NAGRADNA IGRA za NAJSTAREJSE NAROČNIKE i 1 i ^ KRANJ - PREŠERNOVO MESTO vabljeni na otvoritev razstave v Mestni hiši v petek 6. februarja 2004 ob 18:00 uri VAŠ SVETOVALEC ZA BORZO IN VREDNOSTNE PAPIRJE Gorenjska Banka Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 7 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 27. januarja 2004 Vozila družbe Terzič, ki opravlja razvoze za Peks, so včeraj ostala parkirana pred vhodom v pekarno. Foto: Tina Doki v Skofja Loka - Kruh in slaščice iz pekarne Peks so včeraj ostali v skladišču. Nesoglasja med vodstvom Peksa in zasebnim podjetjem Terzič, d. o. o., ki za družbo Mlinotest Peks opravlja prevoze, so se namreč stopnjevala do te mere, da so tovornjaki približno ob 2. uri zjutraj ostali pred vhodom v pekarno. Kot trdi lastnik podjetja Terzič, mu v Peksu dolgujejo približno 20 milijonov tolarjev, ker mu že od novembra ne plačujejo prevozov. Direktor Peksa je njegove navedbe v celoti zanikal. Po besedah lastnika podjetja Terzič, d. o. o., Murata Terziča se je zapletlo, ko so se dogovorili za povišanje cen prevozov za odstotek. "Prvi mesec so to storili, potem pa ne več. Zdaj se že nekaj Časa skušam dobiti z direktorjem, da bi se dogovorila, a se me izogiba," je pojasnil. Kot pravi, je z družbo Mlinotest Peks lani sklenil pogodbo za pet let, zdaj pa mu ponujajo nov sporazum, v katerem so ceno s prejšnjih 13 odstotkov spustili na sedem odstotkov od vrednosti skupne količine dostavljenih pekarskih izdelkov. "Našli naj bi že drugega prevoznika, ki naj bi bil pripravljen sprejeti to ceno, a ne veijamem." Zaradi tega so se odločili za protest in njihovi tovornjaki včeraj zjutraj niso razvažali kruha in slaščic. Čez tristo naročnikov je zato ostalo brez njihovih izdelkov. "Nekaj so jih kljub temu razvozili, in to v osebnih avtomobilih in za prevoz kruha neprimernih tovornjakih," je bil ogorčen Mu-rat Terzič. Direktor družbe Mlinotest Peks Roman Žavbi je bil v zvezi z včerajšnjim zapletom zelo redkobeseden, zanikal je le trditve Terziča, da bi mu bili karkoli dolžni. "Vsi izstavljeni računi so bili plačani," je zatrdil Žavbi. V izjavi za javnost pa so zapisali, da so zgoraj omenjenemu podjetju odpovedali pogod- bo o opravljanju razvozov "zaradi poslovnih razlogov in nezmožnosti dogovora o višini prevoznih stroškov". Odpoved naj bi začela veljati s 1. februarjem. "Gospod Murat Terzič kot lastnik in direktor družbe Terzič, d. o. o., iz Ljubljane je očitno z namenom, da bi izsilil nadaljevanje pogodbenega razmerja in zviševanje plačil že večkrat grozil, da ne bo več opravljal razvozov in da bo na druge načine družbi Mlinotest Peks povzročil škodo," so še zapisali. Roman Žavbi je zato napovedal, da bodo zoper povzročitelja ukrepali v skladu z zakonom. Mateja Rant /»J,- •1 J» RINGARAJA Šuceva 23, Kranj, TC Dolnov tOTAi^HA nkXPF^QZ - OD 26. 1. DO 2. 2. 2004 f- f i Država zapostavlja Gorenjsko Odprli BOF - hišo zabave Protestno pismo so podpisali župani, regionalna razvojna agencija, območna gospodarska in obrtna zbornica ter gorenjski gospodarski forum. Kranj - Državni razvojni program in Enotni programski dokument (EPD) 2004 - 2006 in neustrezen položaj Gorenjske v njem je bil vzrok za pismo, ki so ga službi vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj ter pristojni ministrici za regionalni razvoj mag. Zdenki Kovač poslali župani sedemnajstih gorenjskih občin. Gorenjski gospodarski forum. Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Območna gospodarska zbornica Gorenjske in Območna obrtna zbornica Kranj v imenu gorenjskih območnih obrtnih zbornic. Pismo so prejeli tudi predsednik vlade Anton Rop, gorenjski poslanci v državnem zboru in državni svetniki. Državni razvojni program in Enotni programski dokument namreč že vnaprej namenja 60 odstotkov sredstev strukturnih skladov osmim regijam iz skupine A in B, Gorenjska pa naj bi se skupaj z drugimi regijami iz skupine C in D konkurenčno potegovala za ostalih 40 odstotkov sredstev. "Gorenjska odločno protestira proti takšnemu pristopu, ki je zgolj ponovitev slovenske nacionalne regionalne polifike razdeljevanja neposrednih regionalnih spodbud, proti kateri smo protestirali že večkrat v zadnjih dveh letih," so zapisali v pismu ministrici. Ponovili so že znana dejstva, da se konkurenčni in razvojni položaj Gorenjske v primerjavi z ostalimi regijami poslabšuje, saj^ Gorenjskem bruto gj^žbeni proizvod po zadnjih nižji kot v Savinjski regiji in v jugovzhodni Sloveniji, ki pa sta v skupini B, kamor bi sodila tudi Gorenjska. Nesprejemljivo je, da bo Gorenjska predvidoma dobila toliko razvojnih vzpodbud kot najbolj razvita osrednja slovenska regija in devetkrat manj kot Savinjska, ki je po BDP primerljiva z Gorenjsko. Prav tako je Gorenjska lani izgubila spodbude za območja z razvojnimi problemi, kar je bil edini dodatni vir denarja za razvoj. V pismo so Gorenjci tudi zapisali bojazen, da bo v skupini C in D imela prednost osrednja slovenska regija, kjer je večina slovenskih razvojnih institucij. Zato je treba že letos narediti novo oceno stanja po regijah. Gorenjska bi morala dobiti za obdobje 2004 - 2006 918.855.000 tolarjev neposrednih spodbud in iz strukturnih skladov 6.714.558.000 tolarjev. Tako kažejo primerjave z razvojno primerljivimi regijami. Sedanji zakonodajni in politični pogoji Gorenjski ne zagotavljajo enakih možnosti razvoja, zato bo dolgoročno gospodarsko še nazadovala in ne bo zmogla uresničiti regionalnega razvojnega ■programa, so zapisali predstavniki Gorenjske. Jože Koši\jek \ 1 Najboljši kampi so na Gorenjskem Lesce - V petek sta Turistična zveza Slovenije in Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije v Lescah sklicala posvet upravljavcev slovenskih kampov, na katerem so pregledali turistične rezultate v kampih v preteklem letu ter se pogovorili o pripravah in izgledih za letošnje leto. Ugotovili so, da je bilo preteklo leto izredno ugodno, saj so, tudi po zaslugi izredno lepega in vročega vremena, dosegli kar 26-odstotni porast Števila gostov in 29-odslotno rast nočitev, obisk v kampih pa že predstavlja dobrih 14 odstotkov vseh turističnih gostov v Sloveniji. Največ gostov je bilo v zdraviliških kampih, sledijo gorski in šele na zadnjem mestu so obalni. Ob koncu posveta pa so razglasili tudi rezultate lanskega ocenjevanja kampov v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna in podelili priznanja, pri čemer so vsa prva mesta v vseh treh kategorijah osvojili kampi na Gorenjskem: v kategoriji manjših kampov Kamp Trnovec Duplje, v kategoriji srednjih kampov Kamp Danica Bohinj in v kategoriji velikih kampov Camping Šobec Lesce. Poleg naštetih zmagovalnih ejemnikov priznanj je drugo mesto v kategoriji velikih kampov $!4sedel tudi Camping Bled. Štefan Žargi Krar\j - V petek so v nakupovalnem središču Supernova na Savskem otoku z enomesečno zamudo od odprtja središča odprli trgovino BOF (Building of fun). Trgovina BOF ljubljanske družbe Bofex, ki je v popolni lasti nakelskega Merkurja, je druga tovrstna trgovina z zabavno elektroniko, računalniško opremo in gospodinjskimi aparati v Sloveniji - prva in že dobro uveljavljena je v ljubljanskem BTC Cityju, čez dobra dva meseca pa jo bodo odprli tudi v Mariboru. Kranjska trgovina obsega 1.300 kvadratnih metrov in ponuja programe: pisarna doma, kuhinja, osebna nega, zabava doma, bela tehnika, prenosniki in hišna opravila, kot pravijo, pa nagovarjajo kupce, ki nakupovanje zaznavajo s čutili in se ob tem zabavajo. Kot nam je dejal poslovodja nove trgovine Erik Panic, odlikuje trgovine BOF inovativna in kakovostna ponudba, ki igra na čustva kupca, torej specifični pristop do 08.02.2004 Skipass Travel • Zabavni program z Elanom in HIT Hotelom Casino Kranjska Gora GERLITZEN - OSOIŠČICA veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach - Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg» raj za celo družino. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme Warmbad Villach/ Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora apartmaji Garni, tel. 04-582 10 00 in na avtocesti pred karavanškim predorom, pri SKIPASS TRAVEL C*I53l-u.tel.04-586 1531. www.skipasscravel.sj Strank. Posebej pomembno bo torej svetovanje, način ponudbe, obljubljajo pa tudi brezplačno dostavo in montažo. Pomembno vlogo pri tem ima tudi BOF bar, ki je del trgovine in skupaj s CD oddelkom bo imel tudi drugačen umik poslovanja. Bofex, d.O.o., Skupina Merkur, je v trgovino investiral 300 milijonov tolarjev, od tega kar 200 milijonov v zaloge, zaposlitev pa je tam naŠlo 29 ljudi. BOF Kranj bo med tednom odprt od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 19. ure; BOF bar in CD oddelek pa v teh dneh vedno do 23. ure. Štefan Žargi 00 NO O O tn ro o N. o K CO O^ ^ * ^ ci n c< « « « o o o ci n o II GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 stavko Minuli teden so se Industrijski sindikati Slovenije pri ZSSS zbrali na 3. konferenci in ponovno pozvali Gospodarsko zbornico Slovenije k deblokadi socialnega dialoga na panožni ravni in k reševanju problema plač delavcev. Če pogajanj na dvostranski ravni ne bo, bodo sindikati reagirali s stavkovnimi aktivnostmi in jih stopnjevani. Ljubljana - Sem vedel, da bo dvorana Kina Vič premajhna za srečanje, je govoril eden od organizatorjev 3. konference industrijskih sindikatov Slovenije in se ogledoval po obrazih številnih prizadetih delavcev, ki so na posvet prišli zahtevat svoje pravice in bili obenem tudi spodbuda svojim voditeljem sindikatov. Ti se že več let trudijo vzpostaviti dialog z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) za pravične place delavcev, medtem ko se je sledenja po njihovem mnenju temu izmika s številnimi "izgovori", kot na primer, da je s plačilnim sistemom potrebno počakati zaradi oblikovanja in sprejema tega ali onega zakona, in tako že dolgo obdobje ne pristaja na konkretno reševanje plačevanja slovenskih industrijskih delavcev. Nazadnje je celo vzpostavila blokado socialnega dialoga, kot so v svojih govorih večkrat poudarili predstavniki sindikatov. Plačni model, za katerega se zavzemajo sindikati, naj bi te- meljil na osnovni plači kot ceni dela. Trenutno je v Sloveniji več kot 20.000 zaposlenih z minimalno plačo in 70 odstotkov za- V Alpini nič novega Gorei\ja vas - V petek, 23. januarja, se je iztekel rok, do katerega so na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Občini Gorenja vas - Poljane in v žirovski Alpini obljubljali dokončno odločanje, komu naj bi prodali, ali dali v najem obrat Alpine v Gorenji vasi. Na Občini Gorenja vas - Poljane smo izvedeli, daje napovedani sestanek, v petek odpadel. Na razpis te občine je prispelo 5 prijav, med njimi dve taki, kjer naj bi prevzeli vse delavke, sestanek pa je odpadel, ker pogajanja še niso zaključena. Dokončno sklepanje sedaj obljubljajo v začetku februarja. S. Z. poslenih s plačo, ki je nižja od slovenskega povprečja, zato je po njihovem to dovolj velik razlog za zahtevo po ugodnejšem plačilnem sistemu, ki naj bi se določil v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Samo Hribar Milič iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) je na to odgovoril, da bi ta sprememba utegnila v sedanjem gospodarstvu povzročiti težave številnim podjetjem, zagotovil pa jim je, da se bo socialni dialog na vseh ravneh, tudi panožni, v prihodnjih mesecih okrepil. Sindikati pri vzpostavitvi teh zahtev vidi- jo glavni problem v prisotnosti GZS, saj se je njeno delovanje do sedaj izkazalo za neučinkovito in celo zaviralno. Zato menijo, da se mora GZS umakniti iz kolektivnih pogajanj, "lahko pa je pomemben servis delodajalcev", a tudi v zvezi s tem se bodo morali delodajalci sami odločiti; ali bodo plačevali dve članarini, eno obvezno za GZS, in drugo za prostovoljno ZDS, je menil Dušan SemoliČ, predsednik ZSSS. Joško Čuk, predstavnik GZS, je v svojem govoru ponovil sindikatom že znano stališče GZS, kar je pomenilo. da je delovno predsedstvo industrijskih sindikatov ob zaključku konference imenovalo stavkovni odbor, ki ga sestavljajo predsedniki industrijskih sindikatov v ZSSS - navzoči delavci r V dvorani so to pozdravili z gromkim aplavzom, - obenem pa razglasili tudi začetek stavkovnih aktivnosti. Začeli bodo z opozorilno stavko, pritiske pa stopnjevali do uresničitve zahtev do 30. aprila, koje ob vstopu Slovenije v EU v Novi Gorici predvidena slovesnost, ki naj bi se je udeležil tudi predsednik evropske komisije Romano Prodi. Katja Dolenc Slovesno za evropski sporazum Ta teden bo državni zbor ratificiral tudi sporazum med Slovenijo in Vatikanom o pravnih vprašanjih. Ljubljana - Vodstvo državnega zbora se je odločilo, da bosta ta in prihodnji teden dve seji državnega zbora. Prva se je začela včeraj z vprašanji poslancev predsedniku vlade in ministrom. Posebej slovesno bo v sredo, ko bo državni zbor ratificiral pogodbo o včlanitvi Slovenije v Evropsko unijo in sprejel ustrezen zakon o ratifikaciji. V tem delu seje bodo sodelovali vsi, ki so sodelovali v pogajanjih o članstvu, vključno z nekdanjim predsednikom republike Milanom Kučanom in prvim predsednikom parlamenta dr. Francetom Bučarjem, dosedanjimi zunanjimi ministri in diplomatski predstavniki tujih držav v Sloveniji. O sporazumu bodo govorili predsednik vlade Anton Rop, zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za evropske zadeve Janez Potočnik, predsednik zunanjepolitičnega odbora državnega zbora Jelko Kacin, predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle in vodje poslanskih skupin. Po evropskem naj bi državni zbor ratificiral še sporazum med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih. Zaradi