratkim dva govora na svojem propagandnem potovanju po Jugoslaviji v Korenici in v Splitu. V toh dveh gevorih je Tito čutil potrebo, da znova poudari stališče OF, oziroma FlUJ do duhovščino na sploh, bodisi katoliške kakor pravoslavne. V prvem govora je rekel približno takole: Na Hrvatskem, kakor tudi v Srbiji in drugod, so med ljudmi, ki sejejo razdor med ljudstvom, tudi duhovniki. Med osvobodilno borbo je od pravoslavne duhovščine dober del aktivno sodeloval z OF. Tudi izmed katoliških duhovnikov, čeprav zelo malo, jih je bilo s partizani Danes pa je manjši del katoliške duhovščino z ljudstvom (s komunisti), mnogo večji del pa se je obrnil proti njemu (proti komunizmu). Prav tako je tudi dobršen del pravoslavnih duhovnikov nastopil proti ljudstvu in seje mržnjo med Srbe in Hrvate. Nato je dobesedno izjavil: »Rekel sem in tudi sedaj pravim, da nimamo ničesar proti cerkvi. Nimamo ničesar proti duhovnikom-Naj opravljajo svoje OBREDE, svojo dolžnost. Če bo potrebno, jim bomo pomagali, ne dovoljujemo pa, da bt rušili, kar smo tako težko zgradili.«
V	Splitu je maršal Tito se enkra' spregovoril o Cerkvi in duhovnikih, pa še bolj trdo. Govoril je o enotnosti ljudstva v novi Jugoslaviji in rušiteljih te enotnosti. Dobesedno je rekel:	»Slišal	sem	pa	nekaj, in
sicer povsod, da vodijo vse sledi nezadovoljstva pod črno suknjo.« (Tu je množica vpila »Dol s sovražniki ljudstva!«). Nato je Tito nadaljeval, češ,da so ljudje, ki r-asprotu-jejo taki enotnosti, sovražniki naroda. (Tu so se slišali novi medklic•: »Dol s črno reakcijo!«). Maršal pa jo nadaljeval: »Ti ljudje so se pričeli posluževati različnih sredstev. Pričeli so se posluževati xprikazo-vanja nekakih svetnikov« in kaj jas vem, česa še vsega. Kje pa so bili ti svetniki takrat, ko je bilo treba reševati narod? Ni jih bilo- Danes pa so se našli razni svetniki in godijo se baje razni čudeži. Kakšni pa so ti čudeži, ki so nam potrebni! Čudeže bomo ustvarjali sami s svojim lastnim delom... Naj svetniki o
a no jo v cerkvah, tam, kjer so in k.ier je njihovo mesto.«
Potem je še povedal:	»Nekoč so
reakcionarni duhovniki, tako nekateri pravoslavni kakor katoliški, govorili, da je vsa oblast od boga (z malo začetnico), danes pa pravijo, da ta naša oblast ni božja. Kaj hočemo sedaj? Ali hočemo s prekrižanimi rokami čakati, da nanl potrdijo našo oblast? Ne bon.o! Za to oblast smo se borili.« (Vsak poučen vernik ve, da uči Cerkev spoštovanje ln pokorščino do vsake oblasti. Svetni oblasti smo dolžni odreči pokorščine le tedaj, ako nam zapoveduj« ali prepoveduje kako stvar proti božji postavi.)
Kaj zvemo iz tega govora?
1. Tudi pravoslavna duhovščina zapušča Titove vrste. Tito sam priznava, da je dobršen del pravoslavno duhovščine »nastopil preti ljudstvu«. O tem priča tudi pismo pra voslavnih škofov, o katerem poroča mo drugod. — To samo potrjuje staro resnico, da je komunizem sovražen do vsake vere, ki hoče š? ostati ■vera in ne samo »opravljanje obredov«.
2. Potrdil je, kar smo že bežno slišali, da se v Jugoslaviji godijo 6u-deži. Nimamo natančnejših poročil, toda iz Titovih besed se razvidi, da morajo biti to resn-s stvari, če je sam poglavar jugoslovanske države čutil potrebo, da na javnem zborovanju o njih govori. Ne moremo n namreč misliti, da bi se maršal Tito v svojih govorih brigal za babje kvante.
3. Postavil se je ne samo proti duhovnikom, temveč tudi proti svetni-
kom, saj tako bogokletnih besed n>-smo še zlepa culi iz ust v>hovnega predstavnika kake države. Nas no /sanima, ali maršal veruje v svetnike in čudeže ali ne, toda tudi od njega moramo zahtevati, da z večjim spoštovanjem govori o stvareh, ki so svete toliko jugoslovanskim državljanom. To je stvar olike in ne samo vere! Je pa tudi stvar enotnosti cbiha mod narodom.
4.	Prazno je govorjenje, da smejo ljudje svobodno moliti in duhovni ki opravljati obrede, kajti vera ni samo molitev in opravljanje obredov, vera je življenje!!!
S S - ovci niso smeli hoditi v cerkev. Partizani so lansko lelo napravili pri procesiji sv. R, Telesa
v	Gorici veliko parado. Vojaštvo F. L. R. J. in partijci postajajo vedno večja redkost v cerkvi. — Ali je to sad velikega poudarjanja svobode verskih obredovf Po sadovih jih boste spoznali.
IZ ŽIVLJEM J A CERKVE
Tistim, ki kujejo mir
Zbrali so so zastopniki 21 držav, da sklenejo mir. Tisto, po čemer človeštvo zaman hrepeni že sedmo leto, bi sedaj moralo postati resni-cs, na svet bi moral prm mir. iiua i;. dvajset je zmagovitih držav, ki sedijo za zeleno mizo v Luksemburški palači v Parizu. Poleg njih je še pet držav, ki so vojno izgubile, to so tako zvane satelitske državo Nemčije: Italija, Ogrska, Romunija, Bolgarija in Finska.
Nistu pa zastopani ne Nemčija ne Japonska, obe glavni sovražni sili v pretekli vojni. Kakšen mir more biti to, če ne bo šo miru niti z Nemčijo niti z Japonsko?
Pa še nekdo manjka tam pri zeleni mizi, ki bi pa ne smel manjkati, namreč zastopnik sv. očeta. Papeža niso povabili na mirovno konferenco, kakor ga že po prvi svetovni vojni niso. Res je, da sv. oče ni bil v vojni ne z eno stranko ne z drugo, toda res je tudi, da si je on za mir največ prizadeval p red no je vojna izbruhnila in ves čas med vojno. Papež je postavil v>emu človeštvu pot točk, na katerih morajo graditi mir, če hočejo, da bo mir in ne samo premirje. Na prvo božično noč v vojni leta 1939. je sv. oče govoril narodom o mira. Ni bilo še jasno tedaj, kdo bo končni zmagovale % ;;ato pa je lahko Kristusov namestnik s toliko večjo neprisiranostjo govoril in postavil točke, ki naj se jih drži kateri koli zmagovalec.
1. Prvi pogoj za časten in pravičen mir jo zagotovitev pravice d) življenja in neodvisnosti, tako malim kakor velikim narodom.
2. Narodi se morajo rešiti strašne sužnosti oboroževalnega tekmovanja in strahu pred nasiljem Zato mora biti ena glavnih določb mirovno konference prostovoljno in postopno razoroženje.
3. Ustvariti se morajo mednarodne organizacijo, ki bodo čuvale nal izpolnjevanjem mirovnih pogoje^ in jih bodo lahko tudi spremenile, če se bo to zdelo potrebno za svetovni mir.
4. Zadostiti jo treba resničnim potrebam in pravičnim zahtevam narodov in narodnih manjšin s pomočjo vzajemnih pogodb, tako da ne bodo več. postale vir sporov in vojska.
5. Čut odgovornosti in pravičnosti pri tistih, ki vodijo narode, in pri
narodih samih, da se bodo ravnali po pravilih božjega prava in naravnih zakonov.
Koliko so se narodi do sedaj držali luk navodil sv. očeta« Nckatori mali narodi so že izginili, so utonili v območju velikih. Drugim grozi c-naka usoda.
Mesto da bi govorili o razorože-vanju, govorijo o atomski bombi in sejalcih bacilov, ld bi po svoji grozoti presegali vse, kar jo bilo do sedaj groznega.
Organizacija Združenih narodov je bila ustanovljena, toda narodi s--med sabo tako malo razumejo, kakor le kdaj.
Kako bo z narodnimi manjšinam' v Evropi? Premaganim narodom hočejo vsiliti, da morajo zagotoviti vsem državljanom uživanje človeških pravic in bistvenih svoboščin, med njimi svobodo besede, tiska in objavijanja, svobodo vere, političnega mnenja in javnega združevanja Toda te določbe veljajo le za premagano narode. Zmagovalci pa nočejo slišati, da bi se smel kdo vtl kati v njihovo notranje zadeve. Zato bodo zopet postopali z narodnimi manjšinami in političnimi naspro' -raki, kakor se jim bo zdelo. Nekat> ri že delajo tako.
Kar so čuta pravičnosti in odgovornosti tiče, ga pri nekaterih narodih, ki bi radi igrali prvo vlogo, in pri njih voditeljih ni bilo še nikoli tako malo kakor sedaj, saj na mednarodnih zasedanjih le preveli -kekrat govori le strast, oblastiželj-nost in pohlep..
Ali bo v takem ozračju zrasel pra-
vi	mir?
V	Versaillesu so kovali mir broz Loga in brez papeža. Sedaj v Parizu hočejo ponoviti isto l.apako. Zato se upravičeno bojimo, da čakn rovi mir ista unoda
FANTJE IN DEKLETA! Urno na tlelo za moralno obnovo dežele! Najprej prenovite sebe v dobrih duhovnih vajah. Za dekleta bodo v zavodu No tre Dame od 18. VIII. zvečer do 21 VIII. zjutraj. Za fante pa v Malem semenišču v Gorici od 17. do 21. avgusta. Sladkor morate vzeti s seboj. — Glejte oznanilo v zadnji štev. Slov. Prim.
Srbska ccrkev v Jugoslaviji v obrambo vere
Škofje srbske pravoslavne cerkve so izdali skupen pastirski list, ki se v mnogih rečeh ujema s pastirskim pismom, ki so ga lansko leto izdali katoliški škofje Jugoslavijo v Za grebu.
