205 • let. 62, 1/2025 PRIKAZI, RECENZIJE João Vale de AlmeidA The Divorce of Na TioN s: a Diploma T’s iN siDe v iew oN The Global o rD er c ollapses Flint Books, London, 2025, 264 strani, 18,99 GBP (ISBN: 978-1803997674) Knjiga, ki je izšla pri založbi Flint v Združenem kraljestvu (ZK) v začetku aprila 2025, je prvenec portugalskega zgodovinarja in novinarja z več kot šti- rimi desetletji izkušenj v Evropski ko- misiji in evropski diplomaciji. João Vale de Almeida nam iz prve vrste in svojih izkušenj postreže s paleto ključnih zu- nanjepolitičnih dogodkov ter njihove- ga zakulisja novega stoletja. Prav tako nam oriše značilnosti posameznih oseb, ki so krojile in obvladovale med- narodne odnose v temu obdobju ter prispevale k razmeram, ki so države in mednarodno skupnost – vede ali neve- de – privedle na prag ločitve (med njimi in znotraj njih), in s tem v eno najne- varnejših geopolitičnih obdobij po dru- gi svetovni vojni. Avtorjeva diplomatska kariera je impresivna, sega od različnih služ- bovanj v Evropski komisiji v Bruslju, vključno z vodenjem kabineta predsed- nika Evropske komisije Joséja Manuela Barrosa v prvem mandatu in funkcijo njegovega osebnega odposlanca (šerpe) za G8 in G20, do predstavljanja EU v Washingtonu, New Yorku in Londonu. Delo ni znanstvena publikacija, temveč nabor avtorjevih izkušenj in osebnih pogledov na velike dogodke in svet moderne diplomacije ter poskus njihove kontekstualizacije v sodobno realnost in perspektivo aktualne glo- balne krajine. Kot sam priznava, gre za subjektivni prikaz, saj je na oceno pre- teklih situacij zagotovo vplivala dana- šnja osebna refleksija in tisto, kar se je vmes zgodilo. Njegovi spomini so tako dobrodošel zapis za dopolnitev bolj po- drobnih zgodovinskih in znanstvenih ocen tega obdobja, ki bodo še sledile. Knjiga nas, ne nujno v striktnem kronološkem pregledu, spomni ter bolj ali manj podrobno popelje skozi ključ- ne geopolitične trenutke zadnjih deset- letij, ki jih je Vale de Almeida doživljal in spremljal od blizu, pri nekaterih so- deloval in jih aktivno soustvarjal. Raz- jasnjuje nam trende razvoja na globalni in nacionalni ravni, kot jih vidi avtor, ki so se začeli že mnogo prej in poglabljali vrzel med tem, kako države in njihovi ljudje dojemajo svet in kako bi želeli videti, da se razvija v prihodnje. Meje med domačo in zunanjo politiko so ve- dno bolj zabrisane. Teroristični napad na ZDA 11. sep- tembra 2001 je za vedno spremenil svet in od takrat nič več ni tako, kot je bilo prej. Natančno tri mesece zatem je dokaj neopazno Kitajska postala pol- nopravna članica Svetovne trgovinske organizacije, kar je sprožilo hiperglo- balizacijo v državi in razvijajočem se svetu ter hkrati ustvarilo nova žarišča revščine in neenakosti v razvitem sve- tu. V razmaku le nekaj tednov smo bili leta 2008 priča ruski invaziji na Gruzi- jo, ki predstavlja najzgodnejšo kršitev načela ozemeljske celovitosti držav po hladni vojni, in propadu banke Le- hman Brothers v ZDA, ki je pomenil začetek največje finančno-gospodarske 206 TEORIJA IN PRAKSA krize in svetovne recesije, ki je sledila. Prav tako v razponu nekaj mesecev so leta 2016 britanski volivci sledili na- svetu tistih, ki so menili, da je odhod z največjega prostotrgovinskega trga in ločitev od najboljšega partnerja rešitev za globoko zakoreninjene težave z iden- titeto in prevzem nadzora nad svojimi mejami, ameriški volivci pa so za svo- jega 45. predsednika (nepričakovano) izvolili Donalda Trumpa. Z obema dogodkoma je populizem dobil svoje mesto v politični hiši slavnih, začelo pa se je tudi obdobje pospešenega ločeva- nja med državami in znotraj držav. Le malo po največji pandemiji sodobnega časa in popolnem zaprtju držav, ko so se gospodarstva komaj postavljala na- zaj na noge, je Putin 24. februarja 2022 brutalno in brezkompromisno napadel Ukrajino. S tem se je dokončno razbli- nilo še zadnje upanje o dobronamerno- sti njegovega režima. Veleposlanik Vale de Almeida spom ni, da je bilo na vsakem od več kot desetih srečanj Barrosa s Putinom mogoče opazovati temen značaj rus- kega predsednika, globoke zamere in travme zaradi propada Sovjetske zveze, ki so z leti postajale še globlje in bolj črne. Putin je bil razočaran nad ame- riško reakcijo po masakru v Beslanu 2004. Izvolitev ukrajinskega predsed- nika Juščenka istega leta je še poglobila zamero do Američanov in Evropejcev. Zahod ni prepoznal njegovega svarila na münchenski varnostni konferenci leta 2007 in si je ob ruski invaziji na Gruzijo avgusta 2008 še vedno zatiskal oči. S priključitvijo Krima leta 2014 je prišlo do izključitve Rusije iz skupine G8 in začetka dokončne ločitve Rusije in evroatlantske skupnosti. Kolektivni