TOREK, 24. 3. 1992, 19.30 Diskusija Našega tednika, Kleine Zeitung in Club tre popoli o vprašanju: Slovenija po priznanju — kako naprej? Trenutno je cela vrsta kočljivih vprašanj, ki so predmet velikih debat v slovenski politiki. Razcepljenost strank je velika, v krizi je vlada, ki ne more delali tako, kakor si želi in kakor bi bilo potrebno. Mnogo se diskutira o novi vladi, a vsaj trenutno brez konkretnega rezultata. Enako velja za volilni zakon ter zlasti še za ključna gospodarsko politična vprašanja; tako npr. še vedno ni bil sprejet zakon o privatizaciji. Tudi v zunanji in manjšinski politiki ne tečejo stvari brez zapletov. Skratka: odprtih vprašanj je še in še. Zato so se Naš tednik, Kleine Zeitung in Club tre popoli odločili prirediti forumsko diskusijo o vprašanju SLOVENIJA PO PRIZNANJU - KAKO NAPREJ? Vodja diskusije: urednik Kleine Zeitung Hans Winkler Celovška univerza, HS1 i (V * • Ivo Bizjak, predsednik zbora občin in predstavnik krščanskih demokratov • Igor Bavčar, notranji minister in predsednik Demokratične stranke • dr. Jože Pučnik, predsednik Socialno- demokratske stranke Slovenije • Jaša Zlobec, podpredsednik Liberalno demokratske stranke naš tednik Številka 11 Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLI) petek, 20. marca 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Šolstvo: Želi Koroška provocirati nov konflikt? Koroški deželni šolski svet je s 13.v marcem 1992 razpisal ravnateljska mesta, mdr. za ljudske šole Šmihel nad Pliberkom, Brdo in javno dvojezično šolo v Celovcu. Tudi tokrat v razpisu ne zahteva, da morajo imeti ravnatelji omenjenih dvojezičnih šol kvalifikacijo iz slovenščine. Predsednik sosveta dr. Matevž Grilc in NSKS sta proti temu protestirala — mdr. pri ministru Scholtnu in deželnem glavarju Zernattu. . Na letošnjem sejmu GAST je bila zastopana tudi Kmečka 'Zobraževalng skupnost (KIS). Njeni kmečki produkti so bili deležni slikega zanimanja. Morda pa se bodo na GAST 93 pridružili KIS e drugi slovenski kmetje? Šolske oblasti se pri tem sklicujejo na Zakon o delovnem razmerju deželnih učiteljev. „Zato zahteva NSKS, da se ta zakon spremeni tako, da morajo imeti ravnatelji dvojezičnih šol v vseh primerih kvalifikacijo za dvojezični pouk.“ Tako osrednji tajnik mag. Marjan Pipp v tiskovni izjavi. Pipp je tudi naznanil, da se bo NSKS s to zahtevo vključil v priprave novega manjšinskošolskega zakona za Gradiščansko. Sosvet je že leta 1990 v pismu tedanjemu deželnemu glavarju Haiderju in deželnemu svetniku Schillerju zahteval, da smejo postati ravnatelji dvojezičnih ljudskih šol samo tisti učitelji, ki imajo kvalifikacijo za poučevanje v obeh učnih jezikih. Takrat je šlo za razpis ravnateljskih mest ljudskih šol Bistrica v R., Grabštanj, Sele Cerkev in Mohliče. Kot se vidi, oblasti niso bile pripravljene upoštevati te zahteve. Želi Koroška provocirati nov konflikt v šolstvu? Omanova umetnost — za FPÖ „strašilo za otroke“ stran 3 Politika STRAN q petek, 20. marca 1992 Politika TEDNIKOV KOMENTAR Konec preteklega tedna je bil predsednik slovenske vlade Peterle na Bavarskem. Obiskal ni samo najvišjih bavarskih politikov, na sporedu so bili tudi pogovori s potentnimi nemškimi gospodarstveniki. Le-ti so v diskusiji s Peterletom močno kritizirali dejstvo, da ne morejo kupiti v Sloveniji zemljišč. Rekli so: če želi Slovenija privabiti inozemski kapital oz. vlagatelje, bi jim morala P/se Janko Kulmesch nemško govoreča manjšina v Sloveniji približno 5000 pripadnikov. Predvsem pa si Avstrija želi s strani Slovenije zagotovilo, da bi se lahko Nemci učili v šolah svoje materinščine in da bi dobivali finančno podporo za svojo kulturno dejavnost. Nadalje so nam v ministrstvu dr. Mocka povedali, da vprašanje parlamentarnega zastopstva Nemcev (vsaj trenutno) ni aktualno. Prav tako odkla- Slssl 1*1 lili O zavzemanju Avstrije za slovenske Nemce tudi dati možnost, da postanejo lastniki nepremičnin. Peterle je to zahtevo upravičeno odklonil — kljub dejstvu, da potrebuje slovensko gospodarstvo inozemsko finančno pomoč kakor lačni kruha. Prepričan sem, da se bodo razni koroški Slovenci, potem ko so bili seznanjeni z najnovejšimi zahtevami nemškega gospodarstva, čutili potrjene v svoji skepsi do novih razmer v Sloveniji. Ne bodo manjkale pripombe, kot: saj smo od vsega začetka vedeli, kam pes taco moli. Ali: podpora Nemčije in Avstrije slovenski samostojnosti nam je biia vedno sumljiva. Marsikateri starejši rojak, ki je doživel grozote tretjega rajha, pa bo rekel: „To, kar ni uspelo Hitlerju, bo uspelo sedanji Nemčiji in njenemu kapitalu.“ Toda to še ni vse. Razpravlja se ne samo o želji nemških gospodarstvenikov po odkupovanju slovenskih nepremičnin, razpravlja se tudi o vprašanju nemške manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem — in to resno. Avstrijska vlada oz. njeno zunanje ministrstvo je nedvomno dalo vedeti, da se čuti kot zaščitna sila slovenskih Nemcev. V posebnem dokumentu zunanjega ministrstva dobesedno piše: „In dem Maß, als sich eine deutschsprachige Minderheit in Slowenien konstituiert, hat Österreich jegliches Recht, deren Anliegen gegenüber der slowenischen Regierung zu vertreten.“ Hkrati priznavajo v tem dokumentu tudi pravico Slovenije, da zastopa želje koroških Slovencev nasproti avstrijski vladi. Avstriji gre predvsem za to, da bi slovenska ustava priznala obstoj nemške manjšine ter ne samo italijanske in madžarske. V tej zvezi avstrijsko zunanje ministrstvo tudi ne priznava uradnih ljudskih štetij in domneva, da šteje njajo zahtevo Heimatdiensta, ki se smatra kot posebna „Schutzmacht“ slovenskih Nemcev in zahteva zanje iste pravice, kakor jih imajo koroški Slovenci. Avstrijska vlada je namreč slej ko prej mnenja, da je obseg pravic vsake manjšine odvisen od njene številčne moči. Tako želja nemških gospodarstvenikov, da bi postali lastniki slovenske zemlje, kakor vprašanje nemške manjšine v Sloveniji je in bo seveda predmet razprav celotnega slovenskega naroda. Tako tudi Slovencev na Koroškem. Zadeva v zvezi z zahtevo nemških gospodarstvenikov je jasna: Slovenija mora upoštevati svoje nacionalne interese. Noben majhen narod si ne more privoščiti, da bi v tem oziru uvedel totalno liberalizacijo. Če bi mlada slovenska država kaj takega dopustila, bi se tako rekoč sama prodala. Glede pravic nemške manjšine pa je stvar drugačna. Da se bodoča Evropa ne bo mogla izogniti pravnoveljavni ureditvi vprašanja narodnih manjšin, je znano. Že sedaj tečejo tozadevne razprave; evropska Konferenca o varnosti in sodelovanju je v tej zadevi sprejela t. i. Kopenhaško izjavo, FUENS pa bo evropskim gremi-jem predložila Konvencijo o osnovnih pravicah evropskih narodnih skupnosti. Ista FUENS, katere podpredsednik je dr. Reginald Vospernik, pa se bo morala baviti tudi z vprašanjem slovenskih Nemcev, ki hočejo pristopiti k mednarodni manjšinski organizaciji. Da bi se glede nemške manjšine v Sloveniji našla rešitev v duhu bodoče Evrope, ne more biti proti našim interesom. Kdor tega ne razume, bo delal škodo sebi, KHD-ju pa zato tem bolj v veselje. Nužej Tolmajer, tajnik KKZ: „Potrebna je boljsaiordinacija med osrednjimi kulturniiorganizacijami!“ Danes, v petek, ob 19.00 uri, bo v Slomškovem domu (Tischlerjeva dvorana) občni zbor Krščanske kulturne zveze. Ob tej priložnosti smo imeli krajši pogovor z njenim dolgoletnim tajnikom Nužejem Tolmajerjem. Pogovor je vodil Janko Kulmesch Kaj pravi Nužej Tolmajer... ■ o najpomembnejši nalogi KKZ v pretekli delovni dobi: To je bilo delo z mladino, zlasti s predšolsko in šolsko. Organizirali smo predstave v vseh dvojezičnih šolah in otroških vrtcih - od ljudske šole preko glavne do Slovenske gimnazije, šentpetrske Višje gospodarske šole ter gimnazije v Velikovcu. Jurija Murija si je ogledalo nad 4500 otrok. Vodstva šol in šolska oblast z inšpektorjem Wiegelejem na čelu so nas pri tem velikodušno podprli. Tudi jezikovne počitnice, letos že tretje, in tradicionalni Teden mladih umetnikov na Rebrci so za jezikovno izobraževanje pomembna izven-šolska ponudba. o pomenu gledališke dejav-nosti: Za našo narodno skupnost je neprecenljivega pomena. Zato KKZ že 18 let organizira gledališke delavnice za mladinske odrske skupine. Vodijo jih priznani mentorji, uspelo je dvigniti kakovost in posodobiti izbor iger, predvsem v smislu kritičnega gledališča. ■■■ o napredku na pevskem po; dročju: Pred 20 leti, ko je KKZ prvič priredila revijo Koroška poje, razen MePZ „Gallus“ ni bilo zbora, ki bi se lotil zahtevnejše literature-Danes pa se z njo ukvarja tudi že nekaj drugih zborov, npr. MePZ „Danica“, ki je naštudirala Schubertovo mašo in Mozartovo „Krönungsmesse“. Prav tako bi v tej zvezi omenil MePZ „Rož“, oktet „Suha“ ter MePZ „Podjuna“. K temu so precej prispevale tudi mlajše pevke in pevci ter Glasbena šola, ki obstaja že 14 let. ... o pomanjkljivostih na po-dročju izobraževanja odraslih-S strani prosvetnih ustanov in njene centrale primanjkujejo ponudbe. Spored Rožanskega izobraževalnega in Globaškega kulturnega tedna ni več takšen, da bi odgovarjal njenenemu prvotnemu namenu. V prvi vrsti naj bi to namreč bile izobraževalne prireditve. Zelo dosledno pa delujejo glede tego KPD „Šmihel“, KPD „Planina“ ^ Selah in KPD "Št. Jakob". Delovanje Doma v Tinjah in KIS dokazuje, daje zanimanje za izobraže' vanje odraslih veliko. — o manjkajočih literarnih večerih na podeželju: Naši besedni ustvarjalci so veliko prema-to prisotni na podeželju. Biti bi moralo več literarnih večerov tako z našimi avtorji kakor tudi z literati iz Slovenije, Trsta in Gorice. Pri tem ne bi smeli prezreti naših najmlajših bralcev. KKZ je sicer imela nekaj takih prireditev z Lenčko Kupperjevo, Milico Hrobathovo, Hermanom Germom in Janezom Bitencem. Vendar je bilo teh ponudb premalo. — o potrebi narodnopisnega inštituta: Odločili smo se za načrtno zbiranje narodopisnega gradiva, ker je to del naše identitete in zgodovine in ker nočemo, da bi šla naša kulturna dediščina v pozabo. Zato smo doslej izdali publikacijo dr. Petra Fistra o arhitekturi Žile, Roža in