V pastirskem pismu protestirajo pravoslavni škofje zoper »laične« zakone, ki jih vpeljuje runi režim, ir. zoper sisteme, ki so uvajajo tudi na kulturnem polju in »so samo v škodo pri vzgoji mladine«
Končno spodbuja duhovnike in verniko, naj prenašajo vdano in z veliko vero nesreče, ki eo se zadnja leta zgrnile nad srbski narod.
Po zgledu Kristusovem
V Poznanju na Poljskem so obsodili na smrt bivšega gauleiterja in velikega rablja poljskega naroda Artura Greiserja, ki jo mnogo tisoč Poljakov pognal v smrt. Bil je tudi velik sovražnik bv. Cerkve, ki jo je kruto preganjal, dokler je imol o blast. Ko so ga obsodili ua vislice, so je pa spomnil na sv. očeta in po slal s pomočjo poljskega poslanik* pri italijanski vladi v Rimu Stanislava Kota prošnjo na sv. očeta, naj posreduje zanj pri poljski vladi za pomiloščenje. Iz Vatikana so na prošnjo takolo odgovorili; »Artur Greisor >o bil hud sovražnik Cerkva ir. jo je kruto preganjal, dokler je bil oblastnik v »Warthegau«.
Vendar sv. oče po zgledu Jorasovem, ki je na križu molil aa tisi«, ki sr> ga križali, sprejema prošnjo obsojenca in se obrača na pristojno (blast z očetovsko prošnjo, naj mu I rizanesojo in puste življenje.«
Vsled tega je radio Moskva 21. ju-l:ja opolnoči takale napadel papeža: »Vatikan brani nacistično zločince.«
Kako je podlo tako napadanje Vati kana, uvidi lahko vsakdo, ki zna še misliti. Če sv. oče ne bo dober do vsoh, kdo pa naj bo?
Vatikan
Sv. oče je sprejel v posebni avdienci skupino ameriških senatorjev in ameriškega poštnega ministra iri njegovo spremstvo.
Katoliški časnikarji zborujejo
V Parizu so se zbrali na medna-zborovanje izdajatelji katoliških časopisov iz vsega katoliškega sveta. Prišli so zastopniki iz Belgijo, Holandske, Luksenburga, Anglije, Švice, Italije, Ogrske, Poljske, Združe nih držav. — Jugoslavija je soveda manjkala, ker tam ni več svobodnega katoliškega časopisja.
Trpeča in zmagujoča Cerkev
Člani sinedrija (visokega zbora), ki so na smrt obsodili Kristusa, so mislili: »Ko likvidiramo njega, i-iličimo tudi njegovo delo.« Kakor vsi ostali preganjalci, ki so potem nje posnemali, so si domišljali, da b(. prelivanje krvi uničilo vero. Ni-s.> si predstavljali, kar jim je dopovedoval Tertulian, da je kri seme kristjanov.
Sinedrijci ne samo da niso uničili Kristusovega dela, ampak so ga nehote celo pospešili. Prelitje krvi j« namreč dovršilo odrešenje. Tako je gurešenje posredno tudi delo so vražnikov Odrešenikovih. Od takrat dalje sovražniki Kristusa nehote ali hoteč ravno obratno pomagajo pri odrešenju duš: reforma krščanstva jo namreč delo svetnikov, a tudi preganjalcev; kajti kjer teče kr'1, tam se očiščuje duh.
Nasprotstvo do Cerkve je njen najboljši zagovor. Nekateri govora
o	krščanstvu kot o umirajoči ver.. Toda kako naj si potem razlagamo tako zagrizeno sovraštvo proti njej? Umirajočega ne sovražimo, posebno
ga no ubijamo. Požigi, zaplenitve, ječe, internacije, streljanjo. to so vojna sredstva. Ne bojujemo pa se z ognjem in mečem, s sovraštvom ia idejami proti mrliču... Torej kristjani lahko umirajo pod nasiljem, krščanstvo pa živi, cvete in zmagujo.
(Po knjigi: Jgino Giordani: 11 sangue di Cristo (str. 113,111).
Kdo je resnični krivec 1
Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je strogo obsodilo vrsto zločinskih umorov v Emiliji ter Ro-magni in sploh v vsej srednji Ita-l:ji. Pripominja pa, da ni zadati, da se kaznujejo dejanski izvršitelji umorov. Treba bi bilo stopiti na l rste organizatorjem ter prišepetal-eem teh zločinov: to pa so oni, ki z govori ali tiskom vršijo strupeno gonjo laži, obrekovanja, sovraštva do duhovnikov. Kajti ti pripravljajo tla za zločine, ti so duhovni očetje krvoprelitij, ti so moralno odgovorni za te grozote...
Obsodba vatikanskega glasila no zadene samo časopisju v Italiji, ampak po vsem sveitu. Velja tudi za (.no naše časopisje, ki neprostano neti sovraštvo do škofa in duhovnikov, ki kliče nepretrgoma smrt ln pegin drugače mislečim, ki se opaja s krvjo in smrtnimi obsodbami, ki vriska nad brezsrčnim uničenjem onih, ki nočejo komunizma.
„Vrnil se bom spet k očetu!"
»Bila sem v težki zmoti, ko sem se berila proti katoliškim ustanovam!« je nnpisala Regina Garcia, levičarska poslanka v Santanderju ter zvesta sodolavka slovite komunistke »La Passionaria« za časa španske vojno. To izjavo je dala Regina Garcia prošlega aprila, ko je objavila v odprtem pismu v raznih časopisih a' Santanderju svoje spreobrnjenja ter povratek v katoliško Cerkev.
Veliko španskih vodilnih komunistov se jo že vrnilo v naročjo katoliške Cerkve. Tn omenimo dva vodilna intelektualca: dr. Andreja 0-vojeroe ter dr. Garcia Morente, ki jo bil nato posvečen v duhovnika in jo ,u mr 1. 1. 1944
V	zadnjih mesecih jo prišlo na goriški Ordinariat lepo število prošenj ljudi, ki so za časa nacizma odpadli od katoliške vero, ki pa se sedaj spet vračajo k vori svojih očetov... Molimo, da bi tudi naši vodilni komunisti kaj kmalu spoznali svoje zmoie, objokovali svoj odpad od vere in rekli z izgubljenim sinom: »Vrnili se bomo speit k Očetu!« Nedolžno prelita kri naših mučencev, trpljenje nedolžnih, jok in solzo desettisočov bodo pač prebilo oblake ter Bogu iz rok iztrgale milost izpreobrnjenja tem nesrečnim našim bratom.
Množična deportacija
v Rusiji
Radio Moskva je objavil, da sta bili dve sovjetski republiki težko kaznovani, ker nista znali prepreči t'. v teku vojno, da bi del prebivalstva ne zabredel v izdajstvo., Avto■ nomna republika Conken-Inuš jo bila razpuščena z odlokom Vrhovnega Sovjeta.. Krimska , republika je pa ponižana v navadno »krimsko deželo«. Vse’ prebivalstvo obeh avtonomnih republik, ki šiojeta skupno
krog 400.000 oseb, je bilo presoljeno v notranjost Rusije. Tako je objavit tajnik Bakhmurov. Sodi se, da so preselili ljudi v Srednjo Azijo, najbrž v Kazakistan, kjer so nastanjeni že drugi neljubi elementi, kot n pr. kmetje, ki so so protivili kolektivi',aci ji.
Neki švicarski časnikar tako-le komentira:	»Ruski	voditelji	imajo
zares svojevrstne pojme o pravim in svobodi. Učili so so od voditeljev starega Reicha. Tako so preselili v notranjost Rusije vse prebivalstvo teh republik, ker so je nekaj ljudi oklenilo kljukastega križa
mesto srpa in kladiva. Kaj bi se zgodilo, če bi naš vrhovni Federal-ir Svet odredil preselitev v Alpe vseh prebivalcev enega naših kantonov s pretvezo, da je nekaj ondot-riih ljudi izdalo domovino? Zakaj bi tako ne postopali Francozi s prebivalstvom Alzacije in Lotaringije, ko je nekaj tamošnjih ljudi res sodelovalo z Nemci? Kaj bi vsi rekli o Belgijcih, ako bi poslali v Kong > vse Flamce, ker so nekateri bili pristaši naciolnalnega socializma?... Zares! Narodi niso krvaveli še3t let, da bi naredili konec nacistični tiraniji, a da bi sedaj doživljali ena ko krivično in brezsrčno metode.«
V SIJU RDEČE ZVEZDE
ITALO - KOMUNISTOV
V vasi Cocealia v Romagni je župnik maševal na prostem, ker je bila župna cerkev do tal razrušena v vc jni. Pa je šel mimo kamion z rde čo zastavo. Vozilo je bilo polno deklet ki so bruhnile na duhovnika ter okoli stoječe vernike ploho o studnih psovk in sramotenj.
V vasi Gavardo pri Bresciji je na zidu sledeči napis: »Demokristjani! Zmagali ste toda vedite, da imamo še |trojniee!«
V nekem gledališču v Modeni je bilo veliko komunistično zborova nje. Nad dva tisoč komunistov Je bilo zbranih. Eden govornikov, z i-menom Titta Foti, je med drugim izrekel naslednje strašne kletvine. »Bog je le smešna iznajdba... Molitev je brezkoristno in neumno p oče tje... Kristus in Sp ar tak sta bita dva velika anarhista... Zenska, ki je vezana z zakonom, je postavna prostitutka... Krščanska morala je suž-nost... Cerkev je antisocialna, anti-kulturna ter antikrščanska ustanova... Hočemo osvoboditi narode od verskega suženjstva...«
V Maeerati so slično kot v Mon-tefiascone (o čemer smo že poročali) vse pripravili za — pogreb. Proslaviti so hoteli zmago levičarskih strank s simboličnim pogrebom kr-
ščanske demokracije. No... pogreb je res bil. Pokopali pa so najbolj ognjevitega komunističnega govornika, ki je nenadoma umrl, potem ko se je par dni preje zaklel na nekom političnem shodu, da bo »poje del možgane tamošnjega škofa ter jetra krajevnega kurata«... Znan Je prastari italijanski rek: »Chi man-gia prete, muore — kdor žre duhovnika, umrje.«
Bilo jo v Turinu. Nekaj komunističnih delavcev je imelo naiogo prirediti volišče v ljudski šoli v Via L. Manara. Pa so sneli s stene križ tor sliko sv. Janeza Bosca, ju pohodili ter nato zagatili v koš za odpadke.