veta državnega sveta bodo poslanci ponovno glasovali o novem lovskem zakonu. Zanj mora glasovati 46 poslancev. Prihodnji teden, najverjetneje v torek, pa se bo začela izredna seja, na kateri bodo poslanci razpravljali o zakonu o izbrisanih. J.K. Naročniška akcija v Vodicah Gorenjski glas želi med svoje bralce privabiti tudi prebivalce Vodic, kjer te dni poteka naročniška akcija, ki smo jo zdruzili z anketo Vodice - V preteklih dnevih so vas najveijetneje loklicali iz Klicnega centra slepih in slabovidnih iz kofje Loke in vam ponudili priložnost, da spoznate naš časopis. Ponudili smo vam možnost, da časopis brezplačno prejemate 14 dni in v tem času spoznate vsebino časopisa ter prilogi TV okno in Moja Gorenjska. Prav tako smo želeh pridobiti tudi Vaše mnenje o dveh aktualnih vprašanjih v vasi občini, zato danes objavljamo vase odgovore. S Klicnim centrom slepih in slabovidnih sodelujemo pri pridobivanju novih naročnikov. Klicni center odpira nove zaposlitvene možnosti tudi za slepe in slabovidne osebe. Njihovi operateiji nam pomagajo pri prodaji Gorenjskega glasa, mi pa jim omogočamo delo, ki ga lahko in radi opravljajo. V teh dneh vas bodo, če ste se tako dogovorili, ponovno poklicali in vas povprašali za vaše mnenje, če pa se boste odločili, da postanete nas reden naročnik, pa vam bodo predstavili tudi ugodne naročniške pogoje. Lahko jih pokličete tudi sami, dosegljivi so na telefonski številki 04/517-0000. V anketi je želelo sodelovati 390 vprašanih. Od tega je bilo 32 odstotkov moških in 68 odstotkov žensk. Vsi so bih polnoletni, njihova starost pa je bila različna. K^ bi po vašem mnenju v občini Vodice v prihodnje morali graditi? NE VEM 157( drugo 5% ne vem 9% čistilna naprava 1% stanovanja 1% kabelska TV 2% športni objekt 2% pločniki - ceste 3% trgovski center 9% kanalizacija 34% vrtec 14% dom upokojencev 20% NE 34% Ali se boste priključili na plin? kanalizacijo 34% 134 dom upokojencev 20% 78 vrtec 14% 53 trgovski center - trgovino 9% i 34 pločnike v naseljih - ceste 3% 13 Športni objekt 2% 9 kabelsko TV i 2% 1 7 »II - • II 1 1 ■ 1 1 • B a 1 1 ^ Stanovanja 1% 5 čistilno napravo 1% ' 4 drugo 5% 18 ne vem 9% 35 SKUPAJ 390 DA 51% DA 51% 199 NE 34% 131 NE VEM 15% 59 SKUPAJ 389 Torek, 27. januarja 2004 AKTUALNO / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN Slovenski kampi so že presegli obisk, ki so ga imeli pred slovensko osamosvojitvijo, saj se je lani povečal skoraj za tretjino. Najboljši kampi so bili pri lanskem ocenjevanju na Gorenjskem. Lesce - V petek je I\iristično društvo Lesce gostilo posvetovanje upravljavcev slovenskih kampov, ki sta ga pripravila I\iristična zveza Slovenije in Združenje za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. V petek se je v restavraciji Center v Lescah, kot gostje Turističnega društva Lesce, zbrala približno polovica od 51 upravljavcev slovenskih kampov na posvetu, kjer smo lahko slišali zanimive podatke o razvoju te dejavnosti v lanskem letu, pa tudi razpravo o tem, kaj bi kazalo izboljšati in kakšni so izgledi za letošnje leto. V pozdravu gostom je predsednik Turističnega društva Lesce Zlatko Kavčič opozoril, da so prav kampi v 90. letih, zaradi razmer, ki so nastale ob slovenski osamosvojitvi in bližine vojn na Balkanu, doživeli popolrfo katastrofo, kakršne ni doživela nobena druga panoga, na osnovi lanskih rezultatov pa se lahko pohvalijo, da so že presegli obisk iz časov pred osamosvojitvijo. Čeprav so bili vsi soglasni, da je k uspešni pretekli sezoni veliko prispevalo izredno lepo in vroče vreme v lanskem letu, pa so podatki za lanskih deset mesecev, ki so jih pripravili na združenju pri GZS, resnično zavidljivi. Medtem ko je skupen turistični promet v Sloveniji porasel za 4 odstotke, nočitve pa za 3, je v katnpih bivalo kar za 26 odstotkov več gostov, ki so ustvarili celo za 29 odstotkov več prenočitev. Pri tem je bilo tujih gostov za 21 odstotkov več, Število njihovih prenočitev je bilo za 27 odstotkov višje, domačih gostov pa je bilo za 32 odstotkov več s 30 odstotki več prenočitvami. Tako so gostje v kampih lani predstavljali 14,2 odstotka vseh gostov (17,5 pri domačih in 12,1 pri tujih), prenočitve v kampih pa 15,4 odstotka vseh prenočitev v Sloveniji. Zanimiva je tudi geografska razporeditev gostov. Največji delež gostov je bil v zdraviliških kampih, kjer je letovalo 41 odstotkov vseh gostov v kampih, sledijo tako imenovani gorski kampi s 34 odstotki gostov in le 15 odstotkov jih je bilo v obmorskih kampih. Dodati kaže Še zanimivo ugotovitev, da je Število gostov v kampih že preseglo obisk iz leta 1990, kar nikakor še ne velja za celotni turistični obisk v Sloveniji, pri čemer v kampih ne gre za povečanje kapacitet, nasprotno -te so za 3 odstotke manjše kot v letu 1990. Priznanja za najbolje urejene kampe v lanskem letu je prejelo 9 kampov v treh kategorijah. Štiri najvišja priznanja so dobili kampi na Gorenjskem. Na Šobcu rekordi Na petkovem posvetu so predstavili tudi dosežke nekaterih posameznih kampov. Tako je direktor Campinga Sobec Rado Urevc povedal, da so s skoraj 85.500 nočitvami dosegli po-osamosvojitveni rekord, saj je bilo lani za 27 odstotkov več gostov in kar za 47 odstotkov veČ nočitev kot leto poprej. Največ je še vedno nemških gostov, čeprav jih je bilo, verjetno zaradi krize v Nemčiji, manj kot predlani, kar za 41 odstotkov pa se je poveča- lo število nočitev Nizozemcev. Na tretjem mestu pa so domači gostje, ki predstavljajo 5,8-odstotni delež obiska. Lepo vreme in visoke temperature so verjetno povzročile, da se gosteje niso prej odpravili proti morski obali. Kai- 40 dni je bilo lani v kampu nad tisoč gostov - leto poprej 12 dni, rekorden pa je bil 27. julij s 1649 gosti. Velika pridobitev so bili na Šobcu novi bungalovi, ki so bili v juliju in avgustu zasedeni 92-odstotno, v celi sezoni pa nekaj manj kot 60-odstotno. Zaradi izredno zahtevnih predpisov za ^upravljavce kopališč - samo ob Sobčevem bajerju ti predpisi zahtevajo prisotnost kar 12 reševalcev, ugotavljajo, da se to ne izplača, zato celo razmišljajo o zaprtju kopališča in prehodu na "kopanje na lastno odgovornost". Sicer se dobro zavedajo, kako pomembna je v kampu ponudba za preživljanje prostega časa. Poleg številnih športnih objektov, v sodelovanju s turističnim društvom, ki je popoln lastnik kampa, in lokalno skupnostjo pripravljajo vrsto prireditev, želijo pa si obnovo in izgradnjo sprehajalnih in kolesarskih poti med Lescami in Bledom. Tudi Bohinjci so, po besedah Marjana Muleja iz Kampa Danica, lani zabeležili s 37.000 nočitvami kar 34-odstot-no rast, pri domačih gostih za 20, pri tujih pa celo za 36 odstotkov. Podobno, kot na Sobcu, tudi oni, zaradi neživljenjsko zahtevnih prepisov, razmišljajo o "kopanju na lastno odgovornost" in opo-zaijajo na to, da ponudba v naših kampih še močno zaostaja za ponudbo v kampih v tujini. Kategorizacija je v slepi ulici Z ugotovitvijo, da morajo v slovenskih kampih pri ponudbi še marsikaj postoriti, so se Kaznovan še preden sem kriv Metod Ferbar, načelnik apravne enote v Kranju: "Trdim, da delamo dobro, kar kažeta tudi anketi zadovoljstva strank in zaposlenih, to nam priznava tudi državni sekretar Gregor Virant, ki je že pred odločitvijo disciplinske komisije odločil o moji premestitvi." Kranj - Prejšr\ji teden je v javnosti dvignila prah novica o disciplinskem postopku proti načelniku kranjske upravne enote Metodu Ferbarju, uvedenem že v začetku decembra. Glavni povod naj bi bilo Ferbarjevo domnevno nepravilno ravnanje z uslužbenko Bernardo Eržen Kosmač. Kot je v zadnjem pismu načelnikom slovenskih upravnih enot med drugim zapisal državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Gregor Virant, je v predlogu za uvedbo postopka kot sankcija predlagana razrešitev Ferbarja z mesta načelnika upravne enote v Kranju in premestitev na drugo delo. Kaj vam v ministrstvu dejansko očitajo ? Tri stvari. Prvič neracionalno m koriščenje proračunskega denarja, ker delavki, ki se je po zastaranju disciplinskega postopka vrnila na delo, nisem dal primernega mesta, plačo pa. Problematičnih je pet dni. Vendar moram za osvetlitev poseči nekoliko dlje nazaj. 25. februarja lani sem proti njej zaradi suma storitve hujše kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti po zakonu o delavcih v državnih organih uvedel disciplinski postopek in hkrati izrekel tudi suspenz. Delavka naj bi v devetnajstih zadevah zagrešila številne nepravilnosti pri vodenju upravnih postopkov v zvezi z izdajo dovoljenj za začasno prebivanje tujcev. Disciplinska komisija ji je na prvi stopnji izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja, po njeni pritožbi je bila odločba zaradi formalnih pomanjkljivosti odpravljena in zahtevan ponovni postopek, medtem pa je zadeva zastarala. "Zanimivo" se mi zdi, da se disciplinska komisija na drugi Metod Ferbar stopnji vsebine sploh ni dotaknila, niti ni ugotovila, da uslužbenka ni delala narobe. Ko seje vrnila na delo, bi jo moral po mnenju državnega sekretarja Gregorja Viranta razporediti na staro delovno mesto, z vsemi pooblastili. Teh ji nisem dal. Ponudil sem ji kakšno drugo delovno mesto, vendar je delo na prometu po posvetu s svojim odvetnikom zavrnila. Sam pa sem zdaj "obtožen", da sem pet dni, ko sem iskal rešitve, neracionalno izkoriščal denar zanjo. Druga moja kršitev naj bi bila povezana z evidentiranjem delovnega časa zame in za dve članici kolegija. V naši upravni enoti imamo dva načina evidentiranja, opredeljena tudi v internih aktih; prvi je mehano-grafsko registriranje s kartico in uro, ki velja za večino zaposlenih, drugi pa evidentiranje pri tajnici, saj imamo tako sam kot vodje oddelkov delovne obveznosti tudi zunaj rednega delovnega časa. Zakon nikjer ne zahteva izključno mehanograf-ske evidence. No, tretjič pa očitno kršim zakon z omejevanjem pravic delavcev, ker zaposlenim ne dovolim izhodov med malico. Tudi to je zapisano v naših internih predpisih. V hiši je kuhinja. Kaže, da nekateri pravniki, med njimi verjetno tudi Gregor Virant, menijo, da odmor ni namenjen samo malici, ampak tudi rekreaciji. Zrasel sem v tovarni, izhodov zaradi malice ni bilo, mislim, da jih v tovarnah še vedno ni, v državni upravi pa očitno so." Kako pa ste prišli v konflikt s sindikatom, ki je disciplinski postopek proti vam podprl? "Sindikat javnih uslužbencev Kranj je zame neke vrste fantomska organizacija. Ima 140 članov, v upravni enoti nas je zaposlenih 109, vsi nismo člani sindikata. Sindikat združuje dclavce uprav- dobil vabilo za prvo obravnavo ne enote, mestne občine Kranj, zavoda za šport, uprave za obrambo in območne geodetske uprave. Ne more ta sindikat, ki je dal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka proti meni, odločati o mojem statusu, usodi." Sklepam, da ste tudi pri državnem sekretarju Gregorju Viran-tUf ki vodi urad za organizacijo in razvoj uprave ter urad za usklajevanje dela upravnih enot, izgubili vse točke. Se motim? "Gregor Virant mi očita, da sem delavko šikaniral, kar odločno zavračam. Žogico lahko vrnem nazaj. Šikaniranja z njegove strani sem bil deležen sam in upravna enota. Državni sekretar mi že nekaj mesecev odreka pravico do stimulacije za delovno uspešnost in nadomeščanje vodje oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo. Novembra je na zahtevek odgovoril negativno kljub priznanju, da smo dobri. Očitno le ne dovolj dobri. Lani sla bili opravljeni anketi zadovoljstva strank in zaposlenih, rezultati pri strankah so bili nadpovprečni in zelo zadovoljivi pri zaposlenih. Tudi pomembnejših strokovnih napak ni bilo. Se je Gregor Virant zato odločil za mojo premestitev že pred odločitvijo disciplinske komisije? 15. decembra sem bil pri njem na pogovoru. Povedal mi je, da bom moral oditi. Bil sem presenečen in prosil za odlog za razmisleku do konca leta. še isti teden sem na disciplinski komisiji, ki naj bi bila 29. decembra. Opravičil sem se, ker sem bil takrat že na bolniški. Zakaj sploh disciplinski postopek, če me je Gregor Virant kaznoval že brez komisije? Mislim, da sta za mojo razrešitev dva glavna razloga. Kljub priseganju na politično nevtralnost je zame neuvrščenost očitno slaba plat. V politiki nimam botrov. Nikoli nisem bil v nobeni stranki in tudi ne nameravam biti. Drugi razlog pa je nedotakljivost Ljubljane. Opozarjal sem na nekatere nepravilnosti, denimo, v zvezi z izpitnimi centri, dobronamerno predlagal rešitve, ki pa so Ljubljano očitno prizadele." Se boste pred disciplinsko komisijo zagovarjali? "Seveda. Trdim, da dobro delamo. Gregor Virant se je osredotočil na problem, ki ga je izpostavila ena od 109 delavk, seveda s pomočjo sindikalistke. Zakaj delamo ankete o zadovoljstvu zaposlenih, če je prevladujoče mnenje enega? V svojem okolju zahtevam samo delo. Mislim, da smo edina upravna enota, ki ima vse dneve uradne ure, ki smo zmanjšali obseg dela, znižali stroške, odstopili 20 milijonov svojih pravic drugim upravnim enotam. Po vsem tem dobim očitek, da slabo gospodarimo. Niti približno se ne počutim krivega." Helena Jelovčan strinjali vsi prisotni in ideje si lahko sposodijo v tujini. Pomemben odprt problem kampov ostaja način zbiranja in odvoza odpadkov, kjer je marsikaj odvisno od dosežene ravni - npr. ločenega zbiranja, v lokalni skupnosti, nekateri kampi pa to organizirajo sami. Predvsem pa so ugotovili, da je sedanja kategorizacija kampov pri nas z 1 do 3 zvezdicami popolnoma neustrezna (nemški avtomobilski klub ADAC ima kategorizacijo s kar 25 zvezdicami), našim kampom pri gostih iz tujine močno škoduje in jo je nujno potrebno takoj spremeniti. Ker se sprejem novega zakona o gostinstvu odmika, bodo pristojnemu ministrstvu predlagali takojšnjo spremembo ustreznega pravilnika. Zavzeli so se tudi za bolj pravočasno ocenjevanje kampov, ob obravnavi novega zakona o spodbujanju razvoja turizma, ki začne veljati s 1. februarjem, pa so bili soglasni, da turistična taksa ne sme biti stvar pohlepa lokalnih skupnosti in da se ihorajo sredstva iz turističnih taks vračati v turizem. Za razvoj kampov in njihove ponudbe je izrednega pomena povezanost in vključenost v okolje, lokalno turistično društvo, vzor za to pa je lahko zagotovo tudi letos najboljši Camping Šubec. To je namreč že 75. priznanje, ki so ga doslej prejeli. Lani so bili uvrščeni med pet najboljših v Evropi. Štefan Zargi GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci:' Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklavčič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Štnik Lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih In petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.O.