Podjune, raziskavo dr. Marije Makarovičeve o ljudskih nošah, zbirko „Vsaka vas ima svoj 9las“ (mag. Bertej Logar), prof. Breda Turk pa je pripravila izpise kmečkih inventarjev. •u p smernicah delovanja KKZ v prihodnji dobi: Potrudili se bo-rtio, da bo kulturno življenje spet zaživelo v obrobnih kulturnih krajih. Poživiti bo potrebno društveno delo npr. v Hodišah, Logi vasi, na Žili, v Šmarjeti v R., Galiciji in še v nekaterih drugih rožanskih krajih. Tudi v Celovcu, kjer imamo dve kulturni društvi, bi se lahko več naredilo. Potenciala bi bilo dovolj! Nadalje želimo ustvariti še boljšo povezavo med podeželjem in našo centralo. Centrala mora biti v službi ljudi in ne narobe. Mladinsko delo mora ostati slej ko prej osrednja točka naših prizadevanj. Delno smo soodgovorni, ker čakamo, kaj bodo mladinske or- Občinska odbornica celovške FPÖ Lore Willner je te dni izjavila, da so Omanove slike strašilo za otroke in da jih je zato potrebno odstraniti iz vseh javnih prostorov, ki so dostopni tudi otrokom. Omanova umetnost - za FPO „strašilo za otroke“ K tej nesramni zahtevi celovške odbornice FPÖ je zavzel stališče dr. Andrej Kajžnik, predsednik Omanove ustanove. Dr. Kajžnik: „ Če bi dosledno sledili tej zahtevi, bi morali tudi v šolski kapeli dijaškega doma na Plešivcu prebeliti freske, ki tudi zunaj meja naše dežele vzbujajo občudovanje. Tudi v cerkve (v Oberwartu in Št. Jakobu v Rožu) bi morali otrokom prepovedati vstop zaradi Omanovih fresk. Posvariti bi morali še tiste, ki pod Omanovim vodstvom na Rebrci prirejajo otroški slikarski teden. Gospe Willner, ki jo očitno skrbi duševno zdravje otrok, priporočamo, naj od 27. julija do 1. avgusta obišče poletno prireditev na Rebrci in se prepusti navdušenosti „mladih slikarjev“. S tem dejanjem bi mnogim odvzela strah zaradi svoje opombe, v kateri zvenijo tudi izkušnje temnih časov. Takrat so najprej odstranili slike, zatem pa so izginili tudi umetniki.“ Besedam dr. Kajžnika nimamo kaj dodati! Umetniku Valentinu Omanu velja vsa naša solidarnost. Tej se pridružujeta tudi NSKS in KKZ. ganižacije naredile same - namesto, da bi jim pomagali, jih motivirali in pohvalili. „Oder mladje“ deluje, vendar ne najde v Celovcu -kljub trem domovom - primernega prostora. ... o poenotenju kulturnih o-srednjih organizacij: Razveseljivo je, da se je na podeželju že mnogo društev vključilo v obe o-srednji organizaciji. Vendar v tej zvezi ne gre samo za vprašanje obeh osrednjih organizacij, tem- več tudi za to, kako izgraditi sodelovanje z drugimi ustanovami, npr. z izobraževalnimi ustanovami cerkve. Potrebna je predvsem boljša koordinacija. Predlagam, da to uredimo podobno, kot so storile vse koroške izobraževalne ustanove, ki koordinirajo svoje delo preko „Förderungsstelle des Bundes für Erwachsenenbildung“. Tako bi lahko osrednji organizaciji preprečili marsikatero dvotirnost in bi prišli vsaj za korak dalje. jedrsko odlagališče - predsednik Zbora občin R Slovenije Ivo Bizjak v pogovoru z Našim tednikom: "Proti varianti ob koroški meji!" Wakounig: „ZAL se ne razlikuje od večinskih strank^ ZAL odpovedala sodelovanje z EL Poročilo Našega tednika o nevarnosti, da bo prišlo 5 km pred Pliberkom do odlagališča radioaktivnih Odpadkov, je povzročilo veliko razburjenje. EL je protestirala pri ministru dr. Tomšiču, svoje začudenje nad varianto Zgornja Jamnica in Otiški vrh pa je izrazil tudi Predsednik Zbora občin R Slovenije Ivan Bizjak. Koroška Zeleno-alternativna lista je odpovedala sodelovanje z EL, ker je le-ta „nacionalistična“. Predsednik EL Andrej Wakounig je izjavil, da ta odločitev ZAL ne preseneča. Wakounig: „Zadnje čase se je vse bolj kazalo, da odreka ZAL narodnim manjšinam avtonomijo in samostojnost. V tem se ZAL ne razlikuje od neke večinske stranke. S svojo miselnostjo celo dokazuje, daje slabša izdaja strankarskega modela, ki zahteva popolno podvrženost na- rodne skupnosti strankarskih1 interesom. Izjava, da ni poglavitni cilj, d3 bi ZAL prišla v Koroški deželh1 zbor, daje tudi slutiti, da vodilniv tej stranki ugotavljajo, da v n3' sprotju z EL med volilkami in v0' lilci nimajo zaslombe. EL ne vidi potrebe, da bi s0' delovala s stranko, ki med ljudh11 nima zaslombe, je tudi ne išče ih vrhu tega prezira željo koroških Slovencev do samostojneg3 parlamentarnega zastopstva.“ Predsednik Bizjak je v pogovoru 2 HT povedal, daje lokacija tik ob sl°vensko-avstrijski meji zelo sPorna in da se „moramo izogniti j]ajbolj konfliktnim možnostnim“. „ lzjak: „Potrebno bi bilo več ob-''rttka. Čudim se, da so izbrali tudi arianto nad Prevaljami, ob avstri-S^0vens*<' meji-'' Pred-sednik k ora občin se je tudi izrekel za °lj strokovno obravnavo tega basanja. Podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič pa je dejal, da zadeva še ni določena in da je potrebno najti sporazumno rešitev s Koroško. Da je lokacija tik ob avstrijski meji predvsem politično vprašanje, je nato opozoril tudi dr. Hubert Požarnik, predsednik parlamentarnega Kluba Zelenih. Požarnik je nadalje poudaril, da išče Slovenija v prvi vrsti prostor za odlagališče na Hrvaškem. „V tem so Predsednik EL Andrej Wakounig: "Vsa podpora sosednim občinam v Sloveniji!" si vse stranke edine,“ je poudaril dr. Požarnik. Predsednik EL Andrej Wakounig je v pismu ministru Tomšiču zahteval, naj Republika Slovenija takoj prekliče tozadevne načrte in naj se docela odpove atomski energiji. „Če Ministrstvo za energetiko teh načrtov ne bo preklicalo, bodo slovenski občinski odborniki izkoristili vse možnosti učinkovitega protesta,“ je opozoril predsednik EL. Sosednjim občinam v Sloveniji EL zagotavlja vso svojo podporo pri njihovih protestnih akcijah. Danes, v petek, ob 20.00 uri, bo v mestni hiši v Pliberku posebna konferenca, ki jo je sklicala Mestna občina Pliberk skupno s Koroško iniciativo „Alpe-Jadran brez jedrskih naprav“. Nanjo so vabljeni vsi župani velikovškega okraja, okrajna glavarja dr. Muri (Velikovec) in dr. Arthur Traußnig (Vol-šperk), deželni svetnik Herbert Schiller ter koroška sredstva javnega obveščevanja; prisotna bo tudi delegacija Občine Ravne. Cilj posveta je, da bi se dogovorili za skupno strategijo, s katero bi preprečili izbiro teh lokacij za odlagališča jedrskih odpadkov. Politika Politika Dobrohoten nasvet gospodarstvenikov naši šolski mladini Z zanimanjem smo prebrali v koroških slovenskih tednikih vabili naši mladini k vpisu na Slovensko gimnazijo in na dvojezično trgovsko akademijo. Tako dr. R. Vospernik kot mag. Amrusch-Hoja opisujeta prednosti izobraževalne ustanove, ki jo vodita. Zdi se, da je tu nastala neka konkurenčna situacija na izobraževalnem področju, ki je po našem mnenju zelo koristna. Pričakujemo, da si bosta obe ustanovi šli na roko, ker smo skoraj vsi koroški Slovenci želeli, da bi bile obe ustanovi pod eno streho! Po drugi svetovni vojni smo koroški gospodarstveniki občutili ogromno pomanjkanje gospodarsko izobraženih dvojezičnih kadrov in do danes se na tem področju ni dosti spremenilo. Gospodarstvo ima pri koroških Slovencih še vedno podrejeno vlogo in zato ni zadostnega razumevanja za gospodarska vprašanja in tudi ni dosti pripravljenosti za razvijanje gospodarskih konceptov in za prevzem gospodarskih rizikov. Skorajda monopolen je položaj raznih pedagogov in državnih uslužbencev s pragmatizacijo. Ta razvoj ni optimalen in ga je treba korigirati, dokler še ni prepozno. Zato koroški gospodarstveniki svetujemo naši šolski mladini: • Da se vpiše na dvojezično trgovsko akademijo ali v izobraževalne šole za ženske poklice, če po maturi ne misli študirati naprej. Z absolviranjem teh šol ima kompletno srednjo ekonomsko izobrazbo in lahko takoj prične z delom v gospodarstvu. Maturantje srednjih šol ali študentje, ki so sicer pričeli s kakim študijem in ga nato opustili, niso primerno izobražen kader za gospodarstvo in bodo le težko našli ustrezno službo. • Tudi z maturo na trgovski akademiji je možen nadaljnji študij vseh smeri in strok. Ob prekinitvi takega študija iz katerihkoli vzrokov je možnost takojšnje zaposlitve v gospodarstvu kljub temu dobra. Dvojezični absolventi trgovskih šol so danes iskano blago. Tu ni nezaposlenih. Po našem mnenju bi danes kakih 50 absolventov takoj našlo zaposlitev v koroškem in avstrijskem gospodarstvu, ki se vse bolj odpira tudi proti Sloveniji in Italiji. Zato apeliramo na našo mladino, da se gospodarsko najbolje izobrazi na naših izobraževalnih ustanovah. Walter Gutovnik, prokurist, firma Hago; Johann Lomšek, podjetnik; Štefan Sienčnik, transportno podjetje; komerc. svetnik F. Rutar, Rutar Center; Heinz Haderlap, hotelir; mag. J. Sitter, poslovodja Carimpex, Carmetall; Hanzi Wie-ser, poslovodja Carmed; dipl. oec. J. Demšar, poslovodja IPH; Matevž Wakou-nig, fa. Motorstrade; M. Antonič, hotelir in predsednik ZSZ; dipl. trg. J. Nabernik, poslovodja ZSZ; dipl. trg. Chr. Breznik, podjetnik firme Breimpex; Vida Sima, poslovodja firme Carfrigo; mag. F. Warasch, poslovodja firme Korotan; dr. A. Koren, direktor Mohorjeve; A. Krivograd, podjetnik; Stanko Čik, poslovodja Zadruge Pliberk; J. Nachbar, poslovodja Posojilnice Pliberk; F. Kelih, poslovodja Posojilnice Borovlje; dipl. oec. J. Stritar, poslovodja firme Intermercator; dipl. inž. St. Hobel, poslovodja firme Trampusch; dipl. inž. F. Konzilia, poslovodja firme Alpetour; Willi Moschitz, poslovodja firme Elan Brnca; Jozej Rutar, poslovodja Rutar-Center. Predavanje z diskusijo: Južnotirolski model: „JUZNOTIROLSKA POLITIKA 0 NARODNIH SKUPINAH IN DRUŽINSKA POLITIKA“ Kajzaze pri Bilčovsu Čas: v nedeljo, 29. 3., ob 14.30 Kraj: v gostilni Koren v Kajzazah Predava: Rosa Franzelin, predsednica južnotirolske-ga deželnega zbora Prireditelj: Občinski list „Naša občina“ Bistrica na Zilji Čas: v nedeljo, 29. 