Ob priliki zadnjih italijanskih vo. litev so priredili volišča v raznih šolah, tudi v verskih zavodih. Z volišč so ponekod odstranili križe. Tako so tudi odstranili križ na volišču, ki je bilo prirejeno v nekem verskem zavodu v Genovi. Hišna prednica, ki je bila pričujoča, je vprašala: »Toda zakaj hočete sneti križ?« — »Tak je ukaz« jo odvrnil star delavec. »Kako nesrečen ukaz!« Delavec je medtem snel križ in ga nudil redovnici. »Pa ga vsaj poljubite!« Delavce jo je milobno pogledal in tiho rekel: »Sestra, saj som. ga že poljubili«.__________________'•
in kulturna enota, ki spada skupaj. Ako ostane pri tej ozkosrčni razmejitvi, bo i naše i furlansko ljud stvo še zelo dolgo glava bolela in t j bedo zanamci vpraševali, čemu neki so se Primorci skozi dolga leta pobijali in si hiše požigali, da so nazadnje skupnost ozemlja tako nesmiselno razcepili.
Naravno je, da bomo morali sprejeli, kar nam bo plenarna mirovna konferenca prisodila, prav tako naravno je pa tudi, da bi tisti Slovenci, ki bi morali priti pod Italijo in tam utoniti, rajši prišli pod mednarodni Trst, kjer živi tudi še nekaj naših rojakov. Zato se jc Soški tednik prav brez vsake podlage zagnal v nas.
Kdo bo pa zadovoljen in kako bomo mi zadovoljni te nove razmejitve, bodo znali povedati naši Primorci črez par let, ko se bo revolucijska pijanost iztreznila. Gotovi smo, da bodo uvideli dalekoviduost »gadje zalege« okrog Slovenskega Primorca, ki ni nikdar stavkala, manifestirala, kričala po mitingih in varala ljudi s praznimi obljubami, ki ni nikdar nobenemu s smrtjo grozila, še manj pa koga umorila, temveč je ohranila sredi revolucijo prisotnost duba, trezno so-dbo in od krvi neomadeževane roke.
TaUo sodi 1udi velika večina zreli j šib ljudi Julijske krajine obeh con.
MIROVNA KONFERENCA. V Parizu so se 29. julija zbrali zastopniki velikih in malih držav — zmagovalk. Ker jo Bevin nekoliko zbolel, jo prišel' namesto' njegh' ministrski predsednik Attlee. Otvoril je konferenco domači zunanji mlhisteKBi-dault, za njim so govorili uvodno besedo vsi zunanji ministri, želeč konferenci uspeh pri težavnem delu.
'Istočasno so "Judi' objavili načjrte mirovnih pogojev za vsako preiha gano državo posebej, ki so jih pripravili štirje zunanji ministri »Ve likih«.
Z obravnavanje*^ teh pogojev seveda ne morejo začeti že prvi teden. Treba je urediti pravilnik za poslu vanje konference. Že prve dni so se pokazala nesoglasja glede tega. Zunanji ministri, zlasti Molotov, terjajo, da se predlogi sprejemajo le z dvetretjinsko večino vseh udeležencev, male države pa se temu upirajo in hočejo, naj zadostuje črezpo-lovična večina glasov. Pa sc bodo že poravnali in nato pristopili k odločil vem, ki bodo tudi za nas važne. ?i*,»	1*4 ;» •-	99 it,- \	**
KAJ BO Z NAMI?
Našo deželo je frarfcoski načrt, ki so ga v bistvu sprejeli vsi »Veliki«, takole razmejil:	V	hribih bi tekla
meja mfed Italijo ' id Jugoslavijo iribiižnO po nekdanji' rfcieji med bivšo Avstrijo in Italijo izpred leta 1915. Tam dekje za KdŽbano pa bi nova meja zapustila reko Idrijco (Judrio) in začela rezati Brda ob njih spodnjih obronkih. Fojana in Medana bi ostala Jugoslaviji, tik pod VipoiŽMni bi se pa meja obrnila proti severovzhodu, obšla Šte-verjau do Pevraice — Soče, jo pre
skočila, odrezala od Gorice- Sofkan m Kronberg ter šla tik za. mestom (2 km od njegovega središča) črez 1’.: novec, okrog Šempetra* ki bi ostal pri Gorici, do glavne ceste Goriea-Miren in ob tej cesti* črez Kras proti Trstu. Vrtojba, Miren, Opatjeselo bi ostali pri Jugoslaviji, kar leži zapadno od te ceste, bi prir padalo k Italiji.	<	*
Zadnjič smo napisali, da bi bilo prav, ako bi te kraje namesto Italiji- pridružili prostemu mednarod neinu Trstu, a nas je Soški Tednik zaradi tega strupeno napadel. Poglejmo, kdo ima prav.
Po tem načrtu se vidi, da so so »Veliki« najozkosrčneje držali načela pustiti kar najmauj tujerodcev v nacionalnih državah.
Ker Gorico vkljub vsem protidokazom smatrajo za italijansko me sto, so jo s Revmo, Podgr.ro, Šte-verjanom (morda zaradi Oslavja) in Šempetrom izrezali iz slovenske ga ozemlja. Poleg tega je odrezanih nekaj manjših naselij v Brdih.
Ali pa je to pametno za’deželo in njene prebivalce, ' ki so že stoletja povezani z Gorico, je drugo vprašanje. Proti Gorici-teče Soča izpor Triglava, Vfpava ifcpod Nanosa Sem sc-stekajo vse železnice in ceste iz vse goriške dežele. Tu je srca vsega gospodarskega življenja deže le: pa ne'le to/teuditiaše kulturno ih versko središče je Gorica. Tu i me mo nadškofijski sedež, šole, ti skarne, knjižnice, semenišča, siro tišča, zavode, gluhonemnico, bolni ee i. t. d.
Vstegh tega naj po tem razmejitvi r.em načrtu dežela pogreša, mesto pa dežele, ki tvori, njegovo ožilje in mišičevje. Primorje je gospodarsk
iniaiizii
Moskovski radio ter komunistično časopisje vseh deščl vodi že dolgo < asa ostro gonjo laži ter- klevet proti Vatikanu v slogu Voltairejevega reka:	»Obrekujte,	obrekujte,	nekaj
bo le ostalo?; »To klevetanje je doseglo hudo ostrino, ko se je papež zavzel za bivšega nacističnega gaulei-terja Greiserja, katerega: so. bili v Varšavi, obsodili na smrt. Greiser hudo preganjal Cerkev na Polj skem, toda ko se je skesan obrnil rta papeža, mu; je papež v duhu krščanske vere odpustil in prosil zanj. Zato je komunistični radio in tisk obsojal papeža, ter mu očital* da ni storil ničesar za tisoče Poljakov, k.i tere je Hitler obsodil na smrt. In tako je tudi zadnji. v zboru komunističnih glasil »Soški tednik« vrgel svoj kamen na papeža, V svoji številki z dne 27. julija jo to goriško komunistično glasilo prineslo med svojimi »Drobnimi novicami« tud: naslednji izpad:
»Zaporniki po hitlerjevskih, taboriščih in zaporih, med njimi tudi demokratični duhovniki in škofje, so zaman: dolgo pi-ičakovali glasu obrambe »d strani rimskega pogla Varja. Vatikau’ ni ničesar storil v njihovo’ obrambo, pač pa dviga sedaj .glas V obrambo morilca milijonov nedolžnih ljudi. — Ali sv. oče občuti krščansko usmiljenje samo napramr fašističnim, banditom, borca m za svobodo in demokracijo pa ga odreka?«.
Hinavskemu pozivu. »Soškega tednika« odgovarjamo, da jp Vatikan, kot pribija, sam Ocaervatore Romane, neštetokrat interveniral v ko-rist tisočev katoliških in nekatoli-ških Poljakov, ki s* bili obsojeni na smrt. Tako se je zavzel, da bi. ne bili ustreljena profesorji v Krako vem, Vilni in Lvovu; zavzel se je za žensko v taboriščih Ravonbruk, Dachau in Osviecim; zaprosil je za pomiloščenje na smrt obsojenih, kot so bili Skoizevriski, Bninski, Wilk> Witoslawski, Piszez, Grabinski, Zdziarski, Konecki, - Chegileka, Ko-navski, Flojezak in za mnogo druge. Koliko si je Cerkev prizadevala za naše internirance v Italiji, je vsem dobro znano in smo že tudi o tem pi-ali.
Tako jo sv. oče dokazal, ča sc mu smislijo borci za svobodo in demokracijo pravtako kot skesani fašistični 1 in komunistični banditi in sploh vsi ljudje, kot je Kristusov ukaz. Toda usmiljenje do skesanih zlobnežev ne pomeni, da sv. očo ne obsoja zlobnosti. »Rimski poglavar« je n.'pr. ostro obsodil Hitlerja iu iijegove pomagače z znano okrožnico »Mit brennender Bor ge« že 1. 1937, medtein ko je komunistični ra dio in tisk'opeval švojegk Stalina, ko je tovariško sklenil tisto znano pogodbo s Hitlerjem, ki je bila smrtna obsodba katoliškega poljskega naroda. In po razdelitvi Poljske je bil sv. oče tisti, ki je dvignil svoj
glas v protest proti grozotam, ki so sc godile »plemenitemu poljskemu narodu«. V tolažbo je govoril Poljaki m o »novem vstajenju« predrage Poljske.
»Soškemu tedniku« svetujemo, naj pusti pri miru Cerkev in njene predstavnike, kajti dosedaj so je sc vedno opekel, ko se jih je dotaknil. Iv srcu naj si vzame Prešernov nauk:; »T.e čevlje sodi naj kopitar!«
Povratniki
iz Rusije
Komunistična stranka v Italiji j: imela pri zadnjih volitvah precejšnjo smolo. Izšla je dokaj šibka. Raz j logi za to so številni. Eden najvažnejših je povratek italijanskih ujetnikov iz Rusije. Ti maloštevilni o-stanki italijansko ekspedicije v Rusijo, suhi in jetični, raztrgani in zamazani, širijo najstrašnejše vesti iz Fusije. Divji so na komuniste. V raznih italijanskih mestih so ti povratniki napadli komunistične krož -ke in jih razbili ter pretepli komunistične simpatizer jo. Nič čudnega, ua so se marsikje zamajala tla komunističnim propagandistom.