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d.. Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon: 04/201-42-41 za prvo trimesečje 2004 znaša 6.200 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.960 tolarjev. Letna naročnina znaša 26.000 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 19.500 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: torek 200 SIT, petek 300 SIT. I __ÄiVft 'm, GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Odkar znam brati, berem Gorenjski glas bolnišnico Lajšanje bolečin pri porodu z epiduralno analgezijo, dopolnjevanje zdravstvene nege zelo bolnih z delom prostovoljcev; uvedba dnevnega oddelka - so spremembe za kakovost storitev v bolnici. ...je eno od naših reklamnih sporočil. Štirimesečna Lea, v naročju očka Aleša, sicer še ne zna brati, pogleduje pa že v Letopis Gorenjska 2003 - 2004, ki so ga naročniki Gorenjskega glasa brezplačno prejeli ob koncu lanskega leta. V letopisu je veliko zanimivega branja in kot bi sklepali po Leinem pogledu, tudi veliko privlačnih slik. Jesenice - Ko smo pred skoraj letom predstavljali novo metodo lajšanja bolečin pri porodu, ki so jo decembra 2002 začeli nuditi na porodniškem oddelku Bolnišnice Jesenice, je bilo Število tovrstnih porodov razmeroma skromno. Lani je pri njih rodilo 428 mamic, 84 so bolečine med porodom lajšali z uporabo področne (epiduralne) analgezije (uvajanjem sredstva proti bolečini v prostor ob hrbtenjači v ledvenem predelu hrbtenice). "To pri nas izvajamo tako, da bodoči mamici ne odvzamemo popolnoma vse bolečine. Neko- liko jo čuti že zaradi samega poteka poroda, vendar je precej manjša," razlaga Zdenka Kramar, glavna sestra bolnišnice. Pri teh porodih sta več prisotna babica in zdravnik porodničar, bodoča mamica pa se mora odločiti za metodo precej prej kot tik pred zdajci, saj je v posameznih primerih iz medicinskih razlogov ne smejo uporabiti. Jeseniška bolnišnica zaenkrat ostaja edina, ki to storitev nudi brez posebnega doplačila, mamice si izmenjujejo informacije prek internetne kle-petalnice, tako da se za porod z Odškodnino določi cenilec Odškodnino za uporabo zemljišča za smučišča določi uradni cenilec. Lastniki dobijo odškodnino in približno za vsake pol hektarja eno sezonsko karto. Kranjska Gora - Kranjskogorska smučišča so na zemljiščih, ki so v lasti zasebnikov, s katerimi imajo RTC Žičnice Kranjska Gora podpisane pogodbe o najemu oziroma o služnosti. Teh lastnikov je približno 90, ki večinoma javno ne negodujejo zaradi morebitnih nizkih odškodnin, ki. jih žičnice plačujejo za uporabo zemljišč, za gradnjo na zemljiščih ali za kakršnokoli drugo uporabo. Ne protestirajo tako glasno in odločno kot v nekaterih drugih smučarskih centrih, kjer lastniki zemljišč celo onemogočajo smuko, kaj šele razvoj. A nekateri izmed kranjskogorskih lastnikov so se začeli spraševati, kako je z odškodnino: ali je pravična ali ni? V nasprotju z veČino lastnikov, ki so tiho in tako očitno zadovoljni z denarjem, ki jim ga plačujejo žičnice za uporabo je lastnik Marjan Rozman iz Podbrega v Kranj ski Gori opozoril javnost, da se nikakor ne strinja z odškodnino. Ko smo ga poklicali, je dejal, da res nima sklenjene pogodbe za zemljišče na poligonu, kjer ima približno dva hektara zemljišča in da je za 28 tisoč tolaijev, kolikor naj bi dobil za odškodnino, niti ne misli podpisati. "To še za ene čevlje ni," je dejal in pripomnil, da je poUgon zaradi odmevnega pokala Vitranc za žičničar- Sto milijonov za kanalizacijo Križ pri Komendi - Minuli teden so na Križu pri Komendi začeli z gradnjo kanalizacije. Sto milijonov vreden projekt izgradnje kanalizacije v naselju Križ s kanalom proti Mostam nameravajo končati letos in tako postopno nadaljevati z ureditvijo kanalizacije v celotni občini. Po končani gradnji in povezavi na Križu in proti Mostam bodo v drugi fazi začeli gradnjo med Žejami in Vodicami v bodoči poslovni coni in potem naprej proti Mengšu. Investitor gradnje kanalizacije na Križu je občina Komenda, izvajalec pa Hidrotehnik. A. Z. je dobičkonosen in ni prav, da lastnikom zemljišč ponujajo tako borno odškodnino. Kot so nam povedali na RTC Žičnice Kranjska Gora, se pogodba z njim urejuje na sodiŠČu in da so po njihovem mnenju odškodnine poštene, saj višino oceni uradni cenilec. Pred leti so se vsi lastniki zemljišč zbrali v odboru in se skupaj dogovorili za pogodbe o uporabi zemljišča in plačilu odškodnine. Veljajo od 1. novembra do 30. aprila, v njih pa so natančno odločene obveznosti. Med njimi tudi ta, da mora upravljavec lastnike obvestiti o razširitvi smučišč, postavitvi naprav in umetnem zasneževanju, lastniki pa se obvezujejo, da bodo zemljišče čistili, pozimi, pa ne motili smuke. Lastniki ne dobijo le denarja, ampak tudi sezonsko karto s sliko za kranjskogorske žičnice - približno za vsako polovico hektarja po eno karto za družino, karto, ki pa je ne smejo preprodajati. Darinka Sedej bistveno manjšimi bolečinami zanimajo žene tudi iz drugih, bolj oddaljenih delov Slovenije. Prostovoljno delo, ki so ga vzpostavili lani, pomeni nadgradnjo dela medicinskih sester oziroma zdravstvene nege. Posebej usposobljeni laiki pridejo k bolnikom, da jim krajšajo dolge ure v bolnišnici z branjem, jih peljejo na krajši prehod, prinesejo ča- Zdenka Kramar sopis in bolnika tisti čas, ko so pri njem, zaposlijo, mu polepšajo dan. "Presenetil nas je velik odziv ljudi, ki so se želeli vključiti v prostovoljno delo. Organiziramo ga na otroškem, internem in kirurškem oddelku ter podaljšanem bolnišničnem zdravljenju. Izbiramo hudo bolne in v posameznih primerih umirajoče, da jim prostovoljci lajšajo tegobe. Trenutno jih deluje 14 različnih starosti, od dijakov do starejših ljudi, vključujejo se tudi nekatera društva." Zdenka Kramar za pomembno pridobitev šteje tudi dnevni oddelek, kjer je v primeru manjših operacij (kile, kolena, ginekoloških bolezni) ob dobri organizaciji možno, da bolnik zvečer že zapusti bolnišnico. Izdelano imajo klinično pot, ki zajema obravnavo bolnika^ od naročila na operacijo do drugega oziroma tretjega dne po operaciji, ko sestra po telefonu preveri njegovo počutje po operaciji in ga po potrebi napoti k osebnemu zdravniku ali na pregled v bolnišnico. Mendi Kokot Kanalščina za gradnjo Polje pri Vodicah - Na zboru občanov v Polju v občini Vodice so predstavili predvsem dva projekta, ki bosta v prihodnje pomembna za celotno občino Vodice. To je gradnja kanalizacije, za katero bodo v proračunu namenili tudi' največ denarja, in preskrba z vodo. Program izgradnje kanalizacije vključuje izgradnjo čistilne naprave in glavni kanal, ki bo povezoval Gmajnico in Vodice. Ta kanal bo potekal po cesti skozi vas Polje. To bo precejšnja prednost za prebivalce vasi, saj bodo na glavni kanal potrebni le posamezni hišni priključki, ki bodo povezani neposredno z glavnim kanalom. Vzporedno z gradnjo kanalizacije bodo vgrajevali tudi ostale komunalne naprave. Ker pa v občinskem proračunu ni do- V Medvodah načrtujejo telovadnico Medvode - V začetku minulega tedna so na javni razpravi v Medvodah predstavili že nekaj časa načrtovani projekt izgradnje telovadnice in športne dvorane hkrati pri šoli v Medvodah. V razpravi o telovadnici, za katero imajo že zagotovljen dobršen del prostora za izgradnjo pri Šoli na Svetju, so se udeleženci predvsem zanimali za možnosti uporabe in kakšne športne in rekreacijske dejavnosti bi bile lahko v njej. Izgradnja je ocenjena na dobrih 700 milijonov tolarjev, ki bi jih zvečine morala zagotoviti občina v proračunu, država pa bi po poznanem ključu primaknila okrog 20 odstotkov. Če bo projekt dobil podporo v občinskem svetu ob oblikovanju proračuna, bi ■ ob načrtovani gradnji telovadnica lahko sprejela učence in gostila športnike v šolskem letu 2005/2006. Za vzdrževanje pa bi morali po izgradnji zagotoviti dobrih 30 milijonov tolarjev na leto. volj denaija, so v občini uvedli prispevek za kanalščino, ki znaša 1,40 evra od porabljenega kubičnega metra vode. Kar pa zadeva oskrbo s pitno vodo, bo poleg posodobitve vodovodnega omrežja potrebna tudi sanacija krvavškega vodovoda. O slednji pa se mora sporazumeti vseh šest občin, ki dobivajo vodo s krvavškega vodovodnega sistema. A. Z. Andrej Žalar tfolnmuxt Jesenice Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice, tel. št 04 5868 100 Naš javni zdravstveni zavod sodi med srednje velike bolnišnice v slovenskem prostoru. Opravljamo zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, ki obsega zlasti področja kirurgije, internistike, ginekologije s porodništvom in pediatrije. Stavimo na strokovni in osebni razvoj kadrov ter timsko delovno vzdušje. V naš kolektiv želimo sprejeti več novih sodelavk ali sodelavcev na področju zdravstvene nege. K sodelovanju vabimo kandidatke in kandidate, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. diplomirana medicinska sestra oz. dipiomirani zdravstvenik (VII. st.) ali višja medicinska sestra oz. višji medicinski tehnik (VI. st.) Zaposlili bi vas na različnih delovnih mestih na področju kinjrgije, urgentnega sprejema ali centralne intenzivne terapije, zato pričakujemo, da ste popolnoma zdravstveno sposobni. 2. diplomirana babica (VII. st.) Vaše delo bi obsegalo predvsem področje zdravstveno vzgojnega dela v ginekološko porodniški ambulanti, zato pričakujemo, da ste ustrezno zdravstveno sposobni. Želimo si prijav kandidatk in kandidatov, ki so že opravili strokovni izpit, kot tudi prijav tistih, ki bi želeli opravljati pripravništvo v naši bolnišnici. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-meseč-nim poskusnim delom in polnim delovnim časom oziroma za čas pripravništva s polnim delovnim časom. Vaše cenjene ponudbe pričakujemo v roku 8 dni na naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Cesta maršala Tita 112, 4270 Jesenice. O izboru vas bomo obvestili v 8 dneh po zaključenem postopku. OBČINAJESENICE Oddelek za okolje in prostor Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. In 58/03 ZZK-1) Občina Jesenice, Oddelek za okolje in prostor, sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO za občinski lokacijski načrt daljinske kolesarske povezave v občini Jesenice ter spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Jesenice ki bo v torek. 03.02.2004. z začetkom ob 12. uri v sejni sobi Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice (nizko pritličje). Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave občinskega lokacijskega načrta daljinske kolesarske povezave v občini Jesenice ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega In srednjeročnega plana občine Jesenice. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in egitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva In interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo navedenih prostorskih aktov. Udeleženci prostorske konference, ki predložljo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta ter sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo, to je osnutek programa priprave in informativno gradivo, je na vpogled v Sprejemno informacijski pisarni Občine Jesenice, Cesta železarjev 6, Jesenice, v času uradnih ur in na spletni strani Občine Jesenice httD://www.iesenice.si. Številka: 352-6/2003 Datum: 23.01.2004 VODJA ODDELKA Staša Čelik Janša, univ. dipl. inž. grad. Pogovor o rabi prostora Jesenice - Za investitorje s proizvodnimi dejavnostmi bodo zanimiva le komunalno oprem^ena zemljišča, dostopna po zmernih cenah. Jesenicam primanjkuje okoli 1500 delovnih mest. Del naporov je potrebno usmeriti v razvoj turizma in hkrati izboljševati podobo mesta. To so okvirni povzetki okrogle mize, ki jo je 22. januarja pripravil gospodarski forum pri organizacijskem odboru za pripravo 60. obletnice obstoja mature na jeseniški gimnaziji prihodnje leto in letošnje 10. obletnice, kar so začeli zbirati pomoč za obnovo gimnazijske stavbe. Kot je uvodoma povedala StaŠa Čelik Janša, vodja oddelka za okolje in prostor na jeseniški občini, so regeneracija opuščenih zemljišč železarne, spodbujanje razvoja transportnih in proizvodnih dejavnosti, prav tako oskrbnih in storitvenih, upravnih, športno rekreacijskih dejavnosti ter turizma osnovne usmeritve v urbanistični zasnovi Jesenic. Ta zajema prostor od Hrušice do Koroške Bele in Blejske Dobrave. Največ je bilo doslej narejenega na komunalnem opremljanju opuščenih zemljišč železarne, kamor želi občina pritegniti zlasti proizvodne dejavnosti. Zal je sedanja cena zemljišč za tovrstna podjetja previsoka, saj lastniki sledijo kapitalskim interesom. Zato bo letos ena večjih nalog občine, da pridobi lastništvo nad temi zemljišči in ga potencialnim vlagateljem ponudi po nižjih in hkrati evropsko primerljivih cenah. Po besedah župana Borisa Breganta bi na območju Poslovne cone in Črne vasi lahko pridobili 600 do 700 novih delovnih mest, okoli 400 v podpornih dejavnostih, ostala do skupaj 1500 delovnih mest pa bi bilo potrebno iskati v turizmu in drugih dejavnostih. Zaželeni so vlagatelji, ki bodo ustvarjali primeren poslovni rezultat in hkrati ne bodo dodatno obremenjevali doslej že precej obremenjenega okolja. Na okroglo mizo so bili poleg pripravljavcev urbanistične zasnove vabljeni še predsedniki krajevnih skupnosti, svetniki, predstavniki javnih zavodov in ustanov, okoli 50 gospodarstvenikov ter vsi zainteresirani občani. Več kot skromna udeležba vseh, razen pripravljavcev zasnove, okrogli mizi ni dala pravega naboja, saj- so si slednji bolj ponovno povedali svoja stališča. Mendi Kokot + Torek, 27. januarja 2004 KULTURA / kavka@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Pestra paleta del lastne umetniške zbirke Triletna bera likovnih razstav V Galeriji Domžale je na ogled razstava slik in kipov iz stalne umetniške zbirke galerije. Domžale - Skupinska razstava v Galeryi Domžale nam je v teh dneh postregla z zbirom del triindvajsetih likovnih ustvarjalcev, slikarjev in dveh kiparjev, katerih dela se nahajajo v umetniški zbirki galerije. Razstava je hkrati tudi zanimiv pregled različnih umetniških usmeritev in praks ustvarjalcev, ki so v zadnjih treh letih razstav^ali v Domžalah. V Galeriji Domžale razstavna dejavnost kontinuirano z veČ ali manj razstavami na leto poteka že vse od leta 1987. Z galerijo, prvotno se je imenovala Likovno razstavišče Domžale, so upravljali domžalska kulturna skupnost, pa Zveza kulturnih organizacij, tamkajšnja knjižnica, leta 2000 pa je vodenje le-te prevzel Kulturni dom Franca Bernika. Seveda v Kulturnem domu skrbijo tudi za program razstav. Na razpis, ki ga vsako leto objavijo, se za osem razstavnih terminov prijavi od 30 do 40 ustvarjalcev, večinoma slikarjev in kiparjev, ki v svojem likovnem izrazu uporabljajo različne umetniške prakse. Prav tokratna postavitev, gre za visoko kvalitetno raven razstavljenih del in skrben izbor ustvarjalcev, je lep dokaz, da strokov- Neznane in znane božične pesmi Šenčur, Železniki - V soboto, 31. januarja, bo v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju zanimiv koncert v tujini vse bolj uveljavljene so-pranistke Francke Šenk ter gostov operne pevke Saške Kolarič in priznanega citrarja Tomaža Plahutnika. Skupaj bodo zapeli in zaigrali božične pesmi neznanih avtorjev, na katere je ob zaključku podiplomskega študija opernega in koncertnega petja na Univerzi Mozarteum v Salzburgu naletela Francka Šenk pri iskanju literature za magistrsko delo o slovenskem samospevu. Pesmi so iz različnih koncev Slovenije, iz. Štajerske, Bele krajine in Dolenjske in jih je redko slišati. Ob teh bodo zapeli tudi nekaj bolj znanih božičnih pesmi. V nedelo, 1. februarja, bodo ob 18. uri pri maši v župnijski cerkvi v Železnikih ponovili del programa. Katja Dolenc Ver in utrinek Kamnik - V kamniški knjižnici smo bili pred dnevi priča lepo obiskanemu dogodku, povezanemu s predstavitvijo knjige z naslovom Utrinki trenutka večnosti. Skupaj z Žano Repanšek, kije bila lektorica izida, je knjigo, ki je izŠla v samozaložbi, predstavila avtorica Vera Prelovšek. Že v uvodu je avtorica zapisala, da je to Čisto drugačna knjiga. Drugačna in nenavadna, kot je tudi Vera, saj se je predstavila z mislijo: Kako je lahko življenje preprosto, če ga jemlješ kot darilo. Tako je, kot je zapisala, v predstavitvi sledila misli irt niti, da so v knjigi opisani utrinki življenja v zgodbah, s katerimi je želela predstaviti, kako se tudi na humoren, včasih resnično komičen način, kljub stiski in pomanjkanju da živeti življenje takšno, kot je. Nedvomno ji je uspelo tako predstaviti v knjigi in ji uspeva tudi v vsakdanjem življenju. Vera Prelovšek je namreč tudi predsednica Turističnega društva Cerklje in je lani uspela v Zalogu z nadaljevanjem vseslovenske bučarijade in s prireditvijo Naj slovenski pridelki. Čeprav je njene Utrinke trenutka večnosti sklenila v knjigi z mislijo: "Končno pa! Kaj se pa sploh grem? Saj Sem Samo Utrinek. Utrinek Trenutka Večnosti," je Verina knjiga lahko spodbuda, namig, misel za vsakogar, ki jo vzame v roke, Veri pa za nadaljevanje v njeni drugi knjigi. Andrej Žalar na komisija vselej med prispelimi prošnjami opravi selekcijo, s katero zagotovi potrebno kvaliteto. Kot je povedal direktor KD Franca Bernika Milan Mari-nič, so se že takoj ob prevzemu galerije pod njihovo okrilje, odločili ustvariti lasten fond umetniških del. "Od vsakega od umetnikov, ki razstavlja v naši galeriji, pod nekoliko ugodnejšimi pogoji odkupimo po eno delo in po treh letih lahko rečem, da že imamo zametek bodoče stalne galeryske postavitve." Kulturni dom sicer Še nima stalne galerije, tako da so dela iz fonda v njegovih upravnih prostorih. Umetniški vodja v prvih dveh letih je bil akademski slikar Črtomir Frelih, ki je poskrbel tudi za tokratno postavitev v Galeriji Domžale. Lani je vodenje prevzela akademska slikarka Vera Trstenjak. V treh letih so odkupili skoraj trideset umetniških del 24 avtorjev, vsi pa se tokrat tudi predstavljajo na skupinski razstavi, med drugim Vojko Aleksič, Berko, Dare Birsa, Dragica Ča-dež, Andrejka Čufer, Alenka Gerlovič,' Zlatko Gnezda, Stojan Grauf, Herman Gvardjančič, Cvetka Hojnik, Bojan Kovačič, Dušan Lipovec, Ivo Mršnik, Franc Novine, Nataša Ribič, Mateja Sever, Rudi Skočir, Mojca Smerdu, Viktor Snoj, Tomo Vran, Žarko Vrezec, Janez Za- laznik in Vinko Železnikar. Razstavo spremlja tudi ličen katalog, v katerem so predstavljena vsa razstavljena dela in kraj- ši zapisi o posameznih ustvarjalcih. Medtem ko so preteklo leto zaključili z razstavo del akademske slikarke Alenke Gerlovič, bodo v prihodnje v Galeriji Domžale gostili; v februarju slovensko umetnico Majo Pogačnik, ki živi in ustvarja na Bavarskem, v marcu bo razstavljala Dušanka Kajfež, v aprilu bo življenjski jubilej z razstavo obeležila Vera Trstenjak, maj pa bo v znamenju vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Predstavil se bo namreč domžalski rojak Jože Stražar, ki v živi na Švedskem, s seboj pa bo pripeljal tudi skupino umetnikov s Švedske, Norveške, Nemčije in Japonske, ki delujejo pod imenom Signs Of The Time. Razstava slik in. kipov stalne zbirke Galerije Domžale je na ogled še do 9. februarja (galerija bo odprta tudi ob slovenskem kulturnem prazniku), odprta pa je od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 15. do 19. ure, ter ob sobotah od 10. do 12. ure. Igor Kavčič Brinina in Anina "Iskanja Iskanja v lastnem umetniškem izrazu in v okviru študijskega programa Akademije za likovno umetnost. Krai^j - V okviru Galerije mladih, skupnega projekta KUD Modri krog in Kluba Študentov Kranj, je bila v sodelovanju Gorenjskega muzeja, v četrtek v kleti Mestne hiše v Kranju, odprta likovna razstava "Iskanja" dveh mladih ustvarjalk, študentk Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Ane Čigon in Brine Torkar. Obe sta študentki 2. letnika ALU pri profesorju Emeriku Bernardu. Na obštudijskem področju in področju študentskih razstav sta izredno aktivni, tako sta v preteklem letu dobili nagradi študentskega kulturnega festivala Štumf za razstavo v Pretorski palači v Kopru (1. nagrada Ana in 2. nagrada Brina), prišli pa sta tudi v ožji izbor za Ex Tempore (Brina je prejela tudi veliko odkupno nagrado Ex Tempore). Na tokratni razstavi se predstavljata s slikami in grafikami, ki pričajo o njunem odnosu do lastnega umetniškega iskanja in iskanja, kije sestavni del študijskega programa. Kot je ob razstavi povedal vodja galerije Zoran SrdiČ, je razstava hkrati del slikarske instalacije na temo Kdor išče, ta najde. LK., foto: Gorazd Kavčič Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' Lahko vzgojim uspešnega otroka?, priročnik za starše, vzgojitelje in učitelje; Margareta Dolinšek BubniČ dr. med., dr. Branka Juri-Šič, asist. Miran Možina dr. med., dr. Igor Saksida, Marja Strojin, Vida Zabot; EPTA, Založba najlepših slikanic - Center za izobraževanje in usposabljanje, Ljubljana 2003, 148 str. Neverbalna komunikacija je pristnejša od besedne; z besedami lahko hlinimo pristnost, z govorico telesa komaj, piŠe Miran Možina v poglavju O prisotnosti, pristnosti in trenutkih srečanja odraslih z otroki. Psihiater in sistemski psihoterapevt ter asistent na VŠSD se pri svojem delu nenehno srečuje s problematiko komunikacije med staršem in otrokom, med odraslimi in otroci. Nikakor ne bi mogli trdili, da so nepristnost v odnosu, želja otrok po večji pozornosti staršev ali občutek slednjih, da so premalo z otroci, oz. da jih ti egoistično priklepajo nase, problemi, ki nastopajo šele v zadnjem Času vse večjega tempa in globalizacijskih sprememb. Že dolgo se zavedamo, da je za pristen in 'prisoten' odnos zelo pomembno obdobje, ko je otrok Še dojenček, in da ta še kako zaznava stiske in depresije matere. Branka JuriŠič je specialna pedagoginja in se poklicno ukvarja z otroci, ki imajo težave v razvoju, učenju in vedenju. V svojem poglavju je razdelala pismenost in opismenjevanje. "Pojav novega izraza - porajajoča se pismenost - je pomenil prekinitev s teoretičnim konceptom 'pripravljenost za branje', posebno Še s prepričanjem, da moramo pri otrocih pred začetkom poučevanja branja uriti različne spretnosti in da moramo odložiti poučevanje pisanja vse do konven-cionalnega 'uradnega branja'." Tako avtorica navaja, daje ena najpomembnejših dejavnosti, ki prispeva k razvoju porajajoče se pismenosti nedvomno branje otrokom, vsekakor pa ustvarjanje bogatega tiskovnega okolja. Poglavje Slikanice so dragoceno čtivo za odrasle Igor Saksida začenja z mislijo pisateljice Berte Golob: V slikanicah je odkrila skriti zaklad, ko je bila že odrasla; so kot čarobni svet, globine, ki skrivajo mnogo zlatih cekinov. Slikanica nudi obogatitev bralnih zmožnosti, doživetje izkušnje drugačnosti; je v resnici zelo kompleksna leposlovna vrsta, saj prinaša lirična in provokativna sporočila, prikazuje samoto in prijateljstvo. Vida Žabot, med drugim tudi ustanoviteljica društva za kvaliteto življenja Metamorfoza, piŠe o Skrivnostih branja\ o zvoku, besedi, o branju, ki ga posameznik mora razumeti, izluščiti pomen in si ga zapomniti. Branje ne aktivira le miselnih procesov, ampak pomeni tudi čustveno odzivanje na tekst. S pozornostjo in koncentracijo pa naraščata tako interes kot užitek. Margareta DolinŠek Bubnič naslavlja bralca v poglavju Zakaj ravno knjiga? "Knjiga nam pomaga povezati se s svetom naših in otrokovih občutkov," pravi. Branje v dialogu daje različne možnosti medsebojnega sodelovanja in vplivanja; branje v dvoje, ki je samo po sebi prijetno doživetje, ob vsakem ponovnem druženju obudi prijetne občutke skupnega druženja. Zato tudi družinski projekt promocije branja Knjigobube, ki so postale vseslovensko gibanje, razvili pa so ga v EPTA Centru za izobraževanje in usposabljanje. Psihologinja Marja Strojin je po svojem širokem delovanju na različnih področjih gotovo znana vsem, ki se ukvarjajo s problematiko vzgoje, šolstva in uveljavljanja otrokovih pravic. V svojem prispevku Starši, vzgojitelji, učitelji spregovori o bistvu nesporazuma, ki izvira iz dihotomnosti "biti srečen ali biti uspešen?". Morda pa je pomembna pot, piše, kajti učenje je spreminjanje osebe z izkušnjo. Najdragocenejše pa so ravno tiste prve, ki jih otrok pridobi v družini. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN VERSKE SKUPNOSTI / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Nevaren duhovniški poklic V zadnjih šestnajstih letih so bili v Sloveniji umorjeni štirje duhovniki, še več pa je bilo napadov in izsiljevanj. Prazniki in godovi Kranj - Sredi januarja je v župnišču v Mekinjah pri Kamniku župnik mag, Pavel Piber-nik našel umoijenega upokojenega župnika 78-letnega Antona Gosarja. Pokojnik je bil rojen v znameniti ljubljanski trnovski družini dr. Andreja Gosarja. V duhovnika je bil posvečen leta 1952 v Argentini, kamor je po drugi svetovni vojni bežala Gosarjeva družina. Leta 1971 seje vrnil v Slovenijo inje bil župnik v Cerkljah na Gorenjskem, nato pa je bil od leta 1987 do upokojitve leta 2000 župnik v Mekinjah pri Kamniku, kjer je na svojo željo ostal tudi po upokojitvi. Policija je naŠla osumljenca za umor. "Ljubi Bog, kam smo prišli in v kakšnem svetu živimo, se večina med nami sprašuje ob prebiranju ali poslušanju takšnih in podobnih novic. Kakšna družba smo postali? V zadnjih šestnajstih letih je to že četrti primer nasilne smrti duhovnikov. 6. aprila leta 1988 so v Šmarju -Sapu ubili župnika Marka Levstika, 29. septembra 1993 so neznanci v Zapogah pri Smledniku ubili 83-letnega župnika Pokojni župnik Anton Gosar (v sredini) v družbi predstojnice sester uršulink in mekinjskega župnika mag. Pavla Pibernika. Fotografija je bila narejena 16. januarja, dan pred umorom. - Foto: Jože Romšak Franca Rozmana, 8. julija leta 1997 so prav tako neznani storilci na Kopanju pri Grosupljem ubili 78-letnega župnika Viktorja Pristova. V soboto, 17. januarja leta 2004, je bil ubit še Anton Gosar," je zapisal v verskem tedniku Družina njen glavni urednik dr, Janez Gril, Ugotovil je, da biti duhovnik" postaja smrtno nevarno. Med vsemi poklici so na Slovenskem najbolj Občutje svetega in znamenja časa « Ljubljana - Društvo za primerjalno religiologijo iz Ljubljane bo letos v Cankarjevem domu v Ljubljani v dvorani E3 organiziralo predavanja s skupnim naslovom Občutje svetega in znamenja časa. Preteklost in novo tisočletje. Zasnoval jih je dr. Igor Skam-perle. S predavanji želi društvo javnosti predstaviti nekaj zanimivih in izvirnih razmišljanj strokovnjakov o religioznih in duhovnih temah. V sredo, 21. januarja je dr. Edvard Kovač je govoril o bibličnem in izvenbibliČnem pojmovanju apokahpse. Naslednje predavanje bo v sredo, 11. februarja, ob 19. uri, na njem pa bo dr. Andrej Capuder govoril o religiji kot povezavi. J.K, SVET SREDNJE TRGOVSKE SOLE KRANJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidati morajo za funkcijo ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne in posebne zakonske pogoje, ki jih določajo 53., 144. in 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Republike Slovenije, št. 115/03-ZOFVI-UPB3). lzbrani/-a kandldat/-ka bo imenovart/-a za 5 let. Predvideni začetek mandata je 3. 