3., ob 19.30 Kraj: gostilna „Kaiserhof“ v Bistrici na Zilji Predava: Rosa Franzelin, predsednica južnotirolske-ga deželnega zbora Prireditelj: Volilna skupnost Straja vas in Bistrica na Zilji Deset let izkušenj je dovolj Bo v Podsinji vasi nastala nova gramozF jama? Življenjska kvaliteta Rožanov — konkretno prebivalcev Pod sinje vasi in Št. Janža — je ogrožena. Po zložitvi kmetijskih zemljišč pred petimi leti se namreč Matevž in Marija Schlemitf trudita, da bi dobila dovoljenje za izkoriščanje približno 5 ha veli kega zemljišča med Podsinjo vasjo in Št. Janžem, kjer naj bi kO’ pala gramoz. Možnost za tako pridobivanje gramoza obstaja kajti nova zemljišča kmetov po zložitvi še niso vpisana v zemljiško knjigo. Agrarni okrajni urad takim načrtom ne ugovaj' ja, protesti pa prihajajo od sosedov mejakov in pa tudi Ü občinskega zastopstva. Šim tednikom dejala, da sosedi6 nimajo nič proti takim načrtom, osebnih poqovorov s kmeti v Pod sinji vasi in St. Janžu pa je bilo sli' šati seveda drugače. Sicer je bil malokdo pripravljen, da bi javno iz' razil svoj protest, ker so ljudi6 mnenja, da bi nastal konflikt in s°' vraštvo med sosedi. Da pa nih# od mejakov ni navdušen nad te^ Piše Heidi Stingler Leta 1974 je agrarni okrajni urad projektiral zložitev kmetijskih zemljišč v Podsinji vasi in St. Janžu. V sklopu te arondacije so načrtovali tudi gradnjo rožanske zvezne ceste, do gradnje katere pa še ni prišlo. Takrat sta Matevž in Marija Schlemitz iz Kaple ob Dravi prevzela okrog 5 ha veliko zemljišče med Podsinjo vasjo in Št. Janžem, ker jima je bilo s strani Okrajnega agrarnega urada menda zagotovljeno, da bosta dobila dovoljenje, da bosta tu lahko kopala gramoz, to pa zato, ker zemljišče nima tiste bonitete, kot ga je imelo zemljišče Schlemitzovih, ki so ga dali na razpolago pri arondaciji. Zemljišče še danes ni vpisano v zemljiško knjigo in posestnika nista pripravljena dati svojega podpisa, če ne bosta dobila dovoljenja za kopanje gramoza. Občina in sosedje se borijo proti takim načrtom Proti temu se bori občinsko zastopstvo in tudi sosedje, ki mejijo na to zemljišče in ki nad to idejo seveda niso navdušeni. Sicer je Marija Schlemitz v pogovoru z Na- ^'bodo tu med Podsinjo vasjo in Št. Janžem že v kratkem gramozne jame? Občani se borijo za svojo življenjsko kvaliteto in nasprotujejo takim načrtom. ki mejijo na to zemljišče, neznosno," pravi Alojz Malle. Marija in Matevž Schlemitz sta medtem že dvakrat dobila privoljenje, da bi na omenjenem zemljišču lahko kopala gramoz, pa je proti temu Občina vložila priziv. Župan Hubert Gradenegger in z njim tudi vsi občinski odborniki so namreč mnenja, da sta posestnika svoj čas sicer dobila s strani Okrajnega agrarnega urada privoljenje za tak načrt, vendar so se razmere medtem bistveno spremenile. Gradenegger: „Razmere so se bistveno spremenile, zato občina ne bo dala privoljenja za kopanje gramoza!“ Do gradnje načrtovane rožanske zvezne ceste namreč ne bo prišlo in se torej vtem kraju ne bo potrebovalo gramoza. Material bi bilo torej potrebno odvažati kam drugam, za kar pa bi bilo potrebna tudi gradnja primerne ceste. Po drugi strani se občina trudi, da bi pospeševala turizem. Zanj pa gramozne jame gotovo niso najboljša reklama. načrtom, je povsem jasno. V Št. Janžu in okolici so namreč prebival-ci že v preteklih desetih letih „uživali" ropot tovornjakov in prah, koso kopali gramozne jame, iz katerih so danes po mnenju Vilija Moschitza aastala „dvomljiva jezera“. »Deset let smo že,uživali1 ropot — nam zadošča!“ . Jasno pa je svoj protest proti '2koriščanju gramoza izrekel Alojz Malle, katerega hiša stoji niti 1 kilometer daleč od zemljišča, iz katerega naj bi podjetje Kostmann predvidoma v prihodnjih petih letih jemalo Sramoz. „Bojimo se, da bi na tem zemljišču ne odstranili le robu, arnpak da bi tu nastale tudi prave lame. Potem ropota gotovo ne bi lrr|eli le pet let, ampak bi se izko-risčanje podaljšalo morda še za pet a|i deset let, kar pa bi bilo za sosede, Vili Moschitz, o* činski odborn'11 VS na Bistrici v F Zastopniki Volilr’ skupnosti smo s v občini jasno iztf kli proti načrtu, J bi na zemlji^ med Podsinjo va® jo in Št. Janžem nastala gramoz^ jama. Naši občani so že več kot des® let „uživali" ropot in prah in zaradi tefl‘ iz izkušenj vedo, zakaj se branijo Pr°v takim načrtom. Po eni strani se , občini trudimo, da bi pospeševali tu( zem, po drugi strani pa nam hočejj deželne oblasti ponovno postaj pred nos gramozno jamo, ki gotovo najboljša reklama za turizem. ..|(l Vsekakor pa bi pomenil tak prOF, tudi močan poseg v naravo, katereS nikakor ne moremo zagovarjati. Lori Müller, kmet v Št. Janžu: Logično je, da se prebivalci borijo proti načrtu, da bi v naši bližini na- stala gramozna ja-i Osebno nisem proti takemu pro-tiirr lezaradi ropota in prahu, ampak oi zato, ker mislim, da bi bil to tudi vi^dQovoren poseg v naravo. Ne 'H1 iogike — najprej naj bi naravo potem pa naj bi morda to 7a..r°dje razglasili celo za naravno 9ebieon0 0bmočie fNaturschutz- cifp VeSeliivo j®’ J0 80 tozadevno frak-reč h enotnega mnenja, nam-, da svojega privoljenja za tak pro-1 Kt ne bodo dale. Župan Hubert Gradenegger, Bistrica v Rožu: V občini so se zastopniki vseh frakcij jasno izrekli proti načrtu. Obremenitev naših občanov bi bila tako velika, da je ne bi mogli zagovarjati. Sicer posestnik trdi, da so mu zastopniki Okrajnega agrarnega urada pri arondaciji zemljišč obljubili, da se bo tu lahko kopal gramoz. Ta je bil svoj-čas predviden za gradnjo rožanske zvezne ceste. Do gradnje le-te ne bo prišlo — in zato se je situacija bistveno spremenila. Gramoz bi bilo potrebno odvažati; zato bi bila potrebna tudi gradnja primerne ceste. Občina nikakor ne bo odobrila takega načrta. PROF JOŽE WAK0UNIG Koroška Zeleno-alternativ-na lista je odpovedala Enotni listi sodelovanje, ker da je leta nacionalistična. Jugoslavija je razpadla zaradi rovarjenj slovenskih in tudi hrvaških nacionalistov, ki so postavili svoje cilje in namere čez skupne vsedržavne interese. Slovaški nacionalisti se bojujejo za samostojno Slovaško in s tem razbijajo državo na ideologija in politika, v kateri skuša vladajoča plast prikazati svoje koristi vsega naroda ali prikriti zatiranje drugih narodov, postavljajoč svoj narod v gospodujoč položaj; fig. narodni egoizem, povzdigovanje svojega in zaničevanje drugih narodov“. Kaj so torej zakrivili vsi ti nacionalisti od slovenskih pa do okcitanskih in še drugih neimenovanih, ki še imajo v očeh podobne cilje, svobodo in samostojnost za svoj narod namreč? Pri branju časopisnih, pri poslušanju radijskih in gledanju televizijskih novic nas preplavlja včasih pravi val vsaj čudno, če ne napačno obrnjenih dejstev. V nekdanji Nacionalizem in nacionalisti, fuj! Češkoslovaško. Ukrajinski nacionalisti zahtevajo v svojem brezobzirnem šovinizmu samostojno Ukrajino. Podobno ravnajo Armenci in drugi narodi nekdanje Sovjetske zveze, ki so ji zadali prve smrtne udarce litvanski, le-tonski in estonski, skratka baltski nacionalisti. Grčija se boji makedonskega nacionalizma, Španija katalonskega in galicijskega, trpi pa seveda zaradi krutosti in neizprosnosti baskovskih nacionalistov. Kurdski nacionalisti ogrožajo ozemeljsko celovitost Turčije, Irana in Iraka, škotski nacionalisti rušijo državno enotnost Velike Britanije, okcitanski in bretonski nacionalisti pa počenjajo nekaj podobno gnusnega s Francijo. Vsepovsod ogrožajo nacionalisti obstoječi državni red. Kaj je nacionalizem, kaj so nacionalisti? No, nacionalisti so privrženci nacionalizma. Kaj je nacionalizem? V Verbinčevem slovarju tujk piše na straneh 471/472: „1. prvotno: narodna zavest, ki se kaže v boju mlade buržoazije proti fevdalizmu in absolutizmu; 2. v ožjem pomenu: reakcionar- Sovjetski zvezi je bilo samoumevno, da je v celi državi prevladovala ruščina, da so neruska območja postopoma rusificirali. Kdor je nasprotoval temu internacionalistične-mu početju, je bil nacionalist. Kdor je v rajni Jugoslaviji nasprotoval enotnemu vojške-mu poveljevanju v srbščini, kdor je nasprotoval čedalje močnejšemu prevladovanju enega jezika, je bil nacionalist. Proti nacionalistom in vsem, ki so se oddaljili od uradne pravilne poti, so obrnili sulico državnega nasilja, oprostite, družbene samoobrambe, kakor so temu pravili. Podobna zmešnjava pojmov straši seveda tudi v tako imenovanih demokratičnih družbah. Avstrija ni izvzeta, kar pogosto doživljamo tudi Slovenci sami. Očitki proti „slovenskemu nacionalizmu“ prihajajo - kdo bi po vseh zgodovinskih izkušnjah pričakoval kaj drugačnega - tudi iz slovenskih vrst. Kot odrešilni model ponujajo „multikulturnost“, o kateri znanilci nimajo pojmov, ali pa jo v svojem zavajanju sploh pojmujejo napačno. Rož — Podjuna — Zilja Rožek: Občni zbor kulturnega društva „Peter Markovič" Preteklo soboto, 14. 3., je imelo kulturno društvo „Peter Markovič“ svoj redni občni zbor. Zaradi zaprtja priljubljene domače gostilne „Pri Kosi“ na Ravnah je bil občni zbor izven občinskih meja — pri Primku na Reki, občina Št. Jakob. Nepričakovano številnim članom (nekateri so pristopili ob občnem zboru!) je podal predsednik kratko in jedrnato poročilo o delovanju društva v zadnjih dveh letih, v katerih se je odbor srečal na devetih sejah, priredili pa so bolj ali manj uspešno skupno 21 prireditev —od koncertov do predavanj in izletov in udeležb društvenega moštva na dveh občinskih nogometnih turnirjih in „ponanja“ (na ledu). Splošno je ugotovil, daje „Markovič“ bil kar inovativen (prvi nastopi npr. Okteta Suha, Korenike, ansambla Drave ipd.), daje skušal dobiti boljše stike z narodom sosedom in da mu je uspelo navdušiti znanstvenico iz Innsbrucka, ki dela znanstveno raziskavo o delu in življenju rožeške-ga slikarja Petra Markoviča, imenskega patrona našega društva. Nekaj prireditev da je že načrtovanih — odborniki pa da gledajo z optimizmom v društveno blagajno, v katero še niso zaprosili darov osrednjih organizacij. Potrjen je bil skoraj v celoti stari odbor, ki je izvolitev rad sprejel (predsednik Franc Kattnig, podpredsednik Hanzi Lesjak, tajnik I. Kaltenbacher, namestnik tajnika Aleks Schuster, blagajnik Zdravko Schellander, namestnik blagajnika Hanzi Kanzian, odborniki: Lojzka Oraže, Zofka Valentinič, Martina Kanzian, Gerti Schuster in Jožko Lepuschitz; preglednika: Ferdinand Hobel in Mirko Oraže.) Kulturni program je bil posvečen 40-letnici slovenskega filma „Kekec“, ki smo si ga ogledali na video-ekranu. PF. 20. Globaški kulturni teden od 29. marca do 12. aprila 1992 V nedeljo, 29. 