V noči na 11! julij je pripeljal vlak Bdečega križa novo skupino povratnikov iz Rusije v Milan. Na vozovih tega vlaka so stali naslednji napisi:
»Italijanske žene, ki zaman čakate nje, ki jih no bo-nikoli več, počastite spomin svojih dragih s tem, da se borite z divjim sovraštvom proti komunizmu, kii so je v Rusiji razdivjal nad ;vašimi dragimi!« - »Bolj-
ševikr se najbolj divje zveri vse* zemlje.« — »Prof. Gonoetto Marcke-s> (komunistični propagandist; naj obišče Rusijo,- pa bo videl! Praksa n ne teorija, g. profesor!« — »Rešili smo se sovjetskega raja!« — »Nekateri izmed nas so prodali sob i, tovariše, domovino. Spoznali jih boste po njihovih fnekomunističnih izrazih!« — »Italijanske matere ter italijanski očetje, vprašajte Togliattija, kako jo umrlo sto tisoč vaših • inov in mož v ujetništvu v Rusiji!« — »Komunisti,; obiščite Rusijo!« — »Italijanske matere. Togliatti je tega kriv!« — »Taborišče v Krino-vaji: od 10. februarja do 10. marca T43: mrtvih.— 27 tisoč!« — »Nas živih: 7%>!«
Kdo je bil
prvi komunist?
Zgodovina pripoveduje, da je živel v starih časih v Ati ki, današnji Grčiji, svojevrsten zagovornik enakosti med ljudmi, lopov Prokrust. Lovil je ljudi, ter jih skušal korenite izenačiti. Na svojem domu jž imel namreč srednje veliko posteljo, na katero je privezal svoje žrtve. 0-cim, ki so bili daljši kot postelja, Je noge enostavno s sekiro toliko odsekal. kolikor so bile.daljše od postelje; one pa, ki niso bili zadostno dolgi, je toliko časa natezaval z vrvmi, da so dosegli predipisano. dolžino. Tako je. »gradil« enakost, med ljudmi...
Taka je enotnost in enakost, ki jo gradijo vsepovsod komunisti. .Ljudje pa so v komunističnih dežel oh pravtako srečni; kakor so bilo Prokruoto-ve žrtve -srečne v njegovi postelj^
Komunistična svoboda
Jp
Te dni;smo.dtoMti v roke od. Zelo zanesljive osebe komunistič nih deset zapovedi v hrvatskem* jeziku.
Take zapovedi' imajo komunisti izdelane za svoje propagam diste in zaupnike v vseh jezikih* Brali smo jih že v italijanskem in s!o\ vnsKem. jeziku,
V vseh izdajah, se na prvem mestu poudarja, da te zapovedi ne smejo priti; v roke ljudem, ki še niso dovolj; posvečeni v nauke komunistično partije. Zlasti pa je prepovedano, jih dati duhovnikom i v roke* p. zapoved.)
Nadalje poudarjajo v teh zapovedih,. da; mora komunistična partija o&volmditi VES SVET.
In česa, naj; osvobodi komuni-zenr. ubogo človeštvo?
Ali.amrdk delavce- bede ih vseh; socialnih: krivic?
Alimoedii narode narodne suž-nosti?
Ali. morda ljudstva, vseh vske* JMsčevaleev in zločincev,?/
AE morda človeštvo vse nemo* mdnostk i* katere izvirajo, vse krivica in ves,, nered v člg^eškJi dm*žfc*?\ ,,	.
Kaj še,- za tako pravo svobodo, so komunizem ne briga. Zlasti um .je tuje - vse, kar se imenup resnica, idealizem, ljubezen ua sočutje* Komunizem* im« pred očmi samo, eno osvobojenjfo t* j. »OSVOBOJEN JE	VS.E6A
SVETA OD SUŽENJSTVA \ ERE.« (Uvod v zapovedi in III. zapoved.)
/Torej, v veri, riasti v krščanski veri, ki je odpravila poganska suženjstvo in prižgala vsem na-lodom Inč resnice in položila nravstvene temelje za vsako človeka jvredno resnično svobodno življeuje — v tej eudotvorni vzgojiteljici otrok božjih vidijo »ajvečjo sovražnico zagovorniki najkrutejše sužnosti, kar jih je kdaj bilo, na svetu in katero ponujajo narodom pod imenom »progresivne demokracije,«
Govorjenje o kaki svobodi vere ali tudi le resnični svobodi bogoslužja in molitve, o kateri toliko govorijo in nevedne ljudi slepijo, je očitna laž in hinavščina.
Kdo naj pričakuje prave svobode bogoslužja od ljudi, ki so vero proglasili za svojo na j več j 4 sovražnico in o kateri trdijo, da je največja usužnjevalka narodov in jo je zato treba prej ali slej popolnoma iztrebiti?
V zap4*ved$h je govoira tudi o nepokorščini in upornosti' nabrani ; staršem in vsem predstojnikom in o sistematičnem podiranju vsake morale, zlasti dru žinske. (5. & in 7..zapoved.)
Vs* simpatizerji m podporniki komunizma naj se torej zavedajo, da: hote ali nehote, iz hudobije ali iz nevednosti rušijo vero in. moralo in da jih zato čaka pred Rogom strahovit odgovor.
Socialno vprašanje
( Na&xljevanje)i IIL. DANAŠNJA DRUŽBA.
* K. Adi v prejšnjih časih ni- bilo. socialnega zla?.
Bilo je, a ni bilo tako pereče. Vedno je bilo dosti bede na-svetu,, .telesne in duhovne. Vedno so bili jtudi kaki socialni; visoki te bede. Hudo zlo je bilD n., pr. suženjstvo,, marnje luci: tlačanstvo. Oboje je bilo nekakšno socialno zlo.
2. Zakayj zk* ni bila tako pe-BUČ«?
Pač zato n«;, ker ga ljudje niso tako živo občutili. Nekdaj, so bili lju-(ije zadovoljni i muogo, slabšim položajen*,. Ftotreee niso namreč nekaj noizpretucsdjivega, temveč se lahko večajo- in. večajo. Čim bolj človek vidi, da bi mu lahko bito bolje, tem •, bolj si želi takšnega zboljšanja svojega položaja, tem manj je zadovoljen z dejanskim stanjem.
Daadaaes je pa stopnja življenja ' obče mnogo višja, kakor je bila v starih časih. Vsi dandanes bolje jemo, bolje stanujemo kakor nekdaj. Tudi delovni stanovi. Za takšno življenje je pa treba tudi več dohodkov ali več zaslužka. Zato je naravno, da zahtevajo tudi delavci dandanes več kakor nekdaj.
Takšno zahteve do neke meje tudi niso neupravičene.
Višino življenja določa višina kulturnega stanja, čim višja je kultura, tem višje je naravno vse življenje, zato tudi življenje delovnih stanov. Bilo bi nonaravno, da bi se drugi ljudje dvigali, delovni stanovi bi pa morali ostajati na nekdanjih ,,mžinah.
Bog sam je položil v človeka teženje po kulturnem napredku, zato je tak napredek naraven in upravičen. A s takšnim nepredkom je združeno tudi višje življenje. Torej titdi delovnim stanovom se ne sme •drekati takšnega življenja.
Seveda je dandanes mnogo pretiranega in nespametnega razkošja. jZato tudi delovni stanovi po tak-
šnem razkošju ne morejo brez greha hlepeti. A pametne rabe kulturnih dobrin jim nihče ue more zameriti.
Zato dandanes delovni stanov’ svojo bedo mnogo boTj občutijo, kakor so jo občutili nekdaj.
3. Ali je še kak poseben vzrok, zakaj je v naši dobi socialno vprašanje boi j pereče? *
Prav poseben vzrok, zakaj delovni stanovi dandanes ueenakost v življenju bolj občutijo, j? nasprotje Mb d krščansko zavestjo in dejanskim, življenjem.
Krščanstvo uči, da jo vsak človek oseba, to so pravi umno in svobod no bitje, ustvarjeno od Boga in za večno življenje v Bogu, zato pa nobeni stvari kot sredstvo podrejeno.
Po tem se človek bistveno loči od živali Žival nima uma, zato se nt more po samo J«sti »osebiti« od drugih bitij. Zivm nima svobodne volje, zalo'se ne more svobodno odločati. Žival je sicer ustvarjena v božjo slavo, a ne za življenje v Bogu. temveč za to, da s svojim bitjem in svojo službo človeku pomaga na poti k Bogu. Ker žival nima uma in svobodne volje, zato ni zmožna ne dolžnosti, ne pravie. Človek kot umna stvar ima dolžnosti, a zato ima tudi pravice: ka” naravno mora, to tudi naravno sme. Žival je »reč«, človek je oseba.
Iz tega sledi, da je vsak človek ustvarjen po božji podobi, namenjen za večno življenje v Bogu, za to pa na zemlji nosilec nekih dolžnosti in pravic, ki se jim ne sme ln ne more odpovedati.
Vsak človek je dolžan živeti kot človek, zato ima pa tudi pravico, da vsakdo ravna z njim kot človekom (pravica do človeškega ravnanja ln spoštovanja).
Vsak človek ima dolžnost, če ima družino, da zanjo skrbi, zato ima pa ‘tudi pravico do tega (pravica do zadostne plače).
A kako današnja družba tepta te človeške pravice!
Mnogi ravnajo z delavci grše ln huje, kakor so delali pogani s sužnji in graščaki s tlačani. Delavec jim je stroj, ki ga rabijo, dokler se ne izrabi, in ga potem vržejo proč, Kakor da delavec ni človek, da nima srca, da ne čuti grdega ravnanja in krivic!