7. 2004 oziroma skladno s sklepom o imenovanju in soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom, zaželen je tudi program dela v mandatu, naj kandidati pošljejo s priporočeno pošiljko v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja trgovska šola Kranj, Župančičeva 22, 4000 Kranj s pripisom "ZA RAZPIS ZA RAVNATEUA". Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ogroženi duhovniki. Koliko je bilo v tem času ubitih politikov, policistov, zdravnikov, učiteljev, .direktorjev, sodnikov, novinarjev? Nobeden ali bistveno manj. V tem obdobju seje zgodilo še več nasilnih dejanj nad duhovniki, ki se niso končali tako tra- gično. Najpogostejši so bili vlomi, izsiljevanja in tudi fizični napadi. Na Gorenjskem je pred leti fant iz okolice Tržiča zabodel župnika v Lešah pod Dobr-čo, z grožnjo fizičnega obračuna pa še je srečal tudi kranjski župnik in dekan Stanislav Zidar. O primerih nasilja ne opozarjajo le v katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Zakaj takšno stanje, se je vprašal že prej omenjeni dr. Janez Gril. Kako je mogoče, da se takšno nasilje nad duhovniki dogaja prav pri nas? Zakaj je v zadnjem času na Slovenskem toliko drugega, nič manj krutega nasilja? Kakšne razmere so pri nas? Odgovor je lahko en sam in ta kaže na velik moralni razkroj naše družbe. Padli smo tako nizko, da nekateri med nami ne poznajo in ne upoštevajo nobenih moralnih in etičnih načel več. Veljajo samo še nasilje, ozke osebne koristi in samo-Ijubje. Jože Kosiyek Dan verske svobode Kranj - Krscanska adventi- stična cerkev je konec preteklega tedna počastila svetovni dan verske svobode. Kot je povedal njen pastor Janez Börse z Jesenic, podpiranje strpnosti in promoviranje verske svobode ni nikakršno dejanje potuhe ali podpiranje morebitnih verskih zmot, niti toleriranje osebnega ali skupinskega fanatizma pri tem ali onem. To je zagovarjanje in zaščita svobode vesti in veroizpovedi na splošno in kon^ kretno, pri nas in po svetu. Ob sedanjem vrenju in lobiranju za in proti islamskemu središču v slovenski prestolnici spodbujamo naše vernike ter javnost k strpnosti do drugače verujočih in tistih, ki izražajo drugačno pobožnost. Geslo nam je: Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim. Stori in dopusti drugemu, kar želiš, da drugi stori ali dopusti tebi. Krščanska adventistična cerkev je ob dnevu verske svobode posredovala posebno pismo varuhu človekovih pravic Matjažu Hanžku in direktorju Urada vlade za verske skupnosti dr. Dragu Cepar-ju, objavila pa je tudi pismo tajnika oddelka za versko svobodo generalne konference Krščan- ske adventistične cerkve Johna Graza. Adventistična cerkev je skupaj z nekaterimi drugimi krščanskimi in tudi nekrščanskimi verskimi skupnostmi članica mednarodnega združenja za versko svobodo (IRLA). V Sloveniji takšnega združenja Še ni. Glavna načela mednarodnega združenja so širjenje verske svobode z vsemi dovoljenimi sredstvi, obramba in varovanje pravice moških in žensk, da verujejo in ne verujejo v boga, po svobodni izbiri, in zagovarjanje ločenosti cerkve in države kot najboljše jamstvo za versko svobodo. Jože Košnjek Svečnica, praznik sveč in luči Katoliška cerkev se danes spominja Angele Merici, ustanoviteljice uršulink, v soboto pa Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev. Danes, 27. januarja, je praznik Angele Merici, ustanoviteljice reda uršulink, papeža Vitalija-na ali Zivka ter duhovnika Henrika de Ossa. Glavna naloga uršulink je skrb za vzgojo ženske mladine, zato vodijo številne šole za dekleta. V Slovenijo so prišle leta 1672, ko so v Gorici ustanovile svojo prvo hišo. Danes deluje v Sloveniji šest urŠulinskih hiš. Ustanoviteljica reda je bila Italijanka Angela Merici, ki je vstopila v tretji frančiškanski red in ustanavljala "družbo božje ljubezni". Njene članice so stregle bolnikom, pomagale v sirotišnicah in obiskovale sirotišnice in zapore. Skrbele so tudi za zapuščena dekleta. Imenovale so se po sv. Uršuli, ki sojo članice zelo častile. Za ustanovni dan uršulin-skega reda velja 25. november 1535. Danes godujejo mnoge Angele in Angelce. Jutri, 28. januarja, bo praznik redovnika in cerkvenega učitelja Tomaža Akvinskega, redovnika Petra Nolaska, opata Janeza Reomea, škofa Julijana Kastiljskega in cesarja Karla Velikega. Tomaž Akvinski se je rodil blizu mesta Aquino med Rimom in Neapljem. Bil je bister fant in kasneje učenjak, ki je predaval tudi na sloviti pariški univerzi Sorboni (imenuje se po duhovniku Robertu de Sorbonu). Tomaž Akvinski je bil dominikanski redovnik. Bil je skromen in je odklonil ponujeni nadŠkofovski položj v Neaplju. Umrl je leta 1274 v bližini Rima. V četrtek, 29. januarja, bo praznik škofa Valerija, spokor- Izšla je Skrinja Radovljica - Pred božičnimi prazniki je izšla Skrinja, glasilo radovljiške dekanije. Njegov odgovorni urednik je radovljiški dekan Jožef Drolc. Pobudo za občasno izdajanje glasila so dali člani dekanijskega pastoralnega sveta. Ugotavljali so namreč, da glas o številnih dogodkih po župnijah pride prepozno ali sploh ne in da so župnije med seboj premalo povezane. "Novi list, ki bo med vas prihajal občasno, smo poimenovali skrinja. Rodovi pred nami so v skrinjah shranjevali dragocenosti in tam našli kar in kadar so potrebovali," je med drugim zapisal v uvodnem članku prve številke dekan in urednik Jožef Drolc. Radovljiška dekanija je med večjimi v ljubljanski nadškofiji, saj obsega 24 župnij iz šestih občin zgornjega dela Gorenjske. V uredništvu Skrinje pričakujejo prispevke in sporočila o dogajanjih po župnijah. J.K. nika in spokornice Julijana Ubogega in Vilane in škofa Konstancija. V petek, 30. januarja, se bo katoliška cerkev posebej spominjala device in mučenke Martine, tretjerednice Hijacinte (Ja-cinte) Mariscotti in meniha Petra Bolgarskega. V petek bodo godovale tiste Martine, Martinke, Tine, Tince in Tinke, ki nimajo praznika 11. novembra, na god sv. Martina. Sicer pa je Martina ena od za-vetnic Rima. Legenda pravi, da je bila hčerka uglednega in bogatega Rimljana. Kmalu je izgubila starše. Bila je lepa. Vanjo se je zaljubil tudi cesar Aleksander Sever, vndar ga je Martina zavrnila, zato jo je dal kot kristjanko mučiti in obglaviti. V soboto, 31. januarja, bo praznik redovnika in ustanovitelja salezijancev Janeza Bosca ali Don Boska, vdove Marcele Rimske in mučenke Agate Korejske. Janez Bosco se je rodil leta 1815 v okolici Torina. Kmalu je izgubil očeta, zato je imel izreden posluh za probleme mladih in zapuščenih. Kot duhovnik je obiskoval torinske zapore in pomagal tistim mladim, ki so bili zaprti zaradi manjših tatvin. Zanje je začel ustanavljati domove, oratorije imenovane. Leta 1859 je ustanovil družbo salezijancev, ki so prišli v Slovenijo leta 1901 in postavili na Rakovniku cerkev Marije Pomočnice. V nedeljo, L februarja, bodo praznovali opatinja Brigita Irska, škof Sever in redovnica Odila. Brigita je zavetnica Ircev. V ponedeljek, 2. februarja, bo svečnica ali Jezusovo darovanje. Včasih se je ta praznik imenoval Marijino očiščevanje, saj je morala po Mojzesovi postavi takrat vsaka mati, ki je rodila sina, priti štirideseti dan po porodu na očiščevanje v tempelj. V tempelj je šla tudi Marija, tam pa ji je starček Simeon napovedal, da je dojenček božji sin, ki bo razsvetlil pogane in dal slavo svojemu ljudstvu. Kasneje je postala svečnica praznik sveč in luči. Hrepenenje po svetlobi je med prvobitnimi značilnostmi človeške narave. Jože Koši\jek Piše: Peter Zobec Bliskavice o Boštjanu - ali pa tudi z njim Prispevki k biografiji Boštjana Hladnika . del Igralska zasedba! So filmi, pri katerih se že v samem začetku piše za igralce, predvsem za nosilce naslovnih in glavnih vlog, so filmi, ko se misel za tega ali onega igralca utrne med pisanjem, so filmi, ko se režiser ob branju snemalne knjige sploh še ne more odločiti, so filmi, kije tako ali drugače, eno in drugo, vse skupaj - ali pa nič ... Pri Levu je bilo skoraj nič Vedelo se je le, da bo Levova ljubica Milena Dravič in Lev mogoče Rade Šerbedžija. Kmalu po Maškaradi, ko se je o Levu sicer že govorilo, se je Boštjan odločil, da nekaj časa ne bo zasedal Mihe Baloha, saj je Miha neprenehoma igral v skoraj vseh jugoslovanskih filmih in da se bo treba - čeprav je z njim, že dvakrat uspešno sodeloval - od vihravega fanta nekoliko "odpoči-ti'\ Prosil me je, naj ga posvarim, če bi ga kdaj zaneslo. Predvsem pa se je bilo treba posvetiti iskanju glavnih igralcev za vlogi Leva in Marjetice. Po dolgem premišljevanju, kombiniranju, tuhtanju, sestavljanju, po poskusnih snemanjih se je Boštjan odločil, da ho Lev Rade Šerbedžija. Po- klical sem v Zagreb, da bi Radetu sporočil veselo novico, a ga po domačem telefonu nisem uspel priklicati. Bil sem vztrajen. Zaman. Ni bilo ne njega ne kateregakoli od njegovih, tako da sem začel klicariti (ne klicati) na vse telefonske številke, kjer bi bil lahko dosegljiv. Ljudje so se opravičevali, toda nihče naj ne bi vedel, kje bi ga lahko našel, staknil. Vljudnost na drugi strani žice je bila vedno bolj sladkobna in nerodno igrana, kot da za njo nekaj skrivajo. Boštjan je postajal živčen, saj se mu je Rade po dolgem premetavanju vseh mogočih možnosti za zasedbo glavne vloge močno zasidral v čust\>ova-nje filma. In kar na lepem je - vsaj za nas - izginil neznano kam. Ni mi preostalo drugega, kot da po Zagrebu razpredem detektivske lovke. Poklical sem znance in kolege in jih rotil, naj ga najdejo, kot vejo in znajo. Če se je premislil, in vloge ne bi sprejel, naj to, za božjo voljo, vsaj sporoči. Vznemirjanje v Ljubljani je naraščalo: glavna Ženska vloga še ni zasedena, glavni dokončno izbrani igralec pa je postal tarča skorajda prave k rim in al is tične haj k e. Boštjan ni popustil, kar je bilo edino prav. Lahko bi se podali v iskanje in razmišljanje o novem igralcu, pa bi se na lepem prikazal Rade Šerbedžija z vso svojo vnemo in željo, da bi delal z Boštjanom. Naposled so iz Zagreba sporočili: Rade snema nekje v Srbiji z režiserjem Torijem Jankovičem. Kaj? Saj to ne more biti res! Mogoče pa to ne drži, so še dodali. Z direktorjem Boškom Klobučarjem vpregla v^:«? sile, tako da sva presenetljivo hitro izbrskala vse razpoložljive telefonske številke Jan-kovičeve ekipe. In znova je zacvrčal telefon: Rade Šerbedžija naj bi bil nekje, pa ga je zelo težko najti, sporočili so mu, naj nas pokliče, v prenočišču (snemalo se je bojda nekje, kjer tudi hotela ni) je nedosegljiv, ker ne prenoči vedno istem kraju ... Tudi jaz sem že zgubljal živce, ne samo kot Boštjanov sodelavec in prijatelj, imel sem polno glavo teh prijaznih izmikanj. Ko se je Boštjan odločil, da me pošlje v Srbijo, kjer naj hi našel sled za iz- Rade Šerbedžija proti koncu 1971 na Viba filmu, ko je prihajal v Ljubljano na pogovore za glavno moško vlogo v filmu Ko pride lev. muzljivim Radetom in se z njim pogovoril, je direktor BoŠko zahteval ime novega igralca. Približeval se je predvideni dan začetka snemanja in z odlašanjem se ni bilo več šaliti. Ko bo glavni igralec izbran^ bo treba najti še glavno igralko. Ob vseh teh "obrobnih" nevšečnostih, ki pa so v pripravah nedolžne malenkosti v primerjavi z zasedami, ki prežijo na snemanju, se človek, kljub ljubezni in predanosti filmu, tako mimogrede vpraša, ali si ne bi bilo bolje izbrati kakega drugega poklica. Ne, ne bi! Nekaj ur, pred odhodom na pot, sem ga le priklical. Deloval mi je skesano: da je pač moral sprejeti vlogo priJanko-viču, saj se Boštjan še ni dokončno odločil zanj, da če bi se ... In tako naprej - jamrajoče v nedogled. Snemali pa naj bi dolgo. Ja, nič, hvala, škoda, kdaj drugič, tako se po navadi končajo taki pogovori. Še isti dan (spet filmsko naključje) smo izvedeli, zakaj je bil skoraj prisiljen prevzeti vlogo v srbskem filmu. Torek, 27. januarja 2004 REKREACIJA, DUHOVNOST / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Vogel je raj za ljubitelje naravnega snega, saj gaje trenutno nekaj več kot dvesto centimetrov. Če je vreme sončno, ponuja poleg dobre smuke tudi fantastičen razgled. Ustrežejo tudi zahtevnejšim smučarjem. Začelo se je navsezgodaj. Čez noč je bilo petnajst stopinj pod ničlo in ko mi je končno uspelo odpreti prtljažnik ter vanj zložiti smuči, se ta ni več zaprl. Ne prošnje ne oŠtevanje ni pomagalo. Kasneje je spust po snegu odtehtal vse jutranje tegobe okoli avtomobila. To je bil moj prvi obisk Vogla. Opazovala sem ljudi, ki so parkirali avtomobile tako ali drugače, celo ob jezeru, skoraj na cesti. Potem so pešačili do spodnje kabinske žičnice tudi petnajst, dvajset minut. Vse zaradi dobre smuke. S smučmi na ramah in smučarskimi čevlji na nogah to ni ravno enostavno. v Ze pred tedni smo se s sodelavci odločili za smučanje na Voglu. Sicer so bile v soboto temperature na Voglu (nekje na tisoč petsto metrih