3., ob 19.30 v avli ljudske šole SLAVNOSTNA OTVORITEV. Koncert „Slovenskega okteta“ — slovenske narodne pesmi V torek, 31. 3., ob 20. uri pri Šteklnu v Globasnici „FILMSKI VEČER“; filme in diapozitive predvajata Jožko Igerc (s treh najvišjih gora Afrike) in Hanzej Elbe (posnetke iz domačega kraja) V četrtek, 2. aprila, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici PODIJSKA DISKUSIJA: „Skupni slovenski kulturni prostor — dejstvo ali prazna fraza?“ Sodelujejo: dr. Andrej Capuder, minister za kulturo Republike Slovenije: dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ; dr.- Pavel Apovnik; predsedniki kulturnih društev. V nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 pri Šoštarju DRUŽINSKO PETJE. Nastopajo družine iz bližnje okolice Vtorek, 7. aprila, ob 20. uri pri Ri-schnerju v Podjuni VEČER DOMAČIH PRIPOVEDNIKOV IN VIŽARJEV. Večer vodi: dr. Pavle Zablatnik V četrtek, 9. aprila, ob 20. uri v Juenni vČepičah PODIJSKA DISKUSIJA: „EGS — Nasvidenje kmetija?“. Mdr. sodelujejo: dr. Walfried Wutscher, predsednik Kmetijskezbor-nice; dipl. inž. Štefan Domej, zbornični svetnik; vodja diskusije: dipl. inž. Hanzej Miki, Kmečka izobraževalna skupnost. V soboto, 11. aprila, ob 13.30 v farni dvorani OTROŠKI POPOLDAN. V nedeljo, 12. aprila, ob 19.30 v farni dvorani ZAKLJUČEK GLO-BAŠKEGA KULTURNEGA TEDNA. Premiera igre „Krvava svatba“. Režiser: Peter Sticker. Nastopajo: igralci SKD Globasnica Potovanja z Domom v Tinjah LA SALETTE, LURD, MONSERRAT in NIZZA od 15. do 23. maja Vodita: žpk. Gotthardt in J. Kopeinig Izobraževalno potovanje v TOSKANO PIŠA — SIENA — FIRENCE, nem. od 6. do 9. junija Vodi: p. Cornelius Dings SSS Izobraževalno potovanje na SLOVAŠKO od 14. do 21. julija Vodi: dr. Grete Schmidt, Innsbruck Izobraževalno potovanje v DRESDEN, BERLIN, ERFURT, NAUMBURG od 27. julija do 4. avgusta Vodi: dr. Johann Sturm, Linz VAŠ PARTNER ZA TRANSPORT IN TURIZEM PLIBERK - DOBRLA VAS - KLOPINJSKO JEZERO KRATKE DOMAČE NOVICE Celovec Prihodnji konec tedna, 28. in 29. marca, bo deželno tekmovanje koroških glasbenih šol. S strani slovenske Glasbene šole, ki se je leta 1988 prvič udeležila tekmovanja, bo tokrat sodelovalo kar 16 učenk in učencev. Nastopili bodo: Claudia Ogris in Nadja Merkač (kljunasta flavta), Vidica Sodja (prečna flavta), Vladimir Nachbar (klarinet), Kristijan Novljan, Barbara Boštjančič in Katja Gasser (klavir), Marija Olip, Marko Kassl in Albert Korenjak (harmonika), Regina Nachbar in Andreja Ogris (citre), Smilja Pörtsch in Marjan Krištof (violina) ter Angelika Polesnig in Samo Wakounig (saksofon). S celotnim tekmovalnim programom, ki traja za najmlajše do osem in za najstarejše do 15 minut, so se že predstavili 10. marca v Modestovem domu, dan navrh pa v ljudski šoli v Bilčovsu. Bila je to neke vrste generalka. Kolikor smo zvedeli, so vsi tekmovalci svoj program v glavnem zelo dobro izvedli, še obstoječe napakice pa se dajo do deželnega tekmovanja še odpraviti. V tem smislu želimo našim mladim glasbenikom na deželnem tekmovanju obilo uspeha. Prepričani smo, da bodo uspešno zastopali našo Glasbeno šolo. Velika vas pri Št. Jakobu Pred kratkim je Koroška kmetijska zbornica v Krastowitzu nagradila najboljše rejce prašičev iz Koroške. Joži Schüttelkopf, pd. Pok, iz Velike vasi pri Št. Jakobu je bil nagrajen kot najboljši rejec prašičev v letu 1991. Pok je član Božanske zveze za rejo prašičev, ki je z organizirano proizvodnjo v preteklem letu lahko ponovno stopnjevala kakovost svojih prašičev, kar je tudi pozitivno vplivalo na ceno. Prizadevnemu kmetu Joziju Schüttelkopfu ob uspehu, za katerega je dobil lepo priznanje, iskreno čestitamo in mu želimoše mnogo uspeha pri nadaljnjem kmetovanju! Št. Jakob V nedeljo, 29. marca, ob 20. uri bo v domači farni cerkvi promocija Omanovega „križevega pota človeštva“. Besedila jn uprizoritev: farna mladina Št. Jakob; glasba: delo 16. stoletja in moderne (Bernhard Hanak — čembalo, Petra Ackermann — viola); režija: Marjan Sticker. Prisrčno vabljeni! OGLASA PIZZA—PEK in natakar z dobrim znanjem nemščine išče službo v Avstriji. PERDAN Uroš iz Slovenije Telefon: 03064/217494 PRODAM CAMPER — FORD TRANSU DIESEL Letnik 1983 — 75 PS. Kompletno opremljen. Visoka streha. Cena; 60.000,— šil. Telefon: 04228/2776 Rož — Podjuna — Zilja SREČANJE PO 30 LETIH Letniki 1961 — 1962, se še prepoznate na sliki? Pridite v nedeljo, 29. marca 1992, ob 14. uri v St. Rupert. Malo se bomo pogovorile, posmejale in seveda tudi kak kozarček povrnile. Vse ste prav prisrčno vabljene! VABI LO — Slikar Miran Martič iz Ljubljane s svojimi prijatelji Vas prisrčno vabi na otvoritev razstave v petek, 27. marca 1992, ob 19.30 v knjigarno Mohorjeve v Celovcu. Glasbeni spored: Igor Krivokapič (tuba). Otvoritev razstave: honorarni konzul Rep. Slovenije Karel Smolle. Umetnika bo predstavil dr. Ivan Sedej. Srečanje EL Železna Kapla s KS Solčava Prehod čez Pavličevo sedlo — nujno odpreti! Občinski zastopniki Solčave bodo zahtevali od slovenske vlade, da naj v bilateralnih pogajanjih z Avstrijo postavi odprtje mejnega prehoda čez Pavličevo sedlo na prvo mesto. To so sporočili EL Železna Kapla. EL Železna Kapla so zastopali občinski odbornik Franc Jožef Smrtnik, Danijel Pasterk in Franci Dolinšek. Njihovo srečanje s Krajevno skupnostjo je bilo prejšnji teden; poročali so o dosedanji diskusiji o tej zadevi pri nas na Koroškem. Franc Jožef Smrtnik: „Glavni problem je dežela Koroška. Ta posestnikom ne nudi dovolj odkupnine za zemljišča, ki so potrebna za izgraditev ceste čez sedlo.“ Občina Železna Kapla je sicer že sprejela vse potrebne skle^ pe, očitno pa njeni zastopniki ne kažejo dovolj energije, da bi se stvar premaknila. Ali pa sploh nimajo interesa? Zastopniki EL Železna Kapla in Krajevne skupnosti Solčava so se tudi zmenili za boljše sodelovanje na kulturnem področju. „Kot sosedji smo si to dolžni,“ tako Franc Jožef Smrtnik. Da še vedno ni možno priti z avtomobilom čez Pavličevo sedlo, je pravi škandal. Železna Kapla meji direktno na sosednjo občino Mozirje, kljub temu pa obstaja med njimi pravi zid. Žid, kakor so ga imeli v Berlinu — a tega so celo podrli. —Kuj— Čestitamo Svojo 75-letnico obhaja župnik v Slovenjem Plajberku Franc Jančar. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo mnogo božjega blagoslova ter uspeha! Osebni praznik je na Metlovi praznoval Jožef Kovač. Iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev Pliberk. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Jožefu Miklaviču in Heleni Hirm iz Vogrč, Josefi Kral iz Bistrice, Jožu Pečniku iz Rut, Janezu Milaču z Blata in Ani Dlopst iz Večne vasi. Vsem slavljencem _ želimo še mnogo zdravih let! Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. * V Dolnji vasi pri Šmarjeti v Rožu bo praznoval 82. rojstni dan Ferdinand Woschitz, pd. Pesterc. Ob tepem jubileju mu iskreno čestitamo! Te dni je v Celovcu praznovala svojo 30-letnico Gabriela Hobel, za kar ji iskreno čestitamo! * Okrogli jubilej je pretekli teden praznovala Marija Hartman. Iskreno čestitamo! Paula Zupanc, pd. Poderšnikova mama, je na Obirskem te dni praznovala rojstni dan in god. Mnogo zdravja, veselja in sreče tudi v prihodnje! * V Podrojah pri Globasnici je praznovala god Matilda Sadovnik. Iskrene čestitke! * Na Hribu ob Baškem jezeru praznuje 86. rojstni dan in god Matilda Vdiv, pd. Kvačičkova mama. Ob tem visokem jubileju ji želimo vse najboljše, predvsem zdravja in božjega blagoslova! Pepca Posegger iz Žirovnice pri Sinči vasi je te dni praznovala rojstni dan in god. Vse najboljše! * V Selah praznujeta osebne praznike Pepca Roblek in Pepca Čertov. Vse najboljše in obilo božjega blagoslova! * Osebne praznike so v Domu v Tinjah slavili ta teden rektor Jože Kopeinig, Jozej Pčrtsch in Jožefa Fomenko. Iskreno čestitamo! Na Obirskem je praznovala god Matilda Smrtnik. Iskreno čestitamo! * Rojstni dan je te dni praznovala Sonja Adamitsch. Vse najboljše in še mnogo zdravih in zadovoljnih let! * Osebni praznik bo te dni v Večni vasi slavila Ana Dlopst. Iskrene čestitke ter v prihodnje obilo sreče, zdravja in zadovoljstva! * Rojstni dan je v Zagorjah pri Škocijanu praznoval Jože Go- lavčnik. Iskreno čestitamo! * Katarina Osojnik iz Lepene je pretekli teden praznovala rojstni dan. Slavljenki želimo obilo sreče, zdravja in zadovoljstva! Osebne praznike slavijo te dni Dini Sitter iz Št. Jakoba, Pepca Stornik iz Leš in Janez Lesjak z Vrbe. Slavljencem iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev Št. Jakob. V Nonči vasi praznuje dvojni praznik Podlesnikova mama. Iskreno čestitamo! V Dolinčičah pri Šmihelu je pre- tekli teden praznovala god Matilda Pačnik. Iskrene čestitke in veliko sreče tudi v prihodnje! * 60. rojstni dan obhaja v Šmihelu pri Pliberku Jožef Petrač. Ob tem lepem življenjskem jubileju mu želimo vse najboljše! Dvojni praznik je te dni v Selah pri Miklavčevem praznovala Matilda Fido. Iskreno čestitamo! * V Galiciji je praznovala rojstni dan in god Paula Juch. Vse najboljše in obilo sreče! * V Dobrli vasi obhaja 40-letnico Mirti Peteršinek. Ob tem dogodku vse najboljše in mnogo zadovoljnih in srečnih let! * Marija Lizelota Lohman je te dni praznovala rojstni dan. Iskrene čestitke in vse najboljše! Svojo 80-letnico življenja je te dni obhajala Paula Piskernik. Mnogo zdravja, sreče in veselja tudi v prihodnje! * Na Kamenu pri Škocijanu je praznoval god Jozej Jernej. Čestitamo! God je v Bregu pri Miklavčevem praznoval Jožef Tazol. Naše iskrene čestitke! 7 "A ,HMk .