Nič jim ni mar, da potrebuje de lavec počitka, da ima dolžnosti do Boga, do družine, do otrok, da potrebuje tudi počitka za svoje zdravje. za razvedrilo, za izobrazbo
Nič jim ni mar pravice, temveč izkoriščajo delavce, kolikor morejo; podaljšujejo delovni čas, izrabljajo vse njih moči, zmanjšujejo pa plače do skrajne meje, ki je mogoča.
V	dušah delavcev pa živi krščanska zavest o delavcu-človeku, o de-
lavcu, ki naj svobodno živi svojemu Bogu\ o delavcu in njegovih pravicah.
Zato delavci čutijo, da njih položaj v današnji družbi ni takšen, kakršen bi moral biti, zato se vprašujejo, zakaj bi moralo tako biti in doklej bo tako. In vprav to je socialno vprašanje.
Ali v prešnjih dobah po Kristusu ni bilo te krščanske zavesti o človeku?
Bila je, a se ni še tako živo izražala v socialnih posledicah. Delov ni stanovi niso mislili na to, da bi moglo biti na svetu drugače, zato so se vdajali v svojo usodo. Potem pa so se tudi gospodarji bolj zavedali svojih dolžnosti do sužnjev in tlačanov, tako da je bilo njih življenje
Rešitev socialnega vprašanja ni v tem, da se vse dobrine enako po-razdele. Da boš imel o tem perečem vprašanju pravilne pojme, beri to razpravo!
na splošno dosti znosno. Ako so gospodarji pozabili na svoje dolžnosti, se je tudi tedaj javljal odpor (prim. kmečke upore.)
Dandanes je pa zavest deiavcev o delavskih pravicah zelo živa (v mnogih celo pretirana), z druge strani pa v delodajalcih zavest dolžnosti zelo slabotna (v mnogih je sploh ni), zato je nasprotje tako globoko, zato socialno vprašanje tako pereče.
II. KAKO NI MOGOČE REŠITI .SOCIALNEGA VPRAŠANJA Kako rešiti socialno vprašanje?
Najprej sta dva poskusa, eden, ki se je že ponesrečil, drugi, ki se bo prav tako gotifvo ponesrečil.
To sta individualizem in socializem, ali z drugimi besedami liberalizem in komunizem.
Individualizem ali liberalizem je obetal srečo, a je prinesel nesrečo.
Socializem ali komunizem obeta srečo, a bo prinesel nesrečo.
1. INDIVIDUALIZEM 1. Individualizem in liberali
zem	,
Kaj je individualizem? Individualizem vobče je nazor, ki pretirava pomembnost individua.
Individuum je latinska beseda in pomeni poedinca, posameznika, posameznega človeka samega zase. Beseda individualizem pa pomeni neko pretiravanje pravic posameznika, individua.
Tako individualizem v verskem o-ziru pretirava pravice individua nasproti cerkvenemu učiteljstvu, misli, da ima pravico presojati vse verske reči po svoji glavi.
V	političnem oziru individualizem pretirava pravico individua naspro-
ti socialni oblasti, ne razume tistega ( icerenovega izreka, da se moramo 1 ukoriti zakonom, če naj bomo zr-res svobodni.
V gospodarstvu individualizem pretirava pravico posameznikov nasproti skupnosti, družbi in državi in celo nasproti božjim zakonom.
In ker individualizem tako naglasa svobodo, je dejansko isto, kar liberalizem.
Kaj pa je liberalizem?
Liberalizem na splošno je nauk, ki oznanja svobodo.
Svoboda se namreč po latinsko i-menuje »libortas«, »liberalo« pa vse, kar je v zvezi s svobodo.
V tem splošnem pomenu smo seveda tudi kaoličani »liberalci«. Saj j' svoboda, kakor je dejal Leon XIII., za človeka nekaj zares odličnega in dragocenega (praestantis-simum naturae bonum). Tako oznanja Cerkev osebno svobodo nasproti suženjstvu, politično svobodo nasproti samosilju vladarjev, svobode vesti in versko svobodo nasproti nasilju držav.
Toda posebej in navadno se imenuje liberalizem nauk, ki zahteve po svobodi pretirava. Uči nniroč, da bodi človek v vsakem oziru popolnoma svoboden, sam sebi zakonoda-vec (avtonomen):
v verskem oziru: človeku bodi svobodno verovati ali no verovati: priznavati Boga in njegove zapovedi ali ne priznavati, poslušati Cerkev ali je ne poslušati;
v političnem oziru: sama republika je prava vladavina, in sicer republika, kjer je oblast le izraz človeške, ne pa božje volje;
v gospodarskem oziru: tudi V gospodarstvu bodi človek popolnoma svoboden, neodvisen od sociane oblasti in neodvisen od Boga in božjih zakonov.
Individualizem ali liberalizem v gospodarstvu se imenuje tudi gospodarski liberalizem.
(Nadaljevanje].
Domače novice
Biserno sv. mašo
je obhajal pri Sv. Roku v Gorici 21 VII. častni kanonik msgr. Frane Marinič, ki jo bil do konca prve svetovne vojne župnik in dekan v Pliberku na Koroškem. Po vojni je bi za župnika v Kojskem. Povsod so ga spoštovali radi blagega značaja. G. monsinjorju, ki je še krepak, voščimo še mnogo zdravih let!
Zlato mašo
e obhajal č. g. župnik v p. Ivan 'luloh iz ljubljanske škofije v zavodu usmiljenih bratov v mestu Brescia via Oorsica 93 na dan sv. Ane 28. julija. Sv. mašo je daroval čisto na tihem pri oltarju M. Božjo v bolniški kapeli. Na koncu jo odmolil zahvalno pesem: Te Deum.
Zlatomašnik so je udejstvoval tu di kot pesnik in pisatelj. Bog mu daj še mnogo mirnih in srečnih let!
PRIJATELJEM RESNICE
Z dežele nam prihajajo vedno nova poročila o tem, kako plenijo naš list na prehodu v cono B, kako našim bralcem grozijo in jih na vse načine nadlegujejo, kako ih razni funkcionarji tudi v coni A sramotijo in jim napovedujejo vse mogoče grozote za čas, ko »pridejo oni« — na oblast čemu tak strah pred našim listom? Čemu toliko groženj na račun ljudi, ki nikomur ne grozijo in nikomur niso nič žalega sto-i ili?
Odgovor je samo eden: »RESNICE SE BOJIJO.« — Prijatelji, bodite ponosni, da trpite radi resnice! Resnica končno vedno zmaga!!
Obvestilo
Od podpoveljstva mestnih straž v Gcrici (Via Mazzini 7) prejemamo večkrat obvestila, da so se našli razni predmeti, ki naj jih tisti, ki so j‘h izgubili, gredo tja iskat.
Naš list je preskromen, da bi mogel objavljati vsak izgubljeni predmet posebej. Zato veljaj enkrat za vedno to pravilo:
Ce kaj najdeš in si pošten, nosi najdeni predmet na omenjeno povelj? tvo.
Če kaj izgubiš, pojdi tisto stvar iskat tja.	'
Ker je pa malo poštenih ljudi in nemalo tatinskih rok, pazi na svoje Blago in ne zanašaj se na poštenje drugih.
Na podpovoljstu čaka sedaj na lastnike več denarnic, eno žeii3ko kolo, en otroški čeveljček, eno žensko kolo, ena ženska jopica
______*	S	«■	1	'
Vedrijan
Turške razmere Vedrijanci so zavedni ■ Slovenci, ki
so pod Italijo imeli vse polno inter iiirancev in so v začetku goreče podpirali OP. A en greh imajo danes: odprli so oči in ne marajo ki-munizma. Tudi k sv, birmi so poslali otroke. Le par družin je še rdečih. Tem družinam so prišli njih somišljeniki iz vseh sosednjih vasi na shod sv. Ane pomagat demonstrirati s krikom na smrt vsem nekomunistom. Pretepli so tudi enega moža do krvi, kar je pa mirnim Ve-drijaucem kri tako razdražilo, da so nagnali »ljube sosede« iz svoje vasi. Baje se pripravlja za prihodnjo nedeljo kazenska ekspedicija iz c»
lih Brd nad Vedrijan. Živela »demokratična svoboda«! Opozarjamo zaščitnike javnega reda in miru, naj zaščitijo mirne ljudi.
Komunistična »resnicoljubnost"
Komunisti so mojstri v potvarjanju resnice. Dogodke pokažejo v tale: luči, kot jim bolj kaže. Če so pri tem črno prikaže kot belo, jih no briga. Važno je, da »široko mase«, k' no morajo kontrolirati dogodkov, slepo verjamejo... Klasičen primer takega »postavljanja na glavo« je komunistično poročilo o dogodkih v Vedrijanu.
Govornik in požigalci na bogu
Prejšnji teden jo komunističen govornik sklical miting v Vedrijanu. Ko pa jo začel opevati »komunistično« Jugoslavijo, so se mu poslušalci uprli. Govornik ,ic pobognil skozi okno.
Domači te renči so zatrepetali. Koko se bodo zagovarjali prod svojimi »višjimi«? Hudo polomijo so doživeli že tedr.j, ko je šlo toliko o-trek k birmi v Gorico vkljub njiho vernu ugovarjanju in grožnjam. Sedaj je moral šo govornik skozi okur*. No, pa so organizirali za shod sv. Ano protestno mouifostacijo. In res.
V	nedeljo dne 28. julija je prišla v Vedrijan velika množica iz vseh Brd. Vedrijanci niso bili veseli vsiljivih gostov, ki so jim hoteli pokvariti domačo šagro. Ko so jih začeli tujci še sramotiti z reakcionarji tor jim klicati smrt in colo napadati nedolžne birmance, jim je bilo kar zadosti. Po naravi tako mix*ni ln krotki Vedrijanci so vstali kot eden. Planili so na nasilno goste in jih pognali v divji beg. Vse vedrijan-sko prebivalstvo, tudi žene in otroci, je pograbilo za raklo in rdeča tovarišija jo je ucvrla čez drn in siru. Na begu ie iz maščevalnosti eajgala dve k<>pi sena, tako da so domačini upravičeno vzklikali ; x Komunisti požigate kot Nemci!« Ko je prišla Vodrijaneem na pomoč skupina višnjeviških fantov, ui bilo o rdečih ne duha ne sluha.