nadmorske višine) med -9 in -12 stopinj, vendar je bilo nebo brez oblačka. Uživali smo tako ob dobri smuki kot joti, kislem zelju s klobaso in pasulju pri Merjascu. Da je na Voglu tudi žganje kvalitetno, so mi razložili poznavalci tovrstne tekočine. Glavna zvezda smučanja je bil tokrat Boštjan, saj se je po dolgem, dolgem Času postavil na izposojene smuči, ki pa so bile podobne "fun carving" smučem (morda so tudi bile). Z njimi se pretirano ni igral, skakal tudi ni, bolj ugotavljal, da zavijajo (hvala bogu) kar same od sebe. Kulturnik Igor se je izkazal za ljubitelja strmin. Ob uživanju v hitrosti je izgubil kapo, a smo takoj našli nadomestno. Ob tej pa je prva ostala le še bled spomin. Kam v prihodnjih dneh? Obvestite nas o rekreativnih prireditvah, dogodkih, redni rekreaciji, ki poteka v vašem kraju. Naj bo to rekreativno smučanje ali vadba za dojenčke. Pokličite na 04/201 42 00, uporabite številko faksa 04/ 201 42 13 ali pa pošljite elektronsko pošto na alenka.brun@g-glas.si. Lahko pa tudi na info@g-glas.si. S pripisom ZA REKREACIJO. Pokljuka - Zavod za šport Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Smučarska zveza Slovenije vabijo na 8. Pokljuški maraton, ki bo v soboto, 31. januarja, na Rudnem polju na Pokljuki. Rok za prijave je sreda, 28. januarja. Prijave sprejemajo na Osnovni šoli Gorje, Zgornje Gorje 44 a, 4247 Zgornje Gorje, po telefonih (04) 576-91-00, (04) 574-51-30 in (031) 296-677 ter po elektronski pošti o-gorje.kr@guest.arnes.si. Vse dodatne informacije, urnik in napotki so na voljo na spletni strani www.sportmladih.net. Jezersko - Na Jezerskem bo v soboto, 31. januarja, potekalo 9. tekmovalce v turnem smučanju, 1. državno prvenstvo in VI. memorial Luke Kamičarja ter Rada Markiča. Kaj več o tem na www:je-zersko.si/tts ali na 041 777 188 (Drejc) in 041 368 914 (Janez). Del razpoložene Glasove ekipe Alenka, Simon, Mateja, Boštjan, Renata, Igor, Silvija in Matjaž. Črne barve prve so nadomestile pisane barve druge kape, njena oblika pa je povzročila, da je postal prepoznaven na daleč. Pečenica in zelje, to je bila tokrat njegova "kulturna" prehrana. Matejo so najprej obuli, potem postavili na smuči in jo naučili prvih zavojev. Strah je premagala in plug takoj osvojila. No, z nekaj pristanki na zadnji plati. Fotografinja Tina je nekoč dobro znanje smučanja po dolgem času ponovno preizkusila in videla, da bo potrebovala še nekaj "kilometrov" vožnje, in bo "ponovno na konju". Simon in Renata sta že stara znanca Vogla in že točno vesta, kaj in dobrega Šoferja so prišle do izraza tudi na smučeh, Gorazdo-vo deskanje pa je med smučarji v skupinici dvigovalo moralo. Pri minus dvanajst smo bili najbolj glasna skupina na Voglu, se kako. Matjaževe sposobnosti kar naprej smejali, jodlali, peli in uživali na soncu. Res je, da kratkost prog pomeni več voženj z žičnicami. Ampak tudi to ima lahko dobre lastnosti, saj če je sosed zgovoren, lahko izveš marsikaj zanimivega. če m, pa gledaš okoli sebe in vidiš tisto, kar opazijo redki. Ko sem se prvič peljala z dvosedežnico do Orlovih glav, je bila nekje spodaj izgubljena palica, ob drugi vožnji pa so se ji že pridružila očala. Zanimivi sta bili mati in hči, ki sta zašli s proge in se znašli na brezpotju. Nadebudni oče je učil hčer smučanja - jaz bi mu že desetkrat ušla. Mali trboveljski smučarje na sedežnici pred menoj očetu glasno razlagal, da ima za danes zadosti, ker ga zebe. Pa še čelada mu leze na oči. Oče je bil gluh za njegovo nezadovoljstvo. Mame, ki bi bila bolj popustljiva, očitno ni bilo v bližini. Tako je fant obdržal kisel nasmeh in po treh urah smučanja je imel čelado še vedno na glavi - čeprav bi mu po njegovih ugotovitvah morala zlesti že najmanj do nosu. Alenka Brun, feto: Gorazd Kavčič, Tina Doki Opravičilo Pretekli teden je v enem od člankov na strani, namenjeni rekreaciji, prišlo do neljube napake. Kati Ovsenek smo preimenovali v Meto. Gospe Kati se zaradi kakršnih koli nevšečnosti, ki jih je/bi zaradi tega lahko imela, iskreno opravičujemo. Sončna osebnost leta 2003 Alois Kolar V Galeriji Equrna je nedavno potekala slavnostna predstavitev in razglasitev sončne osebnosti Slovenije leta 2003. Med dvajsetimi nominiranoj je naziv za prizadevno delo na področju zdrave prehrane in kvalitetnem naravnem načinu življenja prejel Alois Kolar iz Maribora. Ljubljana - Na najbolj razširjeni slovenski duhovni spletni strani www.pozitivke.net je ob koncu minulega leta potekal izbor za sončno osebnost leta 2003, v katerem so sodelovali bralci in bralke revij in spletnih strani www.pozitivke.net, www.svet-je-lep.com, www.med.over.net, www.veggi-einfo.net in www.karma-plus.net. Nominiranih je bilo kar dvajset prizadevnih posa- meznikov, ki so s svojim delom na različnih področjih duhovnosti zaznamovali leto 2003 in vsak po svoje prispevali k oza-veščanju javnosti. Do zaključka izbora je v uredništva omenjenih spletnih medijev prispelo več kot 1100 glasov, ki pa so bili med nominiranci porazdeljeni dokaj enakomerno. Zaradi pomembnosti dela in energije, ki so jo v razvoj na različnih področjih duhovnosti vložili in prispevali prav vsi nominiranci, so se v uredništvu sončnih pozi-tivk odločiU, da nagradijo prav vse. V torek, 20. januarja, so Viktor Gerkman, Oiga in Bern Jurečič, Anton Komat KONAZ, dr. Igor Kononenko dr. Manca Košir, Alois Kolar Tomo Križnar, Sekcija Re fleksoterapevtov Slovenije Peter Pavkovič in Vesna For ca, Nikola Petrovič, TV Pika Marko Pogačnik, Pop TV, Na- Blagodejna aroma sivke Ljudje vedno pogosteje odi-šavljamo prostore v stanova-i\ju s priljiibljenimi voi^java-mi. Za pr^etno vzdušje ali da preženemo kakšne drobne težavice. Priyubyen sivkin voi\j pomirja, pomaga pri nespečnosti, odpravljanju migrene, aken, mo^ev in bolh. Dr. William H. Lee, farmacevt, raziskovalec prehrane, ze-liščar in avtor številnih knjig z zdravstvenega in prehrambnega področja ter njegova žena Lynn, nutricionistka in zeliščar-ka, sta pred leti izdala priročni Vodnik praktične aromaterapi-je, v katerem na informativen in vzgojen način opisujeta teorije o aromatičnih rastlinah in recepte za vsakdanjo uporabo. V isti sapi pa obenem naprošata vse uporabnike, da se o morebitni uporabi posvetujejo z zdravnikom, saj knjižica ni namenjena zdravstvenemu svetovanju, mar- sikdo pa celo podcenjuje svojo bolezen ali težavo. Med številnimi rastlinami in sadeži opisujeta sivko, ki je tudi pri nas že stoletja dolgo priljubljena. Sivkino eterično olje se v aro-materapijah uporablja kot anti-septik in sredstvo za obnavljanje celic, a njeno delovanje je bolj obsežno. Deluje kot blago po- mirjevalo, pomaga uravnavati menstrualne nepravilnosti, odpravljati nabreklost sluznic, kot je na primer v nosu in pomaga pri zdrävijenje aken, mastne kože, ekcema, dermatitisa in luskavice. Blagodejno deluje na rane, podplutbe in ognojke, zdravilci pa jo pogosto uporabljajo tudi kot pomožno zdravilo pri astmi, bronhitisu, prehladih, kroničnih boleznih sinusov ter menstruacijskih in menopavz-nih motnjah. Pomaga tudi pri slabi prebavi, slabosti, vetrovih in črevesnih krčih. Njen vonj spodbuja duševne procese in pomaga blažiti depresijo, še posebej če se uporablja z ostalimi zelišči. Nekateri z njo uspešno preganjajo migreno in nespečnost. Preprosto jo dajo pod vzglavnik. Učinkovito odvrača tudi bolhe in molje, zato jo pogosto dajejo v dišavne vrečke. Katja Dolenc Alois Kolar taša Sukič in CNVOS, dr. France Susman, Primož Ško-berne in Iniciativni odbor za duhovno mirovno manifestacijo, TV Slovenija, Stojan Svet in Franjo Trojnar na slavnostni prireditvi v Galeriji Equrna v zahvalo prejeli knjigo Roya Go-reye Tam, kjer je volja, je tudi pot in rumeno vrtnico v znak svetlobe. A največ glasov je, na veliko presenečenje številnih, prejel Alois Kolar, ki je kot Sončna osebnost leta 2003 prejel tudi posebno priznanje za svoje delo na področju presnega prehranjevanja ter ozaveščanja glede zdrave prehrane in kvalitetnega - Naravnega življenja. Alois Kolar je diplomiral na College of Natural Health, Fit. for LIFE SCIENCES INSTITUTE, Winnipeg v Kanadi in pridobil naziv: Praktik & Svetovalec Naravnega zdravja - Nutrici- onist. Med Študijem je spoznal nove razsežnosti znanja, se seznanil s pomanjkljivostmi doktrine uradne medicinske znanosti, predvsem pa osvojil znanje, kakšen življenjski slog živeti, da bomo ljudje zlahka zmogli vse obremenitve življenja, ter zdravi, vitalni, vitki, srečni pomagali tistim ljudem, ki bi radi uvedli kvalitetne spremembe, pa ne vedo kako. S prijatelji je ustanovil Klub Naravnega Zdravja, Iyer izdajajo glasilo Znanost Življef^a. Na UPI Ljudski univerzi Žalec in po Sloveniji predava o slogu Naravnega zdravja - Naravne higiene, na vprašanja je odgovarjal na spletni strani www.mojuspeh.com in bil svetovalec za prehrano pri NHA (National Health Association, USA). Danes Aloisova knjižnica verjetno premore največ knjig s področja Naravnega zdravja -Naravne higiene, ne le v Sloveniji, tudi v Evropi. Sodeluje s Fit for LIFE SCEINCES INSTI-JUTE Winnipeg - Canada, s Helmutom Wandmakerjem, avtorjem knjige "Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!", ki mu je leta 1994 drastično spremenila življenje, ter z Nature's First Law Inc. San Diego - California. Katja Dolenc Biodanza - ples intuitivnega gibanja Ljublana - V soboto, 31. januarja, in nedelo, 1. februarja, bo v Centru Bit na Litijski cesti dvodnevna delavnica Bio-danze, ki jo bo vodila didaktična voditeljica Mai\ju Pollmman. S pomočjo skrbno izbrane glasbe bodo udeleženci plesali, se gibali ter na ta način spoznavali sebe in začeli bolje doživljati ljudi okoli sebe. Voditeljica jih bo spodbujala, da si podarjajo pozornosti in da prebudijo ustvarjalno moč ljubezni, ki jo v sebi nosimo prav vsi. Z biodanzo naj bi človek prebudil svojo energijo preko petih najmočnejših kanalov: vitalnost, ustvarjalnost, seksualnost, ljubezen in transcendenca. Participacija za dva dni znaša 15.000 SIT, prijave in več infor- macij na: biodanza@email.si in/ali na telefonu: 041/982 881. K.D. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Na veliko športnikov Športna zveza Radovljica je skupaj z Olimpijskim komitejem Slovenije - združenjem športnih zvez v petek v blejski festivalni dvorani podelila priznanja najboljšim športnikom za dosežene rezultate v preteklem letu na področju Športne zveze Radovljica in Gorenjske. Bled - Priznanja so prejeli športniki, ki so osvojili prvo, drugo ali tretje mesto na državni ali mednarodni ravni. Letos je radovljiška Športna zveza podelila kar 136 posameznih ter Šest ekipnih priznanj. Predsednik ŠZ Matjaž Gmajnar jih je v prvem delu podelil plesalkam blejskega plesnega studia Tačkam, igralcem golfa, strelcem, padalcem in igralcu mini golfa. Blejski župan Jože Antonie je pred podelitvijo v drugem delu pozdravil prisotne, poleg tega pa je priložnost izkoristil tudi za vabilo k obis- ku prireditev ob 1000-letnici Bleda. Iz njegovih rok so priznanja romala k številnim veslačem, deskarjem na snegu, kolesarjem, kegljačem na ledu ter mlademu umetnostnemu drsalcu. Tretji sklop priznanj je podelil radovljiški podžupan Jože Rebec in sicer alpskim smučarjem, lokostrelskemu biatloncu, atletom, karateistom in številnim plavalcem. Zadnji sklop v priznanj SZ Radovljica je podelil tamkajšnji sekretar Jure Vreček. Te so prejeli voznika raftinga, biatlonca, tekači na smučeh in pa Športno društvo za kegljanje na ledu, TVD Partizan - Odbojkarski klub Bled, Hokejski klub mlade kategorije Bled, Strelsko društvo Radovljica, Tekaško smučarski klub Bled ter Blejski plesni studio. Svoja priznanja športnikom in njihovim trenerjem je podelil tudi Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. Malo statuo so prejeli Borut Erjavec, Senad Salkič, Domen VodiŠek, Uroš Ban, Roman Ka-run in Irena Avbelj (klasično padalstvo), Matjaž Pristavec, Maja Sajovic in Uroš Ule (para ski), Boštjan Pristavec, Tanja v imenu OKS-ZŠZ je Franc Ekar za odlične rezultate čestital tudi plavalki Anji Klinar. Pristavec (jadralno letenje) in Jasmin Cauševič (balinanje). Zlati znak so prejeli Kristjan Fajt (cestno kolesarstvo), Peter Mankoč, Alenka Kejžar in Blaž Medvešek (plavanje), športniki invalidi Sabina Hmelina, Alojzija Meglič (alpsko smučanje), Andreja Dolinar in Mateja Pin-tar (namizni tenis). Lastniki srebrnega znaka so Ciril Bizjak in Gregor Kavaš (veslanje). Jure Bogataj, Rok Urbane, Jaka Oblak in Rok Benkovič (smučanje - smučarski skoki), Anja Klinar (plavanje) in Špela Burger (namizni tenis). Bronasti znak so prejeli Luka Pristov, Igor Cerne in Anže Blažič (veslanje) ter zlato značko udeleženec specialne olimpiade Uroš Rot (namizni tenis). Program v hladni dvorani je s svojo glasbo in zabavnimi vložki popestril Andrej Šifrer, predstavile pa so se tudi blejske Tačke. Glede na število podeljenih priznanj in športnih dosežkov je na Gorenjskem veliko vrhunskih športnikov. Veliko je mladih, ki jim je na njihovi športni poti potrebno pomagati in jih spodbujati. Dovolj je že obisk tekem na domačih prizoriščih, saj je bodrenje navijačev športnikom lahko v veliko pomoČ pri doseganju uspešnih rezultatov. Teh pa, upamo, tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Tina Tošič, feto: Tina Doki Prezelj z rekordnim skokom Krai\j - Rožle Preze^ iz Kranja, sicer član domačega atletskega kluba Triglav, je v soboto na atletskem mitingu v Ljubljani skočil v višino 231 centimetrov in s tem za tri centimetre izboljšal državni dvoranski rekord, ki ga je skoraj polnih dvajset let "držal" Sašo Apostolovski. Prezelj, kije bil v tej disciplini tudi evropski prvak med člani do 23. leta starosti, je z rekordnim skokom izpolnil