Boj za šolo. Mi stojinio v budera boju z liberalntm ueiteljstvom, Ijodisi nemgko ali slovensko, nemškutarsko ali slogaSko. Iniamo drugc nazore o nalogi šole, kakor ti ijudje. Nam sedauja šola ne izpolnjuje nalog. V\ jili stavi kmofiko prebivalstvo do nje. Cel učni načrt ima napafien pravec. Učencu se hoče napoluiti glava z vsemi mogočimi tvariiiami. Toda, kjer se ponuja največ, tam se navndno premalo poda. Kme^ki otrooi ae dobijo razvon pisanja, čitanja in računauja nifiesar, kar bi se oziralo posebno na njih stan. Osem let morajo secleti v feoli, in ko je teh oseni let minulo, se ni storilo niti z mezineem, 'da bi se jim vcepila kmečka zavest, kmečki ponos hi ljubezort do doraače grudo. Tutfi ne dobijo nobene podlage za nadaljno strokovno izobrazbo. Celodnevoi pouk je ponekod pravo trpl.jenje za otroke in stariše. Majbni otroci bi morali biti vsak dan hribolazci, ki hodijo dannadan po Šest ur, pri rlobrem in slabem vremonu, pri vrocini in snegu, po hribih in pečinah, in vedno s praznim Želodoem. Vsaka postava so roora. ozirati na kraje in stanove, ki spadajo pod njeno pravomoS. Solska postava je v teni oziru. kruta. Njena b^ezobzirnost ne razločuje med gorami in tlakanim m(?stom, 'ne razločuje raed dalja\o v hribib in med biižino v obljudenih krajili. —-8v. Stariši uioritjo zahtevati, da se jim otroci vzn;ojiijejo v odločno kaloliškem duhu. Tudi v tcm ozivu se z liberalnim uftiteljstvom ne razumemo ciobro. Ti bi imeli seveda najrajši, da bl bila šola popolnonia svobodna. Nam je za to, da se napolni otrok z nauki kršftanske poštenosti in pravičnosti. Že predolgo trpi naše ljudstvo pod dolofiili sedanje šolške postave. Treba bo spremembe. Za to spremembo pa bo treba boja. Ne bomo se brigali v ten\ ozlru za sovraštvo liberaluoga ufiiteljstva, ampalc staJi bomo rama ob ranii s kmečkim Ijudstvorn,