»Glas Zaveznikov« poroča
O	teh dogodkih je »Glas Zavezniki v« z dne 30. julija takole poročal: »Spopad med prebivalstvom v \ o dri ja nu v Brdih. — Iz Vedrijana
v	Brdih poročajo, da se je v nedeljo zvečer na nedovoljeni manifestaciji zbralo precej ljudi iz okolice, ki so se iz političnih razlogov spoprijel: s tamošnjim prebivalstvom. Posredi.vala jo policija, ki je vzpostavila red. — Manifestante jo policija razgnala, preden so neredi zavzeli širši
Marjanka-.
<14)
1	iL. ms
/Marjetica
' Tudi na Pavla je padel precejšen delež njegove nejevolje.
Pavle je potrpežljivo molčal ln požiral vse. Končno 3ta le dospela do hiše. Vinko se je globoko oddahnil. Pavle nič manj, kajti šo nikoli st mu ni zdela pot tako dolga kot danes.
Na dvorišču jima je prišla naproti ‘mama Marjeta, izza vogla sta pa boječe gledala Oirilček m Metodek. S skrbjo sta opazovala zdravnikovo aktovko, ali ne gledajo mogoče iz nje kakšni strahoviti noži, škarje ln druge podobne priprave.
Nič takega nista opazila in medtem ko jo mama govorila z zdravnikom. sta se, sicer še vedni malo'v strahu, približala.
Zdravnik ju je takoj opazil in poklical k -sebi.
»Ali sta vaša, gospa?« je z Vidnim zanimanjem vprašal dr. Vinko.
»Da, moja zadnja dva sta. Komaj tri lela sta imela, ko je očeta zasul plaz.«	s
Dr. Vinko je pritegnil k sebi oba dečka Ln ju nežno božal po svetlih kodrih.	<	, i . ■
»Lahko ste srečna, gospa, da i-mate dva tako zdrava otroka. Jaz pa nisem imel sreče z njimi. Prvi mi je,-umrl za davico, ko je komaj dopolnil dve leti, druga, punčka, :pa mi je še takoj ob rojstvu umrla.
Žalostno je v moji hiši brez o-
trok, gospa, kajti rajši bi jih imel deset, kot pa nobenega.«
Mama Marjeta ga je sočutno gledala. Bila je sama mati; zato Je tembolj razumela njegovo nad vse plemenito, po ljubljenih otrocih tako hrepeneče srce.
»Gospod zdravnik,« se je zdajci opogumil Cirilček, »ali imate nože in Škarjo v svoji torbi?«
»O ne, otrok moj, nobenih nožev in Škarij nimam, samo dobra zdravila so notri, s katerimi bomo Marjetico ozdravili, da bo kmalu čila kot vidva!«
»Hvala Bogu, sem se že bal, da boste Marjetico rezali m da bo tekla kri.«
Zdravnik se jima je nasmehnil ia stopil za mamo Marjeto v hišo.
Pavle z otroki je ostal na dvorišču. Sedel je na klap pod latnikom, tam, kjer je tolikokrat posedala njegova ljubljena deklica in mu brala iz sv. pisma.
' Ali se bodo še kedaj povrnile tisto presrečne ure? O, saj je nemogoče, da bi njbgov najlopši mladostni sen tako kruto končal.
Bog, ki ga Marjetica tako ljubi, kaj takega ne bo dopustil.
Vedel je, da se v sobi sedaj odloča Marjetičina in tudi njegova usoda. Z razbijajočim srcem je prisluško val tihemu govorjenju, ki je skozi odprto okno prihajalo do njega, a nobene razločne besede ni mogel ujeti. Njegov nemir se je zato od minute do minute stopnjeval.
Spomnil se je na dečka, kajti strašno ga je ubijala ta samota, kateri bi tako rad ubežal. Iskal ju je s
pogledom po vsom dvorišču in ju zapazil nazadnje na vrliu lesone lestve, prislonjene ob hlev. Tam sta zdola kot dva preplašena piščanca ir vlekla na uho tajnostne zdravnikove besede.
Pavle ju je tiho poklical. Spustila sta se po lestvi na tla :n se mu približala.
Njuna vedno nasmejana obraza sta razodevala skrb in žalost »Gospod Pavle, kaj je to: pljučnica?« sta oba hkratu v strahu vprašala.	r
Pavle bi najraje zakričal od bolesti.
»Kako sta to slišala?« Njegov glas je bil tako izpremenjen, da sta ga dečka začudeno pogledala.
»Marjetica jo je prva izrekla, ko je vprašala gospoda zdravnika, če je to pljučnica« — je hitro pojasnil Cirilček.
Nato je Motodek nadaljeval: »Slišal sem. kako je gospod zdravnik odgovoril: Marjetica, vam a res ai mogočo nič prikriti. Pa vidim, da ste dovolj močna in pogumna, da boste tudi to resnico prenesla. Res, pljučnica je, a z božjo pomočjo jo bomo pregnali!«
Pavle je smrtno bled strmel v dečka. Blazna žalost je vedno bolj preplavljala njegovo srce, ki je zau palo Shmo v svetne pripomočke in ni poznalo čudovite moči molitve, še manj skrivnostno blaženost trpljenja.
Samo nase jo zidal, v svojo moč it bogastvo zaupal, zato pa je bilo njegovo razočaranje tem groznejše.
Na vratih se je pojavil dr. Vinko z mamo Marjeto.
Pavle je planil proti njemu in s široko razprtimi očmi je pričakoval potrdila iz njegovih ust.
»Res, Pavle. pljučnico ima, a mla dbst marsikaj prenese. Zaupajmo, naredili bomo vse, kar premorejo naše človeške moči. Ostalo pa bo Bog naredil.«
Njegove besede so bile mehko to lužeče, kot bi božal jokajočega otro ka.
Sedla sta na klop pri kamniti mi zi.
Mama Marjeta je z otroki izgini la v kuhinjo.
»Vinko, povej mi, ali je nevarno?«
Vsa njegova trpeča duša je trepetala v tem vprašanju.
»Pavle, zelo resna stvar je. Tega tl ne prikrivam. Obojna pljuča so vneta in še srce je zelo šibko. Zdi sc, da je ta deklica zadnje čase duševno zelo veliko trpela.«
Pavle je sklonil glavo kot grešnik pred pravičnim sodnikom. Glas, ki ji vstal v njegovi duši, je prevpil viharje v njej:
Ti si kriv, da je trpela, ti si mn čil tega angela. Sedaj veš, kako te je ljubila!
»Vinko, pa jo boš rešil? Obljubi mi, da jo boš!«
Dr. Vinko ga je sočutno prijel za roko, saj pred njim je bil samo Še nebogljen, jecljajoč otrok.
»Pavle, kako šibka je tvoja notranjost v primeri z Marjotičino. Ti zaupaš samo v človeško pomoč, jaz sem sedaj zato bog. Pa kaj. morem jaz proti resničnemu Bogu? Marje tiča pa zaupa samo v Njega, zato Pa je njena duša bogata in globoka kot morje, kateremu ne prideš ni-
koli do dna. Popolnoma vdana je v božjo voljo in pripravljena ravno tako na smd, kot na življenje. Pavle, v tej deklici si našel dragocen biser, /,a katerega je vredno prodata vse, da si ga pridobiš.«
»Vinko, vse sem pripravljen dati zanjo, vsemu se odreči, prijeti za plug iu lopato in s trdim delom služiti kruh zanjo in zase.«
Ne, Pavle, motiš so; z vsem iem bi si ne pridobil tega bisera. Ona hoče več. Ona hrepeni le po popolnem soglasju svoje duše s tvojo. Prebegi la je njena duša, da bi se mogla zadovoljiti s tvojo, ki je — prazna.«
»Vinko, pa kaj res more le Bog napolniti naše duše? Saj smo lahko dobri in pošteno živimo tudi brez njega. Prosto voljo imamo in se lahko odločimo za dobro ali za slabo. Le od naše močne volje je odvisna naša sreča «
»Res, Pavle, mnogo j0 odvisno od naše močne volje, a le če jo z milostjo božjo združena. Kajti zastonj so muci, zastonj zida, kdor zida brez Boga. Pa četudi bi njegova stavba segala do neba, prišel bo dan, ko se bo zrušila v prah m ostalo mu bo samo grenko razočaranje. Naša sreča je popolna le tedaj, če lahko rečemo: za temelj samega Boga imam.«
»Vinko, veš, podobno mi jo že Marjetica večkrat govorila. Res čudovita je ta vera, ki združuje preproste in učene v istih mislih.«
»Da. pred Bogom smo si vsi enaki iu vsi moramo postati kakor o troci, če hočemo doseči nebeško kraljestvo.«
( Nadaljevanje)
Stran 4.
S Lp V EN S KI P R IKK 1R E C
Šrcv. 32
Obvestilo
Kakor jo znano, je Zavezniška vojaška uprava pooblastila izplačevanje prispevkov do dveh tretjin stroškov za pogozdovanje neobdela nih zemljišč in gorskih pobočij, a pod pogojem, da to pogozdovanje vodi in kontrolira pristojno Gozdno poveljstvo.
Za dosego te podpore naj prizadeti vložijo tekom meseca avgusta prošnjo na poveljstvo gozdnega odseka civilne policije. V p.-ošnji naj bo na krutk3 opisano zemljišče, katero prizadeti namerava pogozditi, t označbo občino, imena kraja, lastnika. številke katastralne parcele in nje površino. Načrt bo izdelal gozd ni urad na državne stroške.
obseg. Zaradi spopada med dvema skupinama manifestantov je bilo nekaj oseb laže ranjenih. Enega izmed njih, Ignacija Jančiča iz Vedrijana, ki je dobil več ran na glavi. so pripeljali v goriško bolnico.«
To poročilo pove v bistva resnico, čeprav pretirava učinek posega civilne policije, kajti štirje policisti niso mogli biti sami kos več stotinam manifestantov.