normo za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu od 5. do 7. marca v Budimpešti in se hkrati vpisal v zgodovino kot prvi Slovenec, ki je skočil več kot 230 centimetrov, kolikor sicer tudi znaša skoraj sedemnajst let star rekord Apostolovskega pri skokih na prostem. Letvico na višinah 217, 221 in 225 je Prezelj preskočil v prvem poskusu, na višini 228 centimetrov je bil uspešen v drugem skoku, rekordno znamko pa je spet preskočil v prvem poskusu. Naska-koval je tudi višino 233 centimetrov, vendar tokrat še neuspešno. Na ljubljanskem mitingu se je izkazal še en gorenjski atlet. Matic Osovnikar iz Škofje Loke, ki sicer tekmuje za Mass. 60-metrsko razdaljo je pretekel v 6,68 sekunde, zmagal in izpolnil normo za nastop na svetovnem dvoranskem prvenstvu. Že jutri jo bo na državnem prvenstvu v krožnih tekih na Dunaju poskušal doseči še v teku na 200 metrov, ki je zanj glavni Rožle Prezelj cilj sezone in v katerem je doslej tudi dosegel svoje največje uspehe. Med Šestimi atletinjami in atleti kranjskega Triglava, ki so v nedeljo nastopili na dvoranskem mitingu v Šempetru pri Novi Gorici, se je najbolj izkazal David Celar s tretjim mestom v troskoku (14,33). Špela Kovač je bila peta v skoku v daljino (5,43) in šesta v troskoku (11,46), Petra Percic pa šesta v skoku v daljino (5,14). C.Z. VATERPOLO Rezultati tokrat pričakovani Kranj - Vaterpolisti so minulo soboto odigrali tretji krog prvega dela v letošnjem državnem prvenstvu. V Kranju sta bili dve tekmi. Najprej je ekipa Kokre 4:16 (0:3, 1:4, 2:5, 1:4) izgubila z Branikom, nato pa je ekipa Triglava 13:9 (1:2, 4:1, 5:4, 3:2) premagala Olimpi-jo. Ekipa Pozejdona je bila 9:20 slabša od Kopra. Na lestvici vodita ekipi Branika in Triglava s po tremi zmagami in šestimi točkami, Kokra je peta brez točke. J.M. Telemarkarji iz Švice na Štajersko Prvak Brodar 95 zrel 99 za nove točke SP S tremi tekmami se je v švicarskem Thyonu začela sezona svetovnega pokala smučanja v telemarku, vsi naši tekmovalci pa so že osvojili točke - Nadaljevanje od danes do petka v Mariboru. Na nedeljski zasledovalni tekmi državnega prvenstva v drsalni tehniki je Škofjeločan Nejc Brodar osvojil naslov državnega prvaka,, kar je spodbuda pred bližnjim svetovnim prvenstvom do 23 let in tekmami svetovnega pokala. Thyon, Maribor - Minuli petek so v švicarskem Thyonu pripravili prvo letošnjo tekmo smučarjev v telemarku. Za začetek so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v veleslalomu, med moškimi pa sta se uvrstitve med prvo deseterico veselila dva Slovenca, Lomljan David Primožič in Kranjčan Urban Simčič. David je osvojil osmo mesto. Urban pa je bil deseti. Zmagal je Norvežan Ei-rik Rykhus. Med našimi sta točke osvojila tudi Sergej Primožič za 26. mesto in Klemen Zonta za 28. mesto. Jakob Jovan je bil 37. Pri dekletih je bila najboljša Francozinja Amy N'Guyen, Šesto mesto pa je osvojila Mariborčanka Melani-ja Šober. Melanija je bila šesta tudi v sobotnem klasičnem telemarku, ko je znova slavila N'Guyenova, med fanti pa je bil naš najboljši znova David Primožič, ki je bil še enkrat osmi. Točke sta znova osvojila ŠAH Miša Hrenič ti^boljša med dekleti Krai^j - V organizaciji MŠZŠ in Šahovske zveze Slovenije ter tehnični organizaciji ŠS Tomo Zupan Kranj je minuli konec tedna v Srednji elektro in strojni šoli v Kranju potekalo državno posamezno oš prvenstvo v šahu. Gorenjski učenci in učenke so dosegli zelo dobre rezultate, med drugimi je en državni naslov ostal na Gorenjskem. Priborila pa si gaje Miša Hrenič, večkratna državna prvakinja v vseh mlajših kategorijah iz oš Prežihov Voranc. Jeseničani so bili tudi najuspešnejši tekmovalci iz gorenjskega območja. Rezultati: - fantje skupina A - I. Boris Mitrovič OŠ Sava Kladni-ka Sevnica 8.5, 2. Andraž Šmon, OŠ Domžale 6.5, 3. Jure Plaskan, OŠ Litija 6.0, 4. Alen Hasanagič, OŠ Prežihov Voranc Jesenice 6.0, 9. Jaka Škrlep, OŠ Stražišče Kranj, 4.5 - dekleta skupina A -1. Miša Hrenič, oš Prežihov Voranc Jesenice 8.5, 2. Maja Nadvešnik, OŠ Stranje 7.5, 3. Saška Bilbija, OŠ Božidarja Jakca Ljubljana 6.0, 8. Jerneja Debeljak OŠ Škofja Loka - Mesto 4.5 - fantje skupina B -1. Janez Kavčič, OŠ Prežihov Voranc Ljubljana 7.5, 2. Jernej Špalir, OŠ Podgorje pri SI. Gradcu 7.0, 3. Andrej PavŠič, OŠ France Bevk Tolmin 6.5, 4. Mitja Rozman, oš Stražišče Kranj 6.5, 6. Anel Hasanagič, OŠ Prežihov Voranc Jesenice 6.0, 8. Matic Mali, OŠ Prežihov Voranc Jesenice 6.0 ... - dekleta skupina B - 1. Tina Jug, oš Ivana Roba Šempeter 7.5, 2. Jana Vidrih, OS Ljudski vrt Ptuj 7.0, 3. Lucija ŽnidariČ, OŠ Gorišnica 6.5, 9. Snežana Radič, OŠ Prežihov Voranc Jesenice 6.0 ... Oskar Orel Sergej Primožič za 27. in Klemen Zonta za 28. mesto, zmagal pa je Norvežan Halvor Dro-epping. Jakob Jovan je osvojil 31. mesto. Na zadnji, nedeljski tekmi, pa so točke osvojili prav vsi naši reprezentantje. V disciplini šprint klasik je Melanija Šober osvojila še eno šesto mesto, David Primožič pa se je na koncu veselil novih točk za 5. t mesto. Do točk so prišli še Urban Simčič, kije bil 20., Sergej Primožič, ki je osvojil 21. mesto; Klemen Zonta je bil 24. in Jäkob Jovan, ki je osvojil 30. mesto. Kot je povedal tekmovalec in direktor naŠe telemark reprezentance Urban Simčič, je bil z nastopom naše reprezentance v Švici zadovoljen, le Jakob Jovan je tekmoval slabše od pričakovanj. Toda priložnost za še boljše nastope in uvrstitve bodo imeli naši fantje in dekleta že ta teden, saj se sezona svetovnega pokala smučanja v telemarku nadaljuje v Mariboru, kjer bo na sporedu 3. FIS Citroen svetovni pokal v telemarku. Na snežnem stadionu pod Pohorjem bo že danes ob 18. uri slovesno odprtje tekmovanja, jutri in v četrtek pa bosta na sporedu tekmovanji v disciplinah klasik šprint. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 14. uri. V petek ob 17. uri bo na sporedu Še kraljeva disciplina, telemark klasik. Rudno po^e - Tudi drugi dve disciplini državnega prvenstva smučarskih tekačev za leto 2004 so v soboto in nedeljo izpeljali na Rudnem polju na Pokljuki. Tokrat sta ga skupaj pripravila TSK Bled in ŠD Tekač iz Škofje Loke. Ob izostanku favoritov zaradi bolezni (Petra Majdič, Vasja Rupnik, Matej Soklič, Matej Jakša, Vesna Fab-jan) so prvič naslove državnih prvakov osvojili tekači iz kranjsko - škofjeloško - medvoškega konca Slovenije. V sobotnem mrazu je v klasiki Jože Mehle iz Šentvida premagal Škofjeloča-na Nejca Brodarja (Tekač), tretje mesto absolutno je pritekel mladinec Bleda Andraž Zupan, varovanec Vinka Poklukarja. Med članicami sta bili v ospredju tekačici Olimpije. Brigita Belšak je bila hitrejša od Renate Podviz. V nedeljskem zasledovanju v drsalni tehniki se je vrstni red kar precej pomešal. Nejc Brodar je že po petih kilometrih nadoknadil zaostanek za Mehletom. "V klasiki še nisem tako dober, drsanje mi gre. Gremo novim ciljem naproti, " je bil kratek odrezavi Brodar. Po mnenju glavnega trenerja Marka Gracerja je zrel za točke svetovnega pokala na naslednji tekmi v Franciji, a bo naš edini predstavnik na svetovnem prvenstvu do 23 let v ZDA. V klasiki bi bila blizu absolutnemu naslovu mladinka Barbara Je- Vilma Stanovnik zeršek (Merkur), če ne bi zgre- šila v cilj. V drsanju hitrejšemu teku iz ozadja Maje Benedičič, Ines Hižar in Mirjam SokliČ, BelŠakova in Podvizova nista mogli zadržati. "To bo ravno za jutrišnji rojstni dan. Zaradi poškodbe rame mi je zdravnik odsvetoval nastop, v klasiki nimam moči, na daljši progi v drsanju pa še nekaj izvlečem, " je tožila Benedičeva, tretja tekačica lanske sezone. Izidi, člani, absolutno, klasika 10 km: 1. Mehle (SZS) 29:58, 2. Brodar (Tekač Škofja Loka) -I- 39, 3. Zupan (Bled) -i-1:52, 6. Jelene (Merkur) -i- 2:50, 8. Bremec (Gorje) -(- 3:43, 10. Plešec (Olimpija) + 5:11, članice, absolutno, 5 km klasika: 1. Belšak (Olimpija) 17:56, 2. Podviz (Olimpija) + 10, 3. Benedičič (Merkur) -f 25, 4. Jezeršek (Merkur) -H 25, 2, 5. Soklič (Gorje) + 26, 6. Hižar (Olimpija) -h 34, 7. Barič (SZS) -h 47, 8. Piškur (Merkur) + 1:16, 9. Mi-hevc (Olimpija) + 1:34, 10. Ra-kovec (Merkur) + 1:37, mlajši člani: 1. Zupan, 2. Zalar, 3. Jelene, starejši mladinci: L Če- bašek (Bled) 34:13, 2. Bešvir (Valkarton) +1,3. Dona (Merkur) + 1:31, mlajši mladinci: 1. Mali (Merkur) 26:17, 2. Potočnik (Bled) + 21, 3. Marn (Merkur) 34, starejše mladinke: 1. Jezeršek, 2. Piškur, 3. Mihevc, mlajše mladinke: 1. Barič, 2. Meglič (Merkur) + 56, zasledovalno, člani, 15 km drsalno: 1. Brodar 1, 11:14, 2. Mehle + Nejc Brodar je bil v nedeljo najboljši. 1:20, 3. Zalar + 2:54,4. Jelene -K 5:11, 5. Zupan + 6:29, 8. Bremec + 7:59, članice, 10 km: 1. Benedičič 50:04, 2. Hižar + 17, 3. Soklič + 19,4. Podviz+1:06, 5. Belšak + 2:03, 6. Višnar (Bled) + 7:04, starejši mladinci (10 km): 1. Čebašek 1, 04:07, 2. Bešvir + O, 3, 3. Doria + 3:08, mL mladinci, 7, 5 km: 1. Mali 49:22, 2. Potočnik + 31, 3. Gre-gorič (Ihan) + 1:38, starejše mladinke, 7 km: 1. Jezeršek 42:45, 2. Piškur -f 2:30, 3. Mihevc + 3:05, 4. Zupan (Merkur) + 5:33, 5. Pimahazi (Bled) + 6:03, mlajše mladinke, 5 km: 1. Barič 35:46, 2. Šimenc + 1:07, 3. Meglič + 1:39, Metod Močnik foto: Tina Doki i Torek, 27. januarja 2004 ŠPORT / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 9. STRAN Janez Maric naš junak Anterselve ROKOMET Na zadnji tekmi pred bližnjim svetovnim prvenstvom v biatlonu v Oberhofu je 28-letni Blejec na šprinterski tekmi osvojil 2. mesto - Na svetovno prvenstvo devet naših. Anterselva - Čeprav so naši najboljši biatlonci v tej zimi že dosegli nekaj lepih uvrstitev, je za res vrhunski rezultat te zime minulo soboto na šprinterski tekmi v Anterselvi poskrbel član TSK Bled, Janez Marič. Marič, ki je skupaj z reprezentančnim prijateljem Markom Dolencem, tik pred tekmo stare Fischerjeve smuči zamenjal za nove, je odlično tekel, poleg tega pa je imel mirno roko na strelišču in na koncu je zaostal le za ruskim veteranom Serge-jem Cepikovom. Točke je osvojil tudi Marko Dolenc, ki pa je ob zgrešenem strelu leže osvojil 22. mesto. Naša najboljša sta v svetovnem pokalu po nedeljski tekmi s skupinskim startom, ko je bil Marko Dolenc 11., Janez Marič pa 27., na skupno 24. mestu (Dolenc) in 26. mestu (Marič), njune zadnje uvrstitve pa obetajo, da bosta krojila biatlon-ski vrh tudi na bližnjem svetovnem prvenstvu, ki bo od 6. do 17. februaija v nemškem Oberhofu. v Zal gre nekaj slabše našim dekletom, saj je naša najboljša Andreja Mali trenutno na 35. mestu, Tadeja Brankovič pa je v skupni razvrstitvi svetovnega pokala 38. Odlično so se konec tedna na svetovnem mladinskem prvenstvu v Haute Mauri-ennu v Franciji izkazali naši mladi upi, saj je Peter Doki na HOKEJ Jeseničanom ni uspelo Jesenice - Hokejisti Acroni Jesenic, ki so se z zmago v polfinalu nad ZM Olimpijo uvrstili v veliki finale letošnje Mednarodne hokejske lige, so s tekmovanjem končali že na gostovanju na Poljskem. Ekipa Wojasa Podhal jih je namreč na prvi tekmi v Nowyem Targu v soboto ugnala kar s 6:0 (4:0, 2:0, 0:0), prav tako pa so bili Poljaki od naših podprvakov boljši tudi v drugi tekmi v nedeljo zvečer v Katovicah, ko so slavili s 4:1 (1:1, 2:0, 1:0). Tako so Poljaki s skupnim izidom 2:0 v finalnih zmagah osvojili tudi naslov letošnjih prvakov Mednarodne hokejske lige, jeseniški hokejisti pa so z drugim mestom ponovili lanski uspeh. V.S. AKROBATSKO SMUČANJE Pred domačo tekmo obetavni nastopi Škofja Loka - Minuli konec tedna je na smučišču Špičak na Češkem potekala tretja serija tekem letošnjega evropskega pokala v akrobatskem smučanju. Na tekmovanju je kot edina slovenska predstavnica nastopila 21-letna Škofjeločanka Nina Bednarik, članica ASK Slammer. Nina je na tekmi na grbinah v petek osvojila odlično tretje mesto, v soboto pa je bila na tekmi na paralelnih grbinah šesta. Dobra rezultata sta za Nino lep obet pred domačo tekmo evropskega pokala, ki bo ta konec tedna na Starem vrhu nad Škofjo Loko, na njej pa bodo v evropski konkurenci nastopili tudi ostali najboljši slovenski akrobatski smučarji. V.S. KOŠARKA Srečna košarkarska sobota na Podnu Škofj a Loka, Krai\j - Minuli konec tedna so košarkarji v 1. SKL odigrali 17. krog. Ekipa domžalskega Heliosa je doma gostila Rog-lo in z novo zmago 83:65 (67:47, 44:29, 26:16) ter 30 točkami ohranila vodstvo na lestvici. Ekipa Triglava je gostovala pri Alpos Kemoplastu v Šentjurju in izgubila s 73:58 (52:45, 31:30, 20:20). Kranjčani so s 25 točkami na petem mestu. V soboto bo v gorenjskem derbiju ekipa Triglava doma gostila Helios. V 1. SKL za ženske je ekipa Odeje v soboto popoldne v domači dvorani na Podnu gostila Ihrijo in zmagala s 63:50 (43:35, 34:29, 14:179. Ekipa košarkaric Jesenic je gostovala pri Slovenskih Konjicah in izgubila s 66:43 (58:25, 43:15, 16:7). Uroš Ivanovič je v soboto dosegel 23 točk in potrdil vodilno mesto med strelci 1.B lige. Za še eno slavje v dvorani na Podnu pa so v soboto zvečer poskrbeli košarkarji Loka kave TCG, ki so v tekmi L B SKL za moške gostili ekipo GD Hrastnika. Zmaga Ločanov večino tekme ni bila vprašljiva, na koncu" pa so zasluženo slavili s 84:75 (64:57, 45:42, 25:18). Nov poraz so zabeležili košarkarji Radovljice, ki so pri Ajdovščini izgubili z 98:72. Na lestvici še vedno vodi Maribor Branik, ki ima 27 toČk, ekipa Loka kave TCG pa je na drugem mestu s 25 točkami. Radovljičani so še vedno zadnji s 14 točkami. V soboto bo v Radovljici gorenjski obračun, med domačimi košarkarji in Loka kavo TCG. Vilma Stanovnik, feto: Tina Doki Janez Marič je v Italiji znova stopil na zmagovalne stopničke. ^ rs posamični preizkušnji na 12,5-kilometrski progi osvojil 2. mesto, Klemen Bauer pa je bil 3. Strokovno vodstvo nase bia-tlonske reprezentance pa je že