«KM*, \ it.k Reportaža 7 e dvajset let? Saj je človek kar presenečen. Ampak saj se tudi svojim obletnicam vsako leto začudiš — kaj res tako hitro teče čas? Nikoli se ne ustavimo, vedno delo priganja, en načrt še ni izpolnjen, že se mudi za drugega. Piše Jasna Novak Ob dvajsetletnici Koroške, ki poje JUBILEJNI KONCERT V BELJAKU Tako je tudi moje zahajanje na Koroško kar neopazno postalo petnajstletna doba. Na Koroško sem prišla kot redaktor zborovskih televizijskih oddaj iz Ljubljane, po službeni dolžnosti, zdaj poslušam koroške pevce skozi prizmo številnih prijateljskih vezi in skozi čustveno navezanost na koroški melos, zato ne zamerite — koroško pesem imam rada. Zavedam se, da jo dajejo marsikateri problemi, zavedam se, da pevci in zborovodje delajo nekatere napake, strokovno gledano, zdaj v izbiri repertoarja, zdaj v tehničnem smislu, intonančnem — ampak ne morem si predstavljati, da tega ne bi bilo. Časi se seveda spreminjajo, vsi imamo občutek, da se tempo celo pospešuje. Ali bo zborovst-vo, ta tradicionalna oblika s častitljivim prizvokom narodnost-noprebudniškega čitalništva, vzdržala v svetu plošč, kaset, radia, televizije? Kako je s tem v Sloveniji? Lahko rečemo, da zbo-rovstvo še vedno predstavlja oazo duševne osvežitve za vse ljudi, ki se želijo upreti tehnicističnemu razosebljanju. Poglejmo preko svojih meja — saj tako razmišljajo širom po Evropi. Pa ne le po Evropi: IFCM, Mednarodna zveza za zborovsko glasbo, ustanovljena leta 1982 Cprvi simpozij na Dunaju, leta 1987!), delujoča v okrilju Združenih narodov, ugotavlja, da zborovska glasba povezuje več ljudi po svetu kot katerakoli druga množična dejavnost. Ljudje, pa saj to je senzacionalna ugotovitev! Zbori prepevajo tudi v Ameriki, Aziji, Afriki, vedno več jih je, to je ja neznanska moč, razlog za ponos! IFMC poudarja, da pevci gradijo mostove po svetu ne v športnotekmovalnem duhu, ampak kot misijonarji. In ob tej misli si oddahnemo, kajti tu je prostora za vse: za zbore, ki se profesionalno lotevajo najtežjih partitur, za zbore, ki jih sestavljajo ambiciozni pevci, ki želijo skusiti tekmovalne napetosti in vsa doživetja ob njih, od ekstatičnega navdušenja do razočaranja in poraza. In bodimo pošteni: v tej družbi je prostor tudi za pevca, ki mu vsakodnevno garanje za preživetje jemlje čas za vaje, pa tudi njegov glas ni prvovrsten, z leti se mu celo malce skrha. Ampak temu pevcu pesem pre-šinja dušo in srce, pomeni mu nevidno vez z rodom, domom, materino besedo, ta pesem je popotnica v življenje njegovim otrokom ... Ta pevec je prenašalec izročila iz ene generacije v drugo, potrebujemo ga, tudi zanj naj bo oder odprt in slavnostno okrašen s cvetjem. Saj so ga prišli poslušat prijatelji. Ker so prijatelji, jim je dovoljeno, da pevcu pokritizirajo kakšno intonančno nerodnost, da temu ali onemu ni všeč izbor pesmi, ali nove obleke ali še kaj drugega — okusi so različni, pevec pa tudi natančno ve, da se zelo pozna kakšna vaja več, bolj usposobljen zborovodja, večje finančne možnosti, ampak . . . On je slejkoprej kamenček v mogočni piramidi zborovskih prizadevanj, kjer se na vrhu res bleščijo izjemni pevci, toda brez trdnih temeljev stavba ne bi stala pokonci. Taka temeljna utrdba se mi zdi tudi Koroška poje: občudovanja vreden organizacijski napor, dolg 20 let, se obrestuje v tem, da se pevci iz različnih krajev srečujejo, si prisluhnejo, se ob prigrizku potrepljajo po ramah in si rečejo: Prijatelj, še si tu! In tvoji otroci tudi že pojejo! Pravzaprav — kaj se ti ne zdi, da imamo neverjetno veliko pesmi?! K slikam: Levo od zgoraj navzdol: MoPZ „ Kočna “ iz Sveč (vodi dr. Anton Feinig); Dekliški zbor Borovlje (vodi Eduard Oraže); Suški oktet s Suhe (vodi prof. Matevž Fabjan); Radiški fantje z Radiš (vodi Nužej Lampichler); MePZ Pevskega društva v Selah (vodi Roman Verdel); MePZ iz Podgore, Gorica (vodi dr. Mirko Špacapan). V sredini od zgoraj navzdol: MePZ „Bilka“ iz Bilčovsa (vodi Irena Žmitek); MePZ „Danica“ iz Št. Primoža (vodi mag. Stanko Polzer); MoPZ „Vaščani pojo“ iz Zgornje vesce (vodi prof. Jožko Kovačič); MoPZ „Bilka“ iz Bilčovsa (vodi prof. Mirko Lausegger). Desno od zgoraj navzdol: MoPZ „Jepa-Baško jezero" iz Loč (vodi mag. Aleš Schuster); Mladinska skupina iz Ledine (vodi Anica Lesjak-Ressmann); Tamburaši iz Loč (vodi Erika Wrolich); MoPZ „Valentin Polanšek“ z Obirskega (vodi Emanuel Polanšek); MePZ „Gorjanci" iz Kotmare vasi (vodi Joško Pack ml.); Pevsko-instrumentalna skupina „Drava" iz Žvabeka (vodi Rozina Katz) Gospodarstvo / Kultura OGLASI POSOJILNICA-BANK —'1 BOROVLJE razpisuje delovno mesto knjigovodje/-dkinje zaželeni predpogoji: absolvent/ka trgovske akademije ali gimnazije, znanje slovenščine in nemščine, praksa potrebna Pismeno prošnjo ter življenjepis pošljite na naslov: Posojilnica-Bank Borovlje Postgasse 4 9170 Borovlje Takoj možen nastop službe! Za takojšnjo namestitev iščemo sodelavca(ko) za opravljanja komercial-no-administrativnih del na področju zunanje trgovine. Obračamo se na osebe z zaključeno trgovsko akademijo, trgovsko šolo ali abiturientskim tečajem na trgovski akademiji. Obvezno je obvladanje slovenskega jezika. Javite se po telefonu pod številko (0463) 37450 ali pišite na naslov: ISKRA Handelsges. m. b. H. Viktringer Ring 13 9020 Celovec ODDAM brezplačno mladiče KRAŠKE OVČARKE (Karstschäfer) Telefon: (0 42 28) 22 64 Dajem v najem GORSKO KMETIJO na samem, a na lepem in sončnem kraju. Če vas veseli kmetovanje in življenje povezano z naravo, pišite na naslov: Albin Olip, pd. Čevh Bajtiše 3 9170 Borovlje Uspešno poslovno leto 1991 Posojilnice-Bank Pliberk Posojilnica-Bank Pliberk je preteklo nedeljo vabila svoje člane na redni občni zbor v gostišče Juenna v Cepičah. V pozdrav je zadružnikom zapel MoPZ Franc Leder-Lesičjak pod vodstvom Janeza Petjaka. V krogu številnih članov je predsednik upravnega odbora Lipej Kolenik lahko pozdravil vrsto častnih gostov od komunalnih politikov preko zastopnikov raznih firm do zastopnikov kulturnih in športnih društev ter zastopnike Ljubljanske banke. V poročilu za upravni odbor je predsednik Kolenik z veseljem ugotovil, da se je uspešni razvoj zadnjih let nadaljeval in v preteklem letu še stopnjeval. Tako je bilančna vsota narasla za šilingov 100,000.000,— na šilingov 385,000.000, — in mora Posojilnica-Bank Pliberk po predpisih zakona o kreditnem gospodarstvu bilanco prvič objaviti. Dobesedno je predsednik dejal: „Mislim, da številke povejo svoje in se nam ni treba skrivati pred javnostjo, nasprotno, ponosni smo lahko, da javnosti pokažemo, da tudi slovenski zadružniki znamo delati na bančnem področju.“ Vsled uspešnega gospodarjenja je bilo Posojilnici možno, da je razna društva v svojem poslovnem okolišu podprla v raznih oblikah v skupnem znesku z okrog šil. 500.000,—. Ob koncu svojega poročila se je predsednik zahvalil vsem, ki so k uspehu doprinesli. „Uspešen razvoj v preteklem letu nam ponovno narekuje, da zastavimo nove načrte in cilje in gremo z optimizmom in samozavestjo ponovno na delo." Poročilo nadzornega odbora je podal njegov predsednik Janez Apovnik. Bančno nadzorstveno poročilo in revizijsko poročilo je zbranim zadružnikom posredoval revizor Zveze slovenskih zadrug Janko Oitzl. Poslovodja dir. Jožko Nachbar je navzočim obrazložil računski zaključek za poslovno leto 1991 in ugotovil, da so bili na vseh področjih iz- redni prirastki, kar je deloma pogojeno z izredno situacijo v Sloveniji, predvsem pa je razveseljivo, da je v poslovnem okolišu uspelo pridobiti dodatne tržne deleže. Sto milijonov višjo bilančno vsoto in eno milijardo več prometa je uspelo obdelati brez povišanja števila nameščencev, kar se zelo pozitivno izraža na stroškovni strani. Ker se tendenca lanskega leta nadaljuje tudi v letošnjem letu, bo Posojilnica-Bank Pliberk v letošnjem letu pripravila načrte za razširitev poslovnih prostorov, ki bi se naj realizirali v letu 1993. Članom, vlagateljem in vsem poslovnim partnerjem se je poslovodja zahvalil za izkazano zaupanje in napovedal tudi za naprej obzirno in gospodarsko poslovno politiko. Sledili so pozdravi častnih gostov občnemu zboru; predvsem izjavo direktorja Zveze dipl. trg. Habernika, da je Posojilnica-Bank Pliberk v letu 1991 postala največja Posojilnica v okviru Zveze, so zadružniki sprejeli z velikim zadoščenjem. Gledališče ob Dravi — premiera štev. 1 „Vsi smo mimoidoči tega življenja“ To je ena zadnjih in še kako resničnih misli, izrečenih v komediji za dva igralca z naslovom „Mož moje žene“. Najmlajši koroški teater je imel pri izbiri svoje prve premierne igre srečno roko. Odločiliso se zadeloMiraGavranavposrečenem prevodu in priredbi Petra Zidarja. P/se mag. Mojca Uršič Preteklo soboto sta na odru Kulturnega doma v Št. Primožu nastopila Miha Kap in Walter Juvan — prvi v vlogi pedantnega, načelno krepostnega Ljubljančana, drugi pa je predstavljal neformalnega, lahkoživega in nekoliko zanemarjenega Korošca z Vrbe. Ta po značaju popolnoma nasprotujoča si moža, ki sta v igri obdržala svoji pravi imeni, pa je združila usoda v osebi njune skupne žene Dragice Potegavšek. Ljubljančan je prišel na Vrbo, da bi se pogodil o svoji zakoniti ženi, za katero je ugotovil, da ga vara s Korošcem. Seveda sledijo mnoge komične oziroma tragikomične situacije, saj se izkaže, da je tudi Walter Dragičin zakoniti mož. Sledijo med seboj povezani in prepletujoči se izlivi ljubezni, sovraštva, gneva, obupa. Vsak si nato po svojih močeh prizadeva dokazati „tekmecu", da je žena bolj njegova. 