Resnica postavljena na glavo
Toda nad vse zanimivo je poročilo, ki ga je prinesel o istih dogodkih komunistični časopis »Primorski dnevnik« dne 30. julija, ki piše dobesedno: »Zborovanja v Brdih. -Mnogo jo bil zborovanj tudi v Brdih. Večje zborovanje se je vršilo v Vedrijanu, kamor so prihiteli iz onih vasi, ki jih francoska črta prepušča Italiji. Prišli so, da čujejo besedo delegata, ki je izročil resolucije Bricev tov. Kardelju. Tudi tu se je potrdila volja vsega briškega ljud. stva, da ne bo nikoli dovolilo razkosanja sončnih Brd. Med drugim so bile sprejete resolucije na naslov mirovne konference in poedinih delegacij.«
Tako torej ti jo komunisti zaokrožijo! In kako sladkih besed so pri tem poslužujejo! Kdo bi ne odobraval »zborovanja« v Vedrijanu, ki je pa bilo v resnici kaj klavrna komunistična polomija.
Ne čudimo ee, da mnogi nekdan'i simpatizerji komunistične OF dandanes njenih časnikov nič več ne berejo, četudi jih morajo pod priti-
skom kupovati. Pravijo, da teh časopisov ne berejo, ker le redkokda) kaj resničnega povedo. Lažnivcu pa ne verjameš niti tedaj, ko resnic") govori. — Torej čemu tak časopis?
Prva slovenska matura v Gorici
V	dneh od 8. do 25. julija t. L je doživela Gorica dogodok, ki bi ga bilo škoda prezreti: prvi maturantje so zaključili študij na slovenskih srednjih šolah. To so bili sploh prvi maturantje slovenske gimnazije v Gorici in prvi maturantje slovenskega učiteljišča po dolgoletnem presledku. Sicer so oboji le eno leto obiskovali slovenske srednje šole, ki so šele začele z delom in še m moglo biti na njih vse v redu (pomanjkanje prostorov, učil, knjig...), vendar so ob koncu radi priznaval', da bi bilo v resnici škoda, če bi še to leto zamudili. Ni se čuditi, da je nekaterim maturantom prav hudo, ko zapuščajo šole, ki so jih smeli obiskovati to leto, in po pravici s« sme od njih pričakovati, da bod' znali vedno in povsod s ponosom povedali, kaj jim je bila in kaj jim je dala slovenska šola. V začetk i jih je nekoliko plašil drugačen način dela in večja strogost, kakor so jih bili vajeni poprej; ko pa so se privadili, so uvideli, da bo tudi to le v njihov prid in so se oprijeli študij,1 z zanosom, ki jo vreden občudovanja.
Vsega skupaj je maturiralo 52 kandidatov, od teh 36 na učiteljišču (21 rednih in 15 privatistov) in na liceju (12 rednih in 4 privatisti). Od teh je uspelo na učiteljišču 14 rednih in 7 privatistov, na liceju 10 rednih in 1 privatist. Ostali poprav ijajo iz enega ali več predmetov v jesenskem izpitnem roku.
Razglas
Poveljstvo gozdnega odseka civil no policije Julijske Krajine obve Sča, da oora po zakonskih odred bah vsako sekanje gozdov predhodno odobriti Okrožni gozdni urad.
-m
Za jesensko sekanje je določeno, da morajo občine, ustanove in zasebniki vložiti prošnjo na imenova ni Okrožni gozdni urad najkasneje do 20, avgusta t. 1., in sicer zato, da bodo mogli pravočasno odrediti vs potrebne ugotovitve.
Šolska zabavališča
S prvim avgustom otvori Zavez-nižka Oprava tu v mestu tudi 2 slovenski šolski zabavališči za naše šolske otroke, v katerih bo približno 350 brezplačnih mest. Sedež teh za-bavališč bosta šolski poslopji: Šolski dom za gorenji del mesta in Mali dom za spodnji del mesta. Pri vsakem sedežu bosta dva oddelka: deški in dekliški. Otroci bodo imeli skrbno in vešče nadzorstvo. Zaba vališče ima namen, otroke zaposliti z igrami, izleti, telovadbo, petjem,
dramatiko, ustmenimi jezikovnimi, vajami ter higiensko nego.
Otroci bodo imeli svoja zbirališča večinoma na prostem, da bodo imeli tak« modnost vsestranske n-krepitve. Dobivali bodo pred-južnik, kosilo in malo južino. Prihajali bodo v zabavališče ob 8. uri in so vračali domov okrog 18. ure.
Starši, ki žele poslati svoje otroko
v	ta zabavališča, -so naprošeni, da jih prijavijo čimpreje pri šolskih vodstvih v ul. »Croce« m ul. »Ban-daecio;<. Uradne ure od 8. do 12. vsak dan.
KULiTURfll OBZORNIK
Nekaj misli ob Zgodovini slovenskega slovstva za višje razrede srednjih šol.«
PREŠEREN
(Nadaljevanje)
Razmeroma velik prostor je v knjigi (64-80) odmerjen Prešernu. Nič prevelik.
Znamenito je, kako so ob tem našem pesniku duhovi še vedno loči jo — tudi to je znak njegove veličine, — in sicer gre ločitev najgloblje ob ,Krstu pri Saviei’, njego-
vi	najodličnejši mojstrovini. Ta namreč očitno, ne le da razglaša vnanjo zmago krščanstva nad poganstvom, ampak z velikim umetnostnim vzponom proslavlja duhovno veličino in silo krščanske vere. V naši knjigi je problem naznačen takole: »Aii je Prešernov Krst
1	ri Saviei in posvetilni sonet (Ma tiju Copu) napisal le pod vtisom prijateljeve smrti, torej le iz kratkotrajne potrtosti, in mu je bil nauk krščanske vere le trenutna tolažba — ostane nerešeno vprašanje (75). Kidrič dopušča, da se je Prešeren v Krstu najbolj približal veri svoje mladosti. Žigon v svojem komentarju z nabreklo romantično frazeologijo oznanja pesnikovo »spreobrnjenje« kot »prestop iz subjektivnosti v objektivnost. Subjektivno — teman bolesten pogreb samega sebe, a objektivno vstajenje preko samega sebe v službo Objektivnosti«. Tolmač naglasa pesnikov premočrtni razvoj od Sonetov nesreče do Krsta in čez do zadnjih pesnitev. Ako namesto Žigonovih papir
natih romantičnih izrazov: Etosa, Kosmosa, Prakali in podobnih postavimo vekotrajna imena:	Bog,
Kristus, milost — pa se nam razodenejo Prešernove Poezije kot veličasten umetniški dokument Avguštinovega reka: »Nemirno je človeško srce, dokler v tebi, o Bog, ne počije.« Dokazila srečuješ v Poezijah na vsak korak. Da so mu v mladosti sijali krščanski ideali kreposti, razodeva v Slovesu od nje. V Sonetih nesreče izpoveduje prepričanje, da »v varstvu bližnjega sose da svetega Marka ne bil viharjev notranjih bi igrača«. Ko mu z elementarno silo obvlada srce ženski ideal, jo dovolj bistroviden, da sluti za njim silo božanstva, ki ga priteguje: »Prej bogstvo ti — zdaj lepa si var.« Učinljivost milosti genialno izraža.
Mars kteri romar gre...
V	podobah gledat hrepeni veselje življenja rajskega Sled sence zarje onstranske glor’je, vtisnjeni v
oltarje
ljubezni verne ohlsfti mu želje.«
V	znameniti 49. stanci Krsta mn sončna luč, ki z milino in krasoto mavrice obstre Bogomilo, ponazori notranje delo milosti, ki Crtomira v duši prerodi.
Josip Puntar ugotavlja, da je Prešeren pesnik disharmonije med ideali in realnostjo in da so njego-
vi	ideali pozitivno krščanski. Seveda jo pesnikova dogmatična dotma-nost po načinu izobrazbe in družabni okolici v marsičem trpela. Ivan Dolenec pravi, da se podobni
verzi, kakor jih je Prešeren zapel o krščanstvu v Krstu, pesniku ne ro-do o površni priložnosti, ampak morejo priteči le iz njegove globine.
Če je vsa Prešernova poezija življenjska izpoved, so pač taisto tudi njegovi verzi o krščanstvu in iz krščanstva. To danes velja poudariti, ker bi ga kateri služabniki političnega sistema hoteli kar papaganiti. Ako je 1. 1836- pesniku še manjkalo [ Oguma, da bi se po vzoru Bogomile bojeval za »edini up sreče onstran groba« in se je prepuščal mislim na »pokoj v groba globočinah«: to ni bilo toliko iz nevere, kot iz nedo-statka notranje moči. Zatorej Iva a Dolenec pravilno pravi, da je bila Prešernova predsmrtna zakramen-.čilna izpoved in popotnica dosleden zaključek življenja, v katerem je podzavestno in zavestno Boga iskal in ga končno našel. (Nad. sledi)  —
Smrtna kosa
Dne 18. julija je umrl v Dornber-gu g. Andrej Vodopivec, bivši učitelj, velik dobrotnik Dornberžanov zlar.ti za časa razbojniških alpinskih tolp. Bil je tudi narodnjak, idealist; z družino se je žrvoval mnogo za OF in je zato prišel v internacijo. Pri partizanih mu je padel tudi sin Bojan. Naj v miru počiva!
Darovi
Iz Temnice 100: iz Vojščice 200; iz Šempetra zvesta bralka 100 in preplačila 200; Morsko 400; Kozana v zadoščenje listu, ki ga grajajo kot strupenega, 500; iz Brestovice za pravo spoznanje tistim, ki verski tesk odklanjajo in zaničujejo, 600: N. N. iz Renč 1000; Mirnik 300; iz Bodreža 164; dekleta iz Števerjana 3£0; fantje in dekleta iz Kozane »zastrupljevalcu« Slov. Prim. z željo, da bi še mnoge »zastrupil« za novo življenje 1530; iz Kanala 100' zaveden in veren Slovenec iz pasu B 500; neimenovana 50; krščanski mož iz Medane z zaupanjem v Kraljico sve-tegorsko, da bi ostali stanovitni v veri 250; dobromisleči ljubitelji lista 500; Gorica preplačila 150.