neuspeh Zahoda, da bi se prej soočil z Rusijo, je bil strateška napaka, nedvo- mno največja v tem, kar se je izkazalo kot buren in temen zasuk stoletja. Izbrano, a zelo neposredno, so pred- stavljeni značaji še nekaterih drugih voditeljev in karizmatičnih sopotnikov z diplomatskega parketa, ki so od pre- loma tisočletja zaznamovali medna- rodno skupnost in jih je avtor srečeval pri svojem delu. Kemija in medosebna naklonjenost (ali njeno pomanjkanje) med svetovnimi voditelji, kot tudi vele- poslaniki, sta bistveni za hitro reševa- nje kriz, ki imajo potencial globalnih pretresov, naklonjenost pa dodatno spodbudi vzpostavljanje zaupanja med državami in solidarnosti v okviru EU. Nikjer se to ni pokazalo bolj očitno kot pri urejanju ločitvenega postopka po nepričakovanem odhodu ZK iz EU. Boleč razhod med ZK in sedemindvaj- setimi članicami EU je najbolj poglob- ljeno poglavje knjige, saj ga je avtor do- življal od blizu, neposredno v prostorih v središču Londona, kjer je bil nekoč sedež Konservativne stranke. Tam, na Trgu Smith, je namreč po brexitu na- šla svoj dom Delegacija EU v ZK, ki jo je kot prvi veleposlanik od 31. januarja 2020 do novembra 2022 vodil prav Vale de Almeida. Ločitev, do katere je lahko prišlo na podlagi 50. člena Pogodbe o EU in opredeljuje postopek prostovoljnega in enostranskega izstopa iz EU, je pa- radoksalno spisal britanski diplomat lord Kerr. Predstavljala je travmo s številnimi negativnimi posledicami za obe strani, nekoč tesno povezani s člo- veškimi, političnimi, gospodarskimi in regulativnimi »skupnimi dobrina- mi«. London se je s predsednikom vla- 207 • let. 62, 1/2025 de Johnsonom in njegovimi bližnjimi sodelavci odločil za posebej naporen razhod, ki sta ga dodatno otežili pande- mija in turbulentna notranjepolitična situacija v državi. Brexita ni mogoče ra- zumeti brez podrobnega razumevanja zgodovinskega odnosa ZK do včlanje- vanja v EU in njegovega bivanja v Uniji. Delegacija EU je sprva delovala v nenaklonjenem okolju, ki je šele po več kot letu dopustilo ustrezno akreditacijo vodje misije in predajo poverilnih pi- sem veleposlanika kraljici Elizabeti II. Vale de Almeida pravi, da za vodenje misije ni dobil specifičnih navodil ter da so se pretekle izkušnje in podpora skupine veleposlanikov držav članic EU, ki so bili akreditirani pri Dvoru Svetega Jakoba, izkazale kot nepre- cenljive. Brexit je okrepil enotnost se- demindvajseterice v odnosu do ZK in Britancem ni prinesel niti ene od oblju- bljenih koristi. Urejanje ločitvenega odnosa in bolj konstruktivno sodelovanje je bilo ote- ženo in naporno zaradi nasprotovanja unionistov izvajanju Severnoirskega protokola, ki naj bi zagotavljal, da na Severnem Irskem ne bo trde meje, ter več poskusov vlade v Londonu, kako se z enostranskimi ukrepi izogniti spreje- tim dogovorom in kršiti mednarodne obveznosti države. Medsebojno zaupa- nje je bilo podrto in k njegovi krepitvi ni posebej prispevala niti hitro popra- vljena neprevidnost Evropske komisije pri komunikaciji o distribuciji cepiv ob začetku cepljenja zoper covid-19. Bre- xit je posebej prizadel državljane držav članic EU, ki so takrat živeli v državi. Ena od pomembnejših nalog veleposla- nika Valeja de Almeide je bila tudi skrb za teh šest milijonov ljudi. Avtor v knjigi ne ponuja niti bru- talne odkritosti niti aristokratske vzvi- šenosti, ko predstavlja, kako se lahko svet in EU (njegov delodajalec) upreta in obrneta trend globalne ločitve. Na- mesto tega kot zaveden državljan EU, ki verjame v pomen in trdnost evrop- skega projekta ter se noče vdati obupu, teži k iskrenosti, izpostavi potrebne korake, ki so izziv in priložnost za EU na področju politike, vladovanja, go- spodarstva, zunanjih odnosov in var- nosti. Pri tem izstopajo odločnost in iznajdljivost, manj samovšečnosti in več samozavesti, manj naivnosti in več realizma, manj arogance in več tole- rance in pragmatizma. Izpostavljena je previdnost, da se preprečijo škodljive posledice na področju trgovine, da se pospeši tehnološki razvoj ter oblikuje skupna regulativa z zavezniki, vključ- no z bolj povezanim in osredotočenim sodelovanjem partnerjev. Spodbujena je odprta interakcija z razvijajočim se svetom ter izgradnja sistema, ki bo ra- cionalen, manj ideološki, dovolj tran- sakcijski in kooperativen, pri čemer vsak od akterjev prevzame del skupne odgovornosti. Njegov pogled na global- ni svet je seveda zahodnocentrični in evroatlantski, a to je okolje, iz katerega avtor izhaja. Nostalgija je lahko zapelji- va lažnivka in zgodovina se redko – ali nikoli – ne ponovi. Nismo obsojeni na razdrobljenost in konfrontacijo. Voditi nas morata upanje in vera v človeštvo, ne pesimizem. Simona l e Sko VAr