0 Dragici, ki se pred očmi gledalcev sploh ne pojavi, zvemo skoraj vse, enako tudi o njenih dveh možeh. Narava službe je ženi dopuščala, da je živela dvojno in hkrati razdvojeno življenje. Oba moža sta trdila, da sta idealna partnerja svoji dragi, ki ju je leta dolgo spretno vodila za nos. Ko se Miha in Walter le ne moreta sporazumeti, kdo naj bi se ženi odpovedal, modro skleneta, da je najbolje, če pozabita na srečanje in vsi trije živijo naprej kot doslej. Miha Kap in Walter Juvan sta stara in že preizkušena znanca koroškega odra. Pogumno sta se spoprijela z igro v delu, napisanem za le dva igralca, ki zahteva od nastopajočih popolni angažma. Dobro uro, brez odmora, sta si prizadevala, da bi bila čimbolj prepričljiva, karjima je tudi precej dobro uspevalo. Če smo pikolovski, lahko rečemo, da se je Walter-ju uspelo bolje približati temu cilju, predvsem je učinkoval bolj naravno, medtem ko je bil Miha na trenutke nekoliko preveč recitatorski. Ko smo že pri podajanju teksta, je seveda potrebno pohvaliti tekoči jezik in čisto izgovarjavo, ne moremo in ne smemo pa mimo hudih jezikovnih napak. Menim, da bi bilo zelo koristno, če bi k pripravi te igre pritegnili tudi lektorja, kateremu gotovo ne bi ušlo, da je skladnja skoraj vseh zanikanih stavkov napačna. Zagotovo bo Gledališče ob Dravi gostovalo z obravnavno komedijo še po drugih odrih. Do tedaj je to napako moč še odpraviti! Naj nazadnje naštejemo še sotrud-nike, ki so igro pomagali postaviti na oder: režijo je imel v rokah stari koroški znanec Peter Militarov, za sceno je poskrbel Kristijan Sadnikar, vodja predstave pa je Justi Sadnikar. Gledališču ob Dravi želimo v prihodnje še veliko veselja in uspehov! Gost v Našem tedniku Libuče: Udrnikovemu Karlu v slovo Prejnšnji teden smo pospremili Udrnikovega Karla k zadnjemu počitku. Težka pljučna bolezen ga je - v 77. letu starosti - iztrgala iz naše srede. Karl Jammer se je rodil na Suhi; že pred vojno pa je prišel v Št. Jur pri Libučah. Tam so nekoč v rudniku kopali premog. Nato je našel delo pri gradbenih podjetjih; v zahodnih zveznih deželah je pomagal graditi predore za avtoceste. Lahko si predstavljamo, da so bile njegove delovne razmere hude ter zlasti nezdrave. Tam si je tudi nakopal pljučno bolezen, ki ga je mučila do smrti. V Libuče se je Karl preselil s svojo družino okoli leta 1955. Že pred leti mu je umrla žena Krista, ki mu je rodila štiri otroke: Doro, Karleja, Rudeja in Raimunda. Po ženini smrti je za svojega očeta vdovca v glavnem skrbela hči Dora, in sicer vzorno in požrtvovalno. Lepo število sorodnikov, sosedov in domačinov se je od Pokojnega Karla poslovilo v Petek, 13. marca. Pogrebne obrede je opravil mestni župnik Alojzij Kulmesch, s pesmijo pa so mu izkazali zadnjo čast pevci MoPZ „Kralj Matjaž“. Dragi Karl, vse svoje življenje si trdo delal in bil vsakemu, ki je potreboval pomoč, na nslugo. Zdaj se lepo odpočij v domači zemlji! Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje! -Kuj- DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD Brigita Krištof, Moščenica šil. 5P>—; Johan Schellander, Moščenica šil. 100,—; župnik Leopold Kassl, Bilčovs šil. 100,—; Rupert Jasser, Bilčovs šil. 50,—; Gregor j>apus, Bilčovs šil. 50,—; Ani Mi-skulnik, Branča vas šil. 20,—; Lov-Ipnc Bister, Podgrad šil. 50,—; 'omaž Niemetz, Plešivec šil. .č’—; Marija Adlasnig, Novo selo sil. 40,—; župnik Maks Michor, Kotmara vas šil. 100,—; Franc L^litz, Kotmara vas šil. 40,—; ^pminik Krušic, Kotmara vas šil. ; Avguština Schellander, Ča- horčešil. 20,—. GOST V NAŠEM TEDNIKU Naša tokratna sogovornica Ana Umek iz Škofič bo v ponedeljek slavila 60. življenjski jubilej; bolj kot jubileja pa se veseli več kot zaslužene upokojitve, ki uradno nastopi 1. aprila. Ana Umek se je rodila 23. 3. 1932 v Apačah (dekliško ime La-konig), 1959. leta pa se je poročila z mizarjem Han-zijem Umkom iz Škofič. Ana Umek „Živim v kraju, kjer turizem izpodriva slovenski jezik!“ Z Ano Umek se je pogovarjal Franc Sadjak Gospa Umek, zakaj se tako veselite upokojitve? Mislim, da se upokojitve ne veselim nič bolj kot drugi. Moram pa reči, da sem si jo resno zaslužila. Poglejte: med vojno so bili izseljeni moja stara mama, stric in teta. Prav zaradi tega smo morali prevzeti njihovo veliko kmetijo pri Rogarju na Borovnici, kjer je bilo kmetovanje (predvsem v tistem času) izredno zahtevno. Sama sem bila stara komaj 12 let, vendar je moral pri delu vsak staviti svojega moža. Ker je stala kmetija ob robu gozda, so nas takrat skorajda vsak dan „obiskovali“ vojaki, katere smo morali pogostiti. Večinoma niti nismo vedeli, ali so partizani ali SS-ovci. Vsi smo prestajali izreden živčni napor. Bogu hvala, da smo ga tudi dobro prestali! Ali ste v tem času obiskovali tudi šolo? To takrat, vsaj meni, ni bilo mogoče. Seveda sem si želela na Glavno šolo v Borovlje, vendar me je dohitela vojna in s tem mnogo fizičnega dela. Za šolo enastavno ni bilo časa. Zato se tudi nisem izučila nikakršnega poklica. Sicer sem po vojni obiskovala še Gospodinjsko šolo v Velikovcu, nato pa sem si služila denar s sezonskim delom. Poročeni ste v Škofičah, kjer se že dolga leta ukvarjate s turizmom! _ Leta 1959 sem se poročila v Škofiče in od leta 1974 vodim srednje velik penzion s 23 po- steljami in malo gostilno. Poleg „ene“ pomočnice sem vodila penzion sama. Ker je sezona le kratka, je bil tudi zaslužek precej skromen. Tako je moral tudi mož vsak dan na delo, da sva mogla vzdrževati družino in hišo. Sploh pa se je turizem v zadnjem času razvil v precej slabo smer: gostje (predvsem Nemci) si v trgovinah nakupijo ceneno pijačo in celo jed. Tako je gostilna pravzaprav odveč. Lahko bi rekla, da želijo gostje čim ceneje preživeti dopust. To pa seveda slabo vpliva na naše dohodke. Sedaj, ko grem v pokoj, sem vrnila obrtno dovoljenje, tako da smem imeti samo še 10 postelj. Ker je mož tudi že v pokoju, se bova le še ob robu ukvarjala s turizmom, in to ne preveč razgibano. Moram reči vodenje in ukvarjanje s penzionom ni dober poklic. Vedno moraš biti gostom na razpolago, vedno nasmejan in prijazen; poleg tega malo spiš in si vedno utrujen. Zato je potrebno mnogo volje, pravega občutka in razumevanja... ... in prosti čas? Veliko prostega časa mi sicer nikoli ni preostalo, vendar sem ga vedno rada izrabila za prepevanje pri dveh domačih pevskih zborih - pri MePZ „Edinost“ Škofiče in pri Cerkvenem zboru Škofiče. Na žalost pa MePZ „Edinost“ že nekaj let ne poje več. Razlogi ukinitve so bili v prvi vrsti pomanjkanje pevcev in pevk, kar me le nekoliko žalosti. Zbor, katerega je najprej vodil stric Toni Umek, nato Šimon Rov-šek in nazadnje Polti Pau-litsch je bil precej uspešen. Nastopi se niso omejili le na domači kraj; večkrat smo gostovali tudi v Sloveniji. Škoda, da zbora ni bilo mogoče obdržati pri življenju. Sedaj pojem le še pri cerkvenem zboru, ki ga vodi Polti Paulitsch. Bogu hvala, da se poje pri nas v cerkvi še slovensko ... pa tudi tu se zastavlja vprašanje - kako dolgo še? Dokler bo zborovodja Paulitsch še zmogel, se bo v cerkvi prepevalo slovensko. Nato bo verjetno samo še skupno petje in tam obstaja nevarnost, da se bo pelo samo še nemško. Živimo pač v kraju, kjer turizem izpodriva in izsiljuje slovenski jezik. Zaradi turizma pa menda ne boste prepustili usodi maternega jezika? Poglejte: mladina v našem kraju že sedaj skorajda ne zna govoriti slovensko. Večina Slovencev je nekje primorana podrejati se turizmu in s tem nemškemu jeziku. Tako žalostno to zveni, a je kljub temu gola resnica. Rekla bi, to je pač usoda tistih krajev, ki so zaradi dohodkov primorani ukvarjati se s turizmom. Kaj je Vaša največja želja v času pokoja? Zdravje! Hvala za pogovor ter vse najboljše za jubilejni rojstni dan in v zasluženem pokoju! Radio / TV / Prireditve 17. Božanski izobraževalni teden od 20. marca do 1. aprila 1992 DAN PRIREDITEV KRAJ petek F. Lomberger, H. Gartner - Loče ŽO.marec 13.00 Dan sadnega drevja pri Pušniku sobota Bogdan Kladnik Kotmara vas 21.marec 19.30 Skocijanske jame in okolica društvena soba sobota Otroški popoldan s petjem, Bilčovs 21.marec 14.00 risanjem in lutkovno predstavo pri Miklavžu nedelja Dan domačih jedil v gostilni Velinja vas 22.marec Knaberle g.Knaberle ponedeljek provisor Jurij Buch Slov. Plajberk 23.marec 19.30 Nepal • dežela gora gostilna Folta torek Martha Mann Tečaj za izdelavo Bilčovs 24.marec 19.00 puž na "Walldorf" način pri Miklavžu torek igrani film Št. Jakob 24.marec 19.00 Življenje škofa ROM ERA (nem.) farna dvorana sreda Franz Floss, Paul Wieser Sveče 25.marec 19.30 Avstrija in Evropska skupnost pri Adamu sreda Franc Brežjak Radiše 25.marec 20.00 Kako obračamo šiling kulturni dom petek Gledališče ob Dravi, (komedija) Sele-Kot 27.marec 20.00 Mož moje žene (Gauran) v šoli petek Šentjakobsko gled. Ljubljana Št. Jakob 27.marec 20.00 Krčmarica Mirandolina icario Goidom) farna dvorana sobota Heinz Hesch Škofiče 28.marec 19.00 Izdelovanje z glino društvena soba sobota dr.Grilc, dr. Sturm pri Cingelcu 28.marec 19.30 Možni modeli skupnega zastopstva koroških Slovencev na Trati kulturni dom ponedeljek dipl. bio. Tatjana Angerer Rožek 30.marec 19.30 Zdravilne rastline v vrtu gasilski dom sreda DS Herbert Schiller Bojo naše Sele 1. april 19.30 odplake dražje od goriva (nem) farna dvorana 25. srečanje „Od Pliberka do Traberka“ 1992 3. MoPZ Stanko Rek Dravograd 4. Moški pevski zbor Štefan Goršek-Čaki Št. Janž T PETEK, 20. marca A Zvočno pismo. SOBOTA, 21. marca T p*«« Od pesmi do pesmi — od srca do srca. E D NEDELJA, 22. marca 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (msgr. dr. Stanko Čegovnik). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi. E N PONED., 23. marca Center avstrijskih manjšin V na Dunaju: Delovanje in struktura. R TOREK, 24. marca Partnerski magazin. A D SREDA, 25. marca Glasbena sreda. Večerna: „Koroška poje“ — Celovec. I 1 U ČETRTEK, 26. marca Rož — Podjuna — Zilja. NEDELJA, 22. 3., ob 13.30 v TV 2 Smučarski tečaj Mohorjeve ljudske šole Boj proti odlagališču jedrskih odpadkov ob meji Jožefov sejem v Dobrli vasi „Gast 1992“ z močno udeležbo Slovenije Koroška poje v Beljaku „Arhangeli niso avtomati" — poživitev gledališke dejavnosti v Bilčovsu Učenci Glasbene šole se pripravljajo na deželno tekmovanje Nogomet: SAK - Matrei PREVALJE, DRUŽBENI DOM nedelja, 22. 3., ob 19. uri 1. KPD DRAVA ŽVABEK Oktet Suha 2. DPD SVOBODA ČRNA Mešani pevski zbor Markovič Kristl M ato 3. SPD VINKO POUANEC ŠKOCIJAN Moški pevski zbor Vinko Poljanec 4. SKD GLOBASNICA Mešani pevski zbor Peca ČRNA, KULTURNI DOM petek, 20. 3., ob 19. uri 1. SPD EDINOST ŠTEBEN MoPZ Franc Leder-Lesičjak 2. MEŠANI CERKVENI PEVSKI ZBOR Št. Lipš Dobrla vas 3. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MEŽICA Moški pevski zbor Mežiški knapi 4. KULTURNO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC — Mešani pevski zbor LIBELIČE petek, 20. 3., ob 19. uri 1. KUD PREŽIHOV VORANC RAVNE Koroški oktet 2. SPD EDINOST PLIBERK Moški pevski zbor Foltej Hartman VOGRČE, PRI FLORJANU sobota, 21. 