Bog povrni!
dogovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskana z dovoljenjem A. I. S. Tisk. G. iucch. - Gorica
r
■' -Zadnji čas je moral slišati Žef marsikatero komunistično psovko na svoj račun. Sklenil je, da bo vračal milo za drago in da bo tudi on komunističnim nasilnežem kako krepko povedal. Pa glej ga šmenta, prav takrat, ko mu je bilo treba kake prav slane besede, je ni našel. Zato je sklenil, da gre v Gorico in si kupi slovar komunističnih psovk. Vprašal je pri Patornolliju, toda tam so ga odslovili, češ da se vse take stvari najzanesljiveje dobijo v neki drugi knjigarni, ki se trudi, da bi vse komuniste z ljubeznijo spreobrnila.
Pri ljudskem vrtu mu pride na sproti mož z obvezano glavo, ki ga živahno pozdravlja: »Zef, ali me ne poznaš?«
»Glej ga, no! Urh?! Z obvezano glavo? Kaj ee ti je pripetilo?«
»Po tflavi sem dobil prav pošteno in šivali so me za slovenstvo Gorice.«
»Kaj pa hodiš okrog, ko nahujskana raja rogovili po cesah?«
»Moral sem priti, ker drugače bi mi ne dali več dovoljenja za v me-
StO.«
»Je že tako, prišli smo tako daleč, da poštenega Slovenca čakajo vsepovsod le batine; če ne s kolom, pa z Besedo. Mene zadnji čas tako psujejo, da bi včasih rajši dobil kako s polenom po hrbtu. Toda odslej mora biti toga dovolj. Prav zdaj grem v knjigarno po slovar komunističnih psovk, da bom znal tudi jaz odgovarjati tistim, ki me nepre itano zaničujejo zaradi mojega poštenja, ki mi ne dopušča, da bi imenoval belo, kar jo 8mo kot saje.«
In sta stopila skupno v knjigarno. Ljubezniva deklica, ki tam prodaja, se je možema prijazno nasmejala, kt:v ju že dolgo pozna in ima rada, ker mislita piavtako kot ona, pa imata več poguma kot ona in mar-;;aj povesta, kar bi tudi sama rada povedala, pa mora zaradi ljubega miru v hiši zamolčati. Ko sta vprašala po slovarju s komunističnimi psovkami, je rekla, da takega slovarja sicer nimajo, da je pa piavkar brala članek v »Soškem tedniku«, ki ima nagromadone vse najbolj izbrane psovke. Izročila jima je iz.prijaznosti štev. 30 tega lista z dne 27. VII. in jima pokazala članek »Po delu se sodijo in kaznujejo narodni izdajalci.«
Odnesla sta list in jo zavila proti Univerzi. Zef je imel sicer pomisle ke, kor se tam zbirajo belogardisti, ki so se baje pred kratkim »iz obupa« hoteli same sobe z bombo pognati v zrak.
»Pusti čenče!« je pretrgal vse o-botavljanjo Urh in srčno stopil v gostilno, kjer sta sedla za mizo na vrtu. Vroč dan je bil in Žef si je zaželel velikega vrča pive, medtem ko so jo zadovoljil Urh s četrtinko vi na ih litrom hladne vode. Svoje u-boštvo je zakril to pot z besedami. »Te dni sem govoril s fantom, ki Je bil več mesecev v afriški puščavi, in ta mi je rekel, da ne hrepeni več po nobeni pijači, kot le po vodi, odkar je bil v Afriki. Tudi mi moramo spet bolj ceniti ta božji dar.«
Medtem ko je Urh naroča val pijačo, je Žef že preletel omenjeni članek. Po globokem požirku piva je začel:
»Tu pa so litanije psovk na račun Slovenskega Primorca, ki je napi sal, da bi bilo za Gorico z okolico in njene Slovence bolje v samostojnem Trstu, kakor pa v Italiji.«
»Saj tako mislijo vsi pametni ljudje in menda celo najvišji funkcionarji OF. Po mednarodnem Trstu se še mnogim Vipavcem cedijo sline.«
»Sotrudnike — torej tudi tebe in
mene —• imenujejo judeže in iškei-rjote slovenskega naroda.«
»Tisti pisač ni bral temeljitega članka v Sl. Pr. o tem, kaj pomeni beseda izdajalec iu kdo da je resnično tak. Za komuniste je izdajalec vsak, ki ne prisega na njihovo nezmotljivost in nepogrešljivost.«
»Pravi, da so odpadniki od slovenskega naroda, ker so branili Mi-hajloviča...«
»Ne vem, da bi bral kdaj kako poveličevanje Mihajloviča v tem listu. Kot pravi narodnjaki pa niso imeli nobenega vzroka, da bi smatrali Mihajloviča za večjega zločinca, kot so njegovi nasprotniki.«
»Pravijo, da so v »Goriškem listu« slavili izdajalca Rupnika.«
»Kolikor je meni znano, niso sodelavci Sl. Pr. prav nič odločali pri »Goriškem listu«.
Kar se pa poveličevanje oseb tiče, je treba poudariti, da je teko malikovanje lastno samo fašističnim in komunističnim listom.«
»Sodelavci SL Pr. so »morili« s fašisti in SS-ovci... in so krivi n'1 c manj kot 46.000 grobov slovenskih sinov in hčera.«
»Kako je s temi tisoči, ki skačejo od 42 do 46 tisoč, res ne vem, a po svojih poizvedovanjih sumim, da so pri takih številkah rada dodaja kaka ničla zaradi večjega učinka v svetu. Eno je gotovo: ko bi mojstri za polaganje bomb, ki so se te reči v osvobodiluem boju temeljito izučili, položili pod najino mizo bombo in bi midva efrlela v zrak, bi čez nekaj časa izvedel svet, da je števi-l.i žrtev za svobodo naroda poskočilo na 50.000. Po tej poti pridemo morda le kmalu do števila 500.000 I-talijanskih žrtev, katerih duše strašijo po deželi in zahtevajo, da pripade Italiji. Po moji misli so meje za žive in ne za rajne. Bajnim služi molitev in naš trdni sklep, da nehamo gojiti sovraštvo, ki je toliko ljudi spravilo v prerani grob.
TO UCI SLOVENSKI PRIMOEEC IN ZATO MU NE BO TEEBA OD-CO VAB J ATI NITI ZA ENO SLOVENSKO ŽETEV.«
>: Imenujejo jih gadja zalega.«
»Prav po svetem pismu, v katerem pravi Gospod, naj bodo njegovi učenci preprosti kot.golobje in zviti kot kače. Toda to so take kače, ki pičijo, da hudo zaboli samo sovražnike resnice.«
»Očitajo jim, da so bili hlapci nacifašističnih Beraterjev.«
»Sl. Primorca pišejo po večini duhovniki, ki niso imeli ne včeraj no danes hlapčevskega duha. Ako bi bili hlapci, bi bili danes gotovo v komunistični službi in bi se vozili po deželi in tja do Pariza t avtomobili
S.	P. In poleg vsega drugega bi jih v posebnih brošurah poveličevali kot »ljudske duhovnike«. Ker pa niso bili, niso in nočejo biti hlapci diktatorjev tega sveta, so le služabniki božji in služabniki — nemaniči ubogega in izkoriščanega slovenskega ljudstva.«
»Pravijo, da je t.j stokrat prokle-tu klika, ki izrablja vero pobožnih Slovencev v izdajalske namene, ki jr, zabodla Judežev nož v hrbet slovenskemu judstvu, ki straši ljudstvo s »komunističnim strašilom«, ko je vendar le Stalin rešil Evropj, da ni bila pomandrana, kar so ljudje okrog Slov. Pr. tako želeli...«
»Rad bi vedel, ali je bil še pri zavesti mož, ko je te reči pisal. Pravijo, da so se pojavile na soncu pege, ki povzročajo motnje pri radijskih i.ddajah. Te pege so povzročile najbrž tudi motnje v možganih tegn razburjenega moža. — In potem, kaj je govoril Molotov o Hitlerju -1. 1939? SVARIL JE PRED VOJNO PROTI NEMCEM, KI DA BI BILA PRAVI ZLOČIN«
»Čakaj, mož zna povedati tudi to, da si gospodje želijo internacionalizacije Gorice in okolice zato, da bodo policisti pretepali naše ljudi po cestah, kakor se je zgodilo ob zadnjih manifestacijah.«
»Ta pa je res lepa! Jaz imam svo-
jo glavo obvezano in tisti mož, ki je to pisal, ima gotovo zdravo. Pa še na um mi ne pride, da bi za svoje bunke dolžil našega Slovenskega Primorca. Ali je on silil ljudstvo k razgrajanju po mestu in k takim surovostim, kakor jo je n. pr. zagrešila' tista starka, ki se je po goli z... tolkla pred številno množico ter tako sramotila in izzivala vse poštene Slovence in Italijane? Ali je Sl. Pr. kriv, da je dobila tako krepko, da se je daleč razlegala?«
»Pa še to pravijo, da so izmečki, ki bi si radi delili stolčke s fašisti in belogardisti.«
»Kdo ljubi stolčke in ničesar dragega ne išče kot stolčke, dobro v» vsa Jugoslavija in predobro vemo tudi mi. SAJ PRAV bTRAH ZA TE STOLČKE JE NAJVEČ KRIV. DA MOŽJE, KI NA NJIH SEDIJO, S TAKO NEKULTURNO BESNOSTJO RAZU V A,10 SVOJ ŽOLC NA MITINGIH IN V SVOJIH CA SOPISIH.«
»Zdaj pa eno vprašanje. Kaj praviš, Urh, če bi prišel sam peklenšček na uredništvo Soškega tetini ka in bi sedel za mizo in bi napisal članek proti Slovenskemu Primorcu, ali bi mogel bolj lažnivo in surovo pisati?«
»Mislim, da ne.«
»S psovkami torej tudi >az ne bi mogel premagati ljudi, ki govorijo in pišejo v tem duhu?«
»Popolnoma izključeno.«
Kako pa jih bom ukrotil!«
»Sami se bodo pokončali s svojini lažmi ni surovostjo!«
Urh in Žef sta se poslovila z resnim obrazom, kajti njun današnji razgovor jo bil vse prej kot šaljiv, ko sta morala vemiar ugotoviti, da med Slovenci danes komunisti najbolj poštene in nesebične ljudi blatijo kot največje zločince. NAROD, KI BI TO BREZ OGORČENJA PRENESEL, BI BIL NA ROBU PROPADA.
»Narod, kam drviš?« je brundal Urh z obvezano glavo na poti domov.