3., ob 19.30 1. DRUŠTVO UPOKOJENCEV PREVALJE — Moški pevski zbor 2. SPD SRCE DOBRLA VAS Mešani pevski zbor Srce 3. PD LIPA VELIKOVEC Vokalno instrumentalna skupina Lipa 4. DPD SVOBODA ČRNA MePZ Markovič Kristl Mato 5. KUD TRBONJE Dekliški pevski zbor Klas 6. Društvo invalidov Dravograd Ženski invalidski pevski zbor ŠT. PRIMOŽ, KULTURNI DOM nedelja, 22. 3., ob 19. uri 1. MoPZ VRES s Prevalj 2. MoPZ GOZDAR iz Črne 3. Koroški oktet z Raven in 4. MePZ SPD „DANICA" RAVNE NA KOROŠKEM, Športna dvorana pri osnovni šoli Prežih. Voranca na RAVNAH na Koroškem. V petek, 28. 3., ob 19. uri — zaključni koncert Radiše Ponovitev igre: „MARIJA MAGDALENA“ (Franz Xaver Kroetz) Čas: v petek, 20. 3., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: igralska skupina SPD „Radiše" Prireditelj: SPD „Radiše" Čepiče KIS — SK Podjuna — Krožek za rejo pujskov Pliberk vabijo na predavanje O PRIMERNI REJI PRAŠIČEV (različne oblike reje — različne oblike hlevov) Čas: sobota, 21. marca Kraj: 9.00—12.00: gostišče JUENNA, Čepiče — teorija z nazornimi primeri (dia-pozitiv-film); 14.00—16.00: diskusija Predavatelj: Doc. dr. Helmut Bartussek (Bundesanstalt für alpenländische Landwirtschaft Gumpenstein) KEGLJANJE ZA PODJUNSKI POKAL Čas: 19. 3., od 17. ure naprej 20. 3., od 17. ure naprej 21. 3., od 13. ure naprej 22. 3., od 13. ure naprej (ob 20. uri podelitev nagrad) Kraj: na kegljišču gostišča Juenna pri Globasnici Prireditelj: Slovensko kulturno društvo Globasnica Čakajo lepe nagrade! Št. Jakob Komedija C. Goldonija „KRČMARICA Ml-RANDOLINA“ Čas: v petek, 27. 3., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Gostuje: Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane Režija: Janez Mejač Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Rož" Št. Primož Komedija C. Goldonija „KRČMARICA Ml-RANDOLINA“ Čas: v soboto, 28. 3., ob 19.30 Kraj: Kulturni dom v Št. Primožu Gostuje: Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane, Režija: Janez Mejač Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Danica" Sele Podporno društvo proti požarnim škodam vabi na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v nedeljo, 29. 3., po prvi maši Kraj: v farnem domu v Selah Dobrla vas Igra: „SLEHERNIK“ Čas: v nedeljo, 29. 3., ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopa: Gledališka skupina SPD „Borovlje" Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi Kotmara vas Igra: „MARIJA MAGDALENA“ (Franz Xaver Kroetz) Čas: v soboto, 28. 3., ob 20. uri Kraj: v gostilni Pichler v Kotmari vasi Gostuje: Gledališka skupina SPD „Radiše" Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi VIGREDNI KONCERT Čas: v nedeljo, 5. aprila, ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli v Kotmari vasi Nastopajo: MePZ SPD „Gorjanci", Otroški zbor SPD „Gorjanci", Mladinska skupina SPD „Gorjanci", Instrumentalna skupina LŠ Kotmara vas, Otroški zbor LŠ Kotmara vas, Dunajski fantje Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi Prireditve / Oglasi Celovec Predavanje: „Ko iz zaljubljenosti postane ljubezen“ — procesi, ki spremljajo mladega človeka v teh letih. Kaj išče mlad človek v odnosu; kaj ga konec koncev osreči? Ljubezen in trpljenje Čas: v petek, 20. 3., ob 19.30 Kraj: v Modestovem domu Predava: Alenka Tuta-Rebula OBČNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJEV REVIJE CELOVŠKI ZVON Čas: v soboto, 28. 3., ob 10. uri Kraj: v Modestovem domu, Dr.-Joško-Ti- schler-park 1, v Celovcu JOŽEFOV SEJEM PRI RUTARJU v SOBOTO, 21. 3., in v NEDELJO, 22. 3.1992 Neprekinjeno odprto od 8. do 18. ure! Enkratno doživetje: Jožefov sejem pri Rutarju! Po vsej hiši edinstveno nizke cene. AMPAK SAMO V DOBRLI VASI! In povrhu še brezplačna dostava! Spominska slovesnost ob 50-letnici pregnanstva koroških Slovencev v nedeljo, 12. aprila, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu Prireditelj: Zveza slovenskih izseljencev in osrednje organizacije koroških Slovencev V torek, 14. aprila, ob 19. uri bo v farni cerkvi v Podgorjah MAŠA ZA UMRLE IZSELJENCE Mašne obrede bo opravil celovški škof dr. Egon Kapellari ob somaševanju duhovnikov—članov izseljenskih družin. Obirsko SOLARNE NAPRAVE v lastni režiji Nekatere posebne prednosti: • v poletnem času popolna oskrba s toplo vodo • ob sončnih dnevih so celo januarja možne temperature do 55“ C • amortizacija v 5, največ 10 letih Predavatelj: Armin Themessl (Arbeitsgemeinschaft Erneuerbare Energie) Čas: sreda, 25. 3., 19.30 Kraj: gostilna Kovač, Obirsko (Železna Kapla) Tinje od sobote, 21. marca, 14.30, do nedelje, 22. marca, 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik od ponedeljka, 23. marca, od 9. ure do petka, 27. marca, do 17. ure NEMŠČINA ZA SLOVENCE Intenzivni jezikovni tečaj Vodita: univ. prof. dr. Robert Saxer in mag. Karolina Meschnig Soprireditelja: Delavska univerza Celje in Katoliška prosveta Celovec od ponedeljka, 23. marca, ob 18. uri, do petka, 27. marca, do 13. ure ČLOVEŠKA SKRB IN BOŽJA PREVIDNOST, nem. Duhovne vaje za Živi rožni venec Voditelj: P. Wolfgang Frühwirt OFM, Graz RUTAR DOBRLA VAS - BELJAK - ŠENTVID CENTER v torek, 24. marca, ob 19.30 POSTNI PRTI NA KOROŠKEM Umetnostno-zgodovinski in ikonografski uvod — Dia-predavanje Predavatelj: dr. Eduard Mahlknecht, umet- nostni-zgodovinar v četrtek, 26. marca, ob 19.30 FORUM ZA ZDRAVSTVENA VPRAŠANJA Post — teorija in uporaba raznih postnih zdravljenj, nem. Predavatelj: mag. pharm. August Dorn, Celovec Šport KRATKE ŠPORTNE NOVICE Namizni tenis: Selani premagali vodečega Nadvse uspešen konec tedna sta tokrat doživela Stane Bec in Mirko Oraže - premagala sta do te tekme_ neporaženo in vodečo ekipo iz Št. Vida. Gostje pa so se pokazali zelo nešportne. Predvsem W. Omelko, ki razume slovensko in je pri Koroški namiznoteniški zvezi eden najvišjih funkcijonarjev, je namenoma štel napačno in je grozil z odstopom svojega moštva, ker sta se Mirko Oraže in Stane Bec pogovarjala slovensko! Selška ekipa zdaj vodi na lestvici pred Št. Vidom. Rezultat: DSG Sele - Št. Vid 7:3 Bec 3, Oraže 3, Bec/Oraže Nogometni turnir v Mladinskem domu Devet moštev se je udeležilo turnirja v dvorani, ki ga je organiziralo vodstvo Mladinskega doma. Pri turnirju so blestele predvsem „stare“ zvezde, kot sta Albin Waldhauser in Silvo Kumer. Zmago je pričakovano odnesla ekipa iz Slovenjega Plajberka; uvrstila se je pred Lepeno, Mladinskim domom, Ravnami in NK Blato. Kaiser prvi na Japonskem Zahomčan Günther Kaiser je na skakalni prireditvi na Japonskem kljub izredno težkim pogojem (vetru) zanesljivo osvojil prvo mesto. Trener Franc Wiegele: „Proti koncu skakalne sezone Günther končno dokazuje, česa je zmožen!“ Slovensko kulturno društvo Globasnica vabi na kegljanje za PODJUNSKI POKAL na kegljišču gostišča Juenna pri Globasnici Čas: 12. do 22.3.1992 20.3. : od 17. ure naprej 21.3. : od 13. ure naprej 22.3. : od 13. ure naprej (ob 20. uri podelitev nagrad) Čakajo lepe nagrade! 1:3 - Ali poraz pomeni konec sanj o 1. ligi? Brazilca sta uničila Dob Pričakovali so pomemben korak naprej, zgodilo pa se je nasprotno. Legionarja Asperna iz Brazilije sta uničljivo zbudila Dobljane iz lepih sanj o 1. avstrijski odbojkarski ligi. Dobljani so povsem zanesljivo odpotovali na pomembno tekmo na Dunaj, kajti Aspern v treh tekmah proti Dobu ni zmagal. Začetek tekme je bil še mnogo obetaven - Dobljani so namreč prvi niz jasno dobili. Tudi v drugem nizu so vodili že z 9:1, vendar nato ekipi enostavno ni več uspelo točkovati. Vzrok je bila taktična poteza domačinov. Njihov trener je namreč šele po jasnem zaostanku dal priložnost za igro legionarjema iz Brazilije, ki sta se izkazala kot vrhunska igralca. Proti njima Dobljani enostavno niso vedeli recepta ter tekmo jasno izgubili. Proti koncu so bili Dobljani celo tako negotovi, da niso znali odigrati najenostavnejših potez. Poleg tega je zaradi poškodbe ekipi manjkal „rutinirani igralec“ Gerhard Kitzinger. Aspern - Dob 3 : 1 Dob trenutno zaseda na tabeli 5. mesto; zaostanek za 4. mestom sta dve točki. Še naprej pa jasno vodi HYPO iz Celovca. Možnosti za povzdig še vedno obstajajo Zadnji dve tekmi (proti Innsbrucku in HYPO iz Celovca) morajo Dobljani zmagati; „konkurent“ za 4. mesto - Aspern -pa ne sme proti Ennsu in Gleisdorfu dobiti niti točke. To je trenutno edini še odprti račun v kvalifikaciji, kar se tiče povzdi-ga. Čeprav so se možnosti za Dob bistveno zmanjšale, se bodo igralci kljub temu borili do zadnjega. Dobljani pa so si edini, če letos ne uspe povzdig, bo pač drugo leto! Vrhu tega so letos dosegli že mnogo več, kot pa so pričakovali pred prvenstvom. V soboto se tudi za Bilčovs začne resnica Hobla tarejo težave Ogris in Hartl sta že jeseni kratkomalo zaključila nogometno „kariero“; sedaj se je nenadoma odrekel nogometu tudi Helmut Krainer. Kader trenerja Hobla se je s tem nevarno skrčil. Trener Sigi Hobel V soboto se tudi za Bilčovs prične boj za prvenstvene točke. Ekipa mora namreč odigrati proti Vetrinju jeseni odpovedano tekmo. Ta tekma trenerja Hobla ne skrbi tako hudo kot pa dejstvo, da mu je nenadoma odpovedal sodelovanje pomembni igralec Helmut Krainer (menda zaradi poklicnih vzrokov). Sedaj se je kader Bilčovščanov nevarno skrčil, kar je Hobel tako komentiral: „Krai-nerjevega vedenja ne razumem, a se moram kljub temu s tem sprijazniti. Na prvenstveni tekmi proti Vetrinju bomo z našo mlado ekipo odnesli točko. V to sem prepričan!" Železna Kapla začne s prvenstvenim tekmovanjem šele naslednji teden; kljub temu je ekipa že dobro razpoložena. To so dokazali v soboto v Ljubljani, ko so proti izredno močni ekipi (Ilirija Ljubljana) le tesno podlegli - 0:1. Ekipi bo vigredi manjkal Pepi Šporn (slika), ki se je hudo poškodoval. Strgal si je namreč vezi v kolenu. Nado- mestil ga bo mladi perspektivni igralec Johi Ošina. Šmihel je imel prejšnji teden pod vodstvom trenerja Gostenčnika doma intenzivne priprave, kar pomeni, da so vsak dan vsaj enkrat intenzivno trenirali. Priprave so bile zadovoljive, obisk soliden, tako da trener Gostenčnik kar zanesljivo gleda na začetek prvenstva. Globašani pod vodstvom novega trenerja Vugrinca še kar napredujejo, kar je pokazala visoka zmaga proti Djekšam (11:1). "Ekipi sicer še primanjkuje napadalnost, kar se bo s časom že izboljšalo," je dejal trener Vugrinec. Selani so se vsi zdravi vrnili s priprav, kjer so v sedmih dneh odigrali sedem tekem. „Jasno, da so sedaj igralci precej izčrpani,“ je dejal trener Travnik. Veseli ga številčno visok kader (18 igralcev), ki je v boju za naslov prvaka bistvenega pomena. Ali bo kapetan Kapelčanov Norbert Kuchar tudi vigredi dokazal svojo nevarnost pred golom ? Šport Trener Ramšak svojim igralcem jasno kaže pot do cilja, ki se glasi "naslov koroškega nogometnega prvaka". Toda sam ve, da bo potdo tja še precej kamenita. SAK-MATREI Čas: v soboto, 21.3. 1992, ob 15.30 Kraj: igrišče v Annabichlu Predtekma: ob 13.30 (SAK pod 19 - MATREI pod 19) Sodnik: mag. Wolfgang Fera Jeseni: 1 :1 (0:0) Strelca: Niederegger oz. Hober V soboto SAK - MATREI Ali bo SAK kos pritisku? Pričakovanja so velika, tako s strani navijačev kot tudi trenerja in odbora. Vsi so si zastavili le „en cilj“ - namreč naslov koroškega prvaka. Igralcem povzroča ta pritisk izreden duševni napor. Ali mu bodo kos? Trener dr. Ramšak je igralce „maksimalno“ pripravil na vigredni del prvenstva, ki naj bi bil najuspešnejši v zgodovini SAK. SAK ima sicer v roki najboljše karte, vendar mora znati z njimi tudi igrati. Ramšak je sicer o zmagi proti Matreiu prepričan („dve točki je na tekmi možno pridobiti, in ju bomo tudi dobili!“); igralci pa vedo, da je v preteklosti Matrei prav proti SAK vedno dobro igral. Njihov način igre se je v zadnjem letu sicer nekoliko spremenil (ekipa igra tehnično dober in napadalen nogomet); v soboto pa bodo zagotovo pazili, da ne bodo prejeli zadetka. To se pravi, njihova obramba bo okrepljena. Da pa je SAK proti ekipam s tem načinom igre že nekajkrat doživel presenečenje, je bilo videti jeseni (npr. Klopinj). Toda igralci in trener SAK poznajo svojo moč, zato jih različne govorice ne skrbijo preveč. Trener Ramšak: „Vsi igralci vemo, kaj znamo. Z nesebično, na vsaki tekmi do zadnje minute zbrano in borbeno igro, bomo naloženemu pritisku tudi kos. O tem sem prepričan!“ O moči svoje ekipe pa je prepričan tudi trener Matreia Helmut Baic: „SAK naj pazi, da ne bo doživel velikega presenečenja!“ Zdrava klofuta na generalki V soboto je SAK odigraj zadnjo pripravljalno tekmo proti Št. Vidu ter podlegel z 2:1. Trener Ramšak je sicer govoril o tipični generalki, ki rada spodrsne, vendar mu je tekma nakazala tudi nekatere po-mankljivosti ekipe. Vsi pri igri niso bili resni, vrhu tega so gostje s trdo igro nekoliko razburili živce slovenskih atletikov. Ramšak: „Rezultat ni bil pomemben, od tekme pa smo se mnogo naučili!“ Urschitz zopet poškodovan V torek si je na treningu Werner Urschitz v dvoboju nesrečno ranil podočnico (Jochbein), zaradi česar v soboto verjetno ne bo mogel igrati. Wernerju na tem mestu želimo hitro okrevanje! Nadomestila ga bosta Blažej ali Čertov. Proti Matreiu pa bo manjkal tudi Franc Sadjak, ki je zaradi četrtega rumenega kartona to tekmo zaprt. Postavi: SAK: Preschern, Savič, Cvetko, Pap-pler, Kreutz, M. Sadjak, Ramšak, Ga-lo, Hober; Lippusch, Urschitz (Blažej?) MATREI: Walcher, Panzl, Hanser, Hopfgartner, W. Baič, Vidmar, H. Baič, Brunner, Niederegger, H. Steiner, A. Steiner koroška liga: 1. SAK 16 8 8 0 2- Wietersd. 16 10 2 4 3- Lienz 16 8 4 4 4- Pliberk 16 7 5 4 5- Matrei 16 6 7 3 6. WAC 16 7 4 5 Treibach 16 7 4 5 S. Trg 16 7 4 5 9. St. Vid 16 7 3 6 10- Breže 16 7 2 7 11 ■ Wolfsberq 16 4 6 6 '2. Mölltal 16 5 3 8 13. VSV 16 4 3 9 14. Lendorf 16 5 10 1 15- ASK 16 2 6 8 16. Klopinj 16 0 6 10 35:9 28:18 21:17 25:18 21:16 20:15 24:21 18:15 23:16 31:27 20:26 8 15:25 13:27 19:35 11:27 11:32 24 22 20 19 19 18 18 18 17 16 14 13 11 11 10 6 Mnenja pred tekmo SAK - MATREI: Miha Kreutz (kapetan SAK): „Če bomo tako igrati kot proti Št. Vidu, potem ne moremo pričakovati zmage. Vsak posamezni igralec se mora pred tekmo naloženih navodil stoodstotno držati. Drugače ne gre!“ Ljubiša Dalanovič (kotrener SAK): „ V obrambi moramo biti sigurni, sredinski igralci se morajo veliko gibati, napadalci pa naj mirno čakajo na priložnosti za gol. Nasprotnika je potrebno počakati in ne divjati! Potem bomo uspešni!" A. Waldhauser (sekcijski vodja SAK): „Da že kar ob začetku ne pridemo v stisko, bosta potrebni proti Matreiu dve točki. Poraz na generalki proti Št. Vidu me ne vznemirja; zdi se mi celo, da ima poraz za igralce učinek zdravila!“ Josef Ganzer (predsednik Matreia): „Pn/enstvo se za nas začne z vrhunsko tekmo, na kateri lahko samo zmagamo. Priprave so bile dobre, zato sem prepričan, da bomo iz Celovca odnesli točko!“ Helmut Baic Trener in igralec TSU MATREI Končno se prične prvenstvo! Moji igralci že hrepenijo po prvi tekmi, čeprav bo ta proti najboljši ekipi v Koroški ligi - proti SAK. S pripravami pri nas v Matreiu sem bil v glavnem zadovoljen, čeprav so tukaj zunanji (vremenski) pogoji bistveno drugačni, kot na primer v Celovcu. V vigrednem pripravljalnem času nas ovira sneg, ki dolgo ne dopušča treningov na nogometnem igrišču. Kljub temu smo se „perfektno“pripravili na tekmo proti SAK. Na žalost smo odigrali le dve prijateljski tekmi: eno proti dru- "Matrei lahko samo zmaga!" goligašu Kufsteinu (2:2), drugo proti Beljaku (1:3). Povsem zadovoljen sem bil že na prvi tekmi, ko smo bili enakovredni drugoligašu iz Kufsteina. Škoda, da se je na tej tekmi poškodoval napadalec Arthur Steiner (nategnil si je vezi), ki verjetno še ne bo mogel igrati proti SAK. Za nas je tekma proti SAK v bistvu najboljše, kar si ob začetku prvenstva lahko predstavljamo. Na tej tekmi namreč nimamo nič izgubiti, pač pa mnogo pridobiti. Od nas v Trnji vasi nihče ne pričakuje zmage, niti točke ne. Prav zaradi tega bomo igrali brez posebnega pritiska, kar pa nas v podzavesti gotovo krepi. Obratno je pri SAK, ki je nekje primoran zmagati, ker želi postati prvak. Le-to pa je precejšnji duševni napor, katerega morajo igralci šele prestati... Na vsak način se bomo borili za vsako žogo do zadnje minute. SAK bomo prepustili igro ter s hitrimi protinapadi poskušali priti do uspeha; to je naša najljubša „taktika“. SAK naj pazi, da že na prvi tekmi ne bo doživel velikega presenečenja. Naš tednik med slovenskimi pnslanci „Po Našem tedniku bi se lahko zgledovali slovenski časniki“ Naš tednik dobivajo na svoje domove vsi poslanci slovenskega parlamenta. Zanimalo nas je, ali ga redno prebirajo, kakšne so njihove ocene, mnenja, sugestije, priporočila; kaj mislijo o poročanju okoli dogodkov v matični domovini in podobno. Anketiral sem nad dvajset poslancev vseh strank in povsod so bili njihovi odgovori na rovaš našega časopisa ugodni. Poglejmo si nekaj najbolj izstopajočih mnenj: Spraševal je Tadej Bratok Andrej Šter, Narodna demokratska stranka: NT je časopis, po katerem bi se lahko zgledoval marsikateri slovenski časnik. Za Koroško mislim, da živi s svojim ljudstvom, s svojim področjem. Bi ga kar pohvalil. Če naj bi bil zanimiv za vso Slovenijo, bi moral premakniti svoje težišče. Jože Župančič, stranka Neodvisnih: Ni dovolj, da NT dobivajo samo poslanci. Moral bi biti v splošni prodaji po Sloveniji. Vesel bi bil, ko bi imeli koroški Slovenci enotno, skupno glasilo. Ivan Dretnik, Kmečka zveza: NT o političnih razmerah poro- ča premalo, sicer se mi zdi v redu. Prodaja po kioskih bi šla po mojem mnenju dobro. Vane Gošnik, Stranka Zelenih: Varstvu okolja bi NT lahko posvetil malo več prostora; ker izjemno uspešno sodelujemo z avstrijsko istoimensko stranko. Jože Kramer, Liberalno demokratska stranka: NT se mi zdi zanimiv in delno pokriva tudi slovensko Koroško, odkoder sem doma. Komentarji se mi zdijo zelo objektivni. Ivan Bizjak, Stranka krščanskih demokratov: NT se mi zdi zanimiv in mislim, da si Slovenci onstran Karavank lahko ustvarijo dobro mnenje o našem političnem in siceršnjem življenju. Konkretnih pripomb nimam. Lev Kreft, Stranka demokratične prenove: Redna prodaja NT v Sloveniji bi bila nekaj dobrega in prisotnost po večjih kioskih obvezna. Isto bi moralo veljati za ves slovenski zamejski tisk. Tega v Ljubljani pogrešam. Viktor Žakelj, Slovenska socialistična stranka: Za območje, ki šteje komaj nekaj nad 15.000 rojakov, bi morali imeti časopis, ki bi bil bolj povezujoč. Mislim, da bi ta vloga lahko pripadla vašemu časopisu. JOŽE WOSCHITZ 60-LETNIK Hvala za lepo sodelovanje! Včeraj je praznoval svojo 60-letnico in god. 1. februarja pa je minilo 38 let, odkar je prišel k Mohorjevi in po odhodu Krista Breznika prevzel knjigoveznico. S koncem tega meseca bo odšel v zasluženi pokoj — Jože Woschitz, steber Mohorjeve, pa tudi Našega tednika. Rodil se je pri Jurjaku v Klančah pri Galiciji. S šestnajstimi leti se je šel učit za knjigoveza v Ljubljano. Leta 1951 je nastopil službo pri Leonu, 1. 2. 1954 pa pri Mohorjevi družbi, kjer je neposredno doživel ves razvoj njene tiskarne. Nekajkrat se je moral seliti s „svojo“ knjigoveznico iz enega poslopja in nadstropja v drugo in pri selitvi prostorov doživel marsikateri nevarni trenutek. Tako npr. ko se je rezalni stroj za knjige na stopnicah osamosvojil in se je Jože umaknil v zadnjem trenutku. Posebno težo pri delu v tiskarni pa je moral s svojimi sodelavkami in sodelavci nositi tudi zato, ker je knjigoveznica zadnja v verigi proizvodnje naših časopisov in knjig. Neštetokrat je ležala skrb ravno na njegovih ramah, da so dobili bralci NT svoj časopis pravočasno v roke. Preteklo leto je bil Jože Woschitz tudi med slavljenci, ki so od sindikata tiskarjev prejeli zahvalo za 40-letno sodelovanje. Dragi Jože! Želimo Ti iz vsega srca še mnogo zdravih let, da bi jih srečno užival s svojo ženo in hčerko v svoji novi hiši v rojstnih Klančah. V imenu Našega tednika se Ti iskreno zahvaljujemo za lepo sodelovanje. Prepričani smo, da ne boš pozabil svojega Tednika, pa čeprav delo z njim ni bilo vedno lahko. —Kuj/fr— P. S.: Čestitkam NT se pridružujejo tudi Tvoja žena Mihaela ter hčerki Reli in Mari.