izbralo devet potnikov za svetovno člansko prvenstvo. Tako bodo v moški konkurenci slovenske barve branili Janez Ma- rič, Matjaž Poklukar, Klemen Lauseger, Marko Dolenc in Danilo Kodela, med ženskami pa bodo nastopile Tadeja Brankovič, Andreja Mali, Teja Gregorin in Dijana Grudiček, kot rezervna tekmovalka pa je Lucija Larisi. Vilma Stanovnik ODBOJKA Vse točke na Gorenjsko Bled - Štiri kroge pred koncem prvega dela prvenstva imajo Blej-ci še vedno možnost, da se uvrstijo v finalni del nadaljevanja prvenstva, vendar o tem ne morejo več odločati sami, saj bi za ta podvig potrebovali pomoč še katere od drugih ekip. Blejci so tokrat gostovali v Murski Soboti, kjer so tekmo sicer začeli slabše, v nadaljevanju pa kljub kar 17. zgrešenim začetnim udarcem premagali zadnjeuvrščene domačine, ki so vse bližje drugoligaški konkurenci: Pomurje - Galex - Regal: LIP Bled 1:3 (24, -21, -20, -15). Po slabi predstavi Kamničanov v četrtfinalu evropskega pokala Top teams so bili Ravenčani kar pravšnji nasprotnik, tako da so odbojkarji Calcita lahko tekmo odigrali sproščeno in nasprotnika tudi dodobra nadigrali, saj tokrat odbojkarji Fužinarji niso našli pravega orožja za močne udarce Pleška, napade gostov pa je največkrat nevtraliziral že domači blok: Calcit : Fužinar Metal 3:0 (17, 19, 15). Kamničani so še vedno v vodstvu in jim finalni del nadaljevanja praktično ne more več uiti, kar prav tako velja za Salonit Anhovo in Šoštanj Topolšico, četrtouvrščeni Svit pa teoretično lahko ogrozita še LIP Bled (5 toČk zaostanka) in Krka (-7). V ženski konkurenci sta v vodstvu Nova KBM Branik (tekma več) in Sladki greh Ljubljana s po 42 točkami, v igri za finalni del pa ob HITu iz Nove Gorice in Benediktu ostaja še TPV Novo mesto, ki pa zaostaja za četrtim Benediktom že za 5 točk. Se je pa nekaj sobotnih tekem v 2. DOL končalo prav po okusu Škofjeločanov. Odbojkarji Termo Lubnika so po pričakovanju zanesljivo osvojili nove tri točke na gostovanju pri Hočah (0:3 (-19, -16, -22)), zanje pa so igrali tudi Zužemberčani, ki so doma premagali Mežico, tako da imajo Škofjeločani na drugem mestu že 6 točk naskoka pred zasledovalci, kar bo v nadaljevanju v boju za drugo pozicijo zelo pomembno. Odbojkarji Astec Triglava pa so tokrat ostali brez točk, kar pa je bilo glede na gostovanje letos še neporažene Prvačine tudi pričakovati, tako da'bodo Kranjčani točke za vrhnji del tabele morali iskati na preostalih tekmah. Astec Triglav : Prvačina 1:3 (-18, 32, -17, -16). Kranjčani trenutno zasedajo sedmo mesto. V ženski konkurenci 2. DOL so Jeseničanke gostovale pri dru-gouvrščeni Izoli in kljub dobremu nastopu ostale praznih rok - Interval A Izola : Mladi Jesenice 3:0 (23,20, 22). V gorenjskem derbiju začelja so bile ponovno uspešnejše KamniČanke, ki imajo v nadaljevanju še vedno možnost, da si vsaj preko dodatnih kvalifikacij priigrajo obstanek, kar pa ne velja za odbojkarice Bleda, ki so praktično v izgubljenem položaju na zadnjem mestu brez osvojene točke: Broline e-ŠS Kamnik : Bled 3:0 (12, 18, 12). V vodstvu je še vedno ljubljanski Evi Vital (35), Jeseničanke so na petem mestu (21), KamniČanke pa so na desetem (7 točk). V 3. DOL so odbojkarji Telemach Žirovnice gostovali v Por-otorožu in zabeležili tesno zmago z 2:3, medtem ko so odbojkarji IskreMehanizmi Kropa doma izgubili s TOM Mokronogom z 0:3. Žirovničani imajo na vrhu 3 točke naskoka pred Salonitom Anhovo 11, Elmont OK Gorje so na 6. mestu. Iskra Mehanizmi Kropa pa na osmem. V ženski konkurenci so igralke ŽOK Partizan Šk. Loka na gostovanju presenetile drugouvršČeno Kočevje (1:3), tri nove točke pa so z zmago v Piranu (0:3) vknjižile tudi igralke Pizzeria Morena iz Žirovnice. V vodstvu je ekipa ŽOK Šentvid (34) pred Kočevjem (29). ŽOK Partizan Šk. Loka je na četrtem mestu (26), Pizzeria Morena pa na devetem (11). S prvenstvom so začeli tudi kadeti in kadetinje v "A" ligi. Od gorenjskih ekip nastopata v zahodnem delu le ekipi Žirovnice in Kamnika, ki pa sla v uvodnih dveh tekmah ostali praznih rok. Po v dveh tekmah sta s polnim izkupičkom v vodstvu ekipi Žužemberka in Salonita Anhovo, Žirovnica in Kamnik pa sta na 5. in 6. mestu. Pri kadetinjah pa so se v najvišjo ligo uspele uvrstiti le igralke Bleda, ki pa so v uvodnih dveh tekmah ostale brez točk, tako da so trenutno na petem mestu, v vodstvu pa sta Ljubljana - Debitel in Luka Koper. B.M, Naši od danes v LJubljani Celje, Ljubljana - Za naše rokometaše so se domači nastopi na Evropskem prvenstvu v rokometu začeli po načrtih. V predtek-movalni skupini C so v Celju najprej 34:28 premagali ekipo Islandije, nato so bili 37:33 boljši od Čehov, v nedeljo zvečer pa so izenačeno, 29:29 igrali z ekipo Madžarske. Tako so v svoji skupini osvojili 1. mesto pred ekipama Madžarske in Češke, od tekmovanja pa so se poslovili Islandci. Naši rokometaši bodo z nastopi nadaljevali danes, ko se bodo v hali Tivoli v Ljubljani ob 16.30 uri najprej pomerili z reprezentanco Srbije in Črne gore. Jutri ob 16.30 uri bodo naši igrali z Nemci, v četrtek ob 20.30 uri pa še s Francozi. V petek bo na tekmovanju prost dan, v soboto in nedeljo pa bo sklepni del tekmovanja. Veliki finale bo ob 17.30 uri. V.S. Diši po napredovanju Kranj - Zelo zanimivo je dogajanje v 2. slovenski rokometni ligi. Gorenjsko zastopajo tri ekipe. Cerklje in Radovljica sta že "stara" drugoligaša, Alples je novinec. Trije gorenjski ligaši so prvenstvo začeli z različnimi cilji. Radovljica je odkrito napovedovala napredovanje, Cerklje uvrstitev med prve Štiri, Alples obstanek, oziroma sredino lestvice. In kako seje končalo na polovici prvenstva? Cerklje so druge, Radovljica sedma in Alples deveti. Jesenski prvak je Dobo-va. Drugouvrščene Cerklje so jesenski del odigrale z odliko. Doma v niso oddali točke. Izgubili so na gostovanju v Smartnem, točko so izgubili še v Krškem, ki je tudi med kandidati za napredovanje. Ker na lestvici za vodilno Dobovo zaostajajo le točko, bo o prvaku lige verjetno odločal njun obračun v 2. krogu. Cerklje imajo tudi tri gole prednosti pred Dobovo. Za toliko so zmagali v derbiju. Dobro za Cerkljance je tudi to, da s Šmartnim in KrŠldm igrajo doma. Radovljica je "malo" razočaranje lige. Predvsem so slabše igrali doma, saj si spodrsljajev, kot je poraz doma z Ajdovščino, ne bi smeh privoščiti. Res pa je tudi, da imajo tekmo z Dravo še v dobrem. Spomladi gostujejo v Krškem, Šmartnem, kljub vsemu pa se Še lahko uvrstijo pod sam vrh lestvice. Alples letos le nabira izkušnje. Trikrat so visoko izgubili, z Dobovo, Krškim in Cerkljami, torej ekipami iz samega vrha. Drugače pa so bili na ravni, ki ga je pričakovati od novincev. Nekajkrat so bili povsem blizu točke ali celo zmagi. Morda bi se v nadaljevanju lige morali manj ukvarjati s sodniki. Res so bili kdaj morda oškodovani, Še več pa je bilo napak v obrambi in napadu, ki odločajo. Najprej pa je treba pomesti pred domačim pragom. Trener Vešligaj ima mlado in perspektivno ekipo, ki si bo sredino lestvice lahko zagotovila. Presenetijo pa lahko, v domači dvorani, tudi katerega od favoritov. M.D. r 3 R0DEX www.rodex-slo.si RODEX, d.o.o. Konstrukcija, izdelava orodij, proizvodnja Vincarje 26 4220 Škofja Loka V Evropo stopamo z novo in sodobno opremljeno orodjarno. Zaradi povečanega obsega del objavljamo naslednja delovna mesta: » VODJA ORODJARNE - vodenje sodobne orodjarne za izdelavo orodij za brizganje ter-moplastov in preoblikovanje pločevine - VII. stopnja izobrazbe, smer strojništvo - komunikativnost, inovativnost-, organizacijske sposobnosti in poznavanje sodobnih 3D tehnologij - ustrezne delovne izkušnje - aktivno znanje nemškega in angleškega jezika - delovno mesto je v Kranju KONSTRUKTER ORODIJ - samostojno konstruiranje orodij za brizganje termoplastov in preoblikovanje pločevine - najmanj VI. stopnja izobrazbe, smer strojništvo - poznavanje 3D modeliranja v sistemu okolja Pro/ENGINEER - ustrezne delovne izkušnje - aktivno znaje nemškega ali angleškega jezika - delovno mesto je v Kranju OPERATER NA CNC EROZIJSKIH STROJIH - samostojno delo na CNC potopni in žični eroziji - V. stopnja Izobrazbe, smer strojništvo - enostavno programiranje (zaželeno poznavanje MasterCam) - ustrezne delovne izkušnje - delovno mesto je v Kranju OPERATER NA CNC STROJU - samostojno delo na CNC rezkalnem stroju - V. stopnja Izobrazbe, smer strojništvo - enostavno programiranje (zaželeno poznavanje MasterCam) - ustrezne delovne Izkušnje - delovno mesto je v Kranju NABAVNI REFERENT - nabava materiala za potrebe proizvodnje - najmanj V. stopnja izobrazbe, tehnična smer - komunikativnost, kreativnost in poznavanje dela z računalnikom - ustrezne delovne Izkušnje - znanje nemškega jezika Podjetje nudi delo v manjšem dinamičnem kolektivu, z možnost- 4 jo nadaljnjega izobraževanja In Izpopolnjevanja, možnostjo napredovanja in stimulativno plačilo. Vse zaposlitve sklepamo za nedoločen čas s 6-mesečnlm poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili In opisom dosedanjih delovnih izkušenj bomo sprejemali do zasedbe delovnih mest. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN DRUŠTVA/ stojan.saje@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Dobro počutje v življenjski jeseni Malo novih pohodnikov Križe - Planinsko društvo Kri- na prvem pohodu leta 1988 vpi-že je minulo nedeljo organiziralo salo 350 planincev, pozneje pa je V Društvu upokojencev Kranj je včlanjenih štiri tisoč ljudi, kar je le tretjina vseh na tem območju upokojenih ljudi. Krai\j - K številnim dejavnostim, ki potekajo v društvu, bi radi pritegnili še več upokojencev, pravi predsednik društva Franci Šmajd, saj želijo, da bi se ljudje v jeseni življenja dobro počutili in skupaj z drugimi pre-moščali svoje težave. Društvo vabi v svoje vrste zlasti s številnimi ugodnostmi. Za letno članarino 1700 tolarjev ponujajo 30-odstotne popuste pri cenah izletov, ki jih organizira društvo, enak je popust pri vožnji z vlakom, dodali so še nekatere komercialne popuste, kot kolektivni član Sveta gorenjskih sindikatov pa ima Društvo upokojencev Kranj tudi pravico do brezplačne pravne pomoči, do ugodnih turističnih izletov, trgovskih in drugih popustov, ugodneje pa lahko kupijo tudi kurilno olje. Smisel vključevanja v društvo pa je kajpak druženje. "Vsak dan se v naši okrepčevalnici na Tomšičevi 4 v Kranju zbirajo ljudje ob pogovoru, šahu in drugih igrah, tam se pogosto odvijajo družabne prireditve, vsako nedeljo pa imamo ples ob živi glasbi," pravi predsednik Franci Šmajd. V centru za starejše občane na sedežu društva imajo člani dvakrat na mesec možnost merjenja krvnega tlaka in sladkorja, enkrat na mesec Predsednik društva Franci Šmajd Mladi planinci so tekmovali Kranj - V Rušah je bilo 17. januarja letos 15. državno tekmovanje Mladina in gore. Pripravila ga je Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije v sodelovanju s PD Ruše in tamkajšnjo osnovno šolo. Tekmovalo je 29 ekip iz raznih krajev Slovenije, ki so si priborile pravico nastopa na regijskih tekmovanjih novembra lani. Učenci so dokazovali znanje iz planinske šole, kjer so spoznali planinsko zgodovino, naša gorstva, gomiŠko izrazoslovje, planinsko opremo, nevarnosti, vremenoslovje in orientacijo v gorah, prvo pomoč, gorsko reševalno službo, izdelavo vozlov in gorniške pesmi. V finalni nastop se je uvrstilo 7 ekip, prva tri mesta pa so zasedli člani PD Fram, PD Nova Gorica in PD Ljubljana Matica. Zmagovalci bodo odšli na 5-dnevni mednarodni tabor v tujini, nagrada za 2. mesto je 5-dnevni tabor v eni od naših koč, za 3. mesto pa vikend paket v Ruški koči na Pohorju. Kot je sporočila koordinatorka državnega tekmovanja Brigita Ceh, je hkrati potekalo srečanje 29 mentorjev. Udeležence je pozdravil na uvodni proslavi predsednik PZS Franc Ekar. Po prireditvi so pripravili družabni program, ki sta ga popestrila pevec Adi Smolar in pisec dodatnega gradiva Franc Hribernik. Najbolj pomembno je, da so za množico mladih omogočili osnovno planinsko vzgojo in s tem varnejšo pot v gore, še ugotavljajo organizatorji tekmovanja. Stojan Saje tudi holesterola. Zdravje je v starosti (in ne le tedaj) najpomembnejša vrednota, veliko pa je vredno tudi znanje. V Društvu upokojencev Kranj že vrsto let deluje univerza za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja učenje in osebnostno rast starejšim občanom: od tečajev tujih jezikov, zgodovine in etnologije, umetnostne zgodovine, do likovnega ustvarjanja, risanja in kiparstva. Trenutno univerzo obiskuje 139 članov. Upokojenci imajo radi tudi kulturne dejavnosti, o čemer priča obstoj dveh pevskih zborov, ženskega "Lipa" in moškega "Peter Lipar", kulturne prireditve ob praznikih ter številni odmevni večeri s priznanimi kulturnimi delavci. Med drugimi so gostili pesnika in igral- Veseli doseženega napredka Lani so člani Prostovoljnega gasilskega društva Duplje dobili novo vozilo. Do stoletnice čez dve leti bi radi bolje uredili gasilski dom. Zgori\je Duplje - "Za nami je uspešno, vendar naporno leto," je na 98. občnem zboru ocenil tajnik PGD Duplje Ivan Meglic. Veliko skrbi in dela so imeli z nadgradnjo in opremo novega gasilskega vozila, ki so ga prevzeli na svečanosti 5. julija. Takrat je bila v kraju velika parada, po prireditvi pa so se z družabnim srečanjem zahvalili domačinom, ki so prispevali velik del denarja. Lani so uspeli predali avto ford, ki odslej prevaža novo visokotlačno črpalko. Staro črpalko so prodali na Dolenjsko, kombi IMV pa so podarili v Prlekijo. Kot je dejal tajnik, se za temi uspehi skriva kopica administrativnega dela in prizadevnosti vodstva. Poveljnik Andrej Jelar je zbor seznanil, da so vključili še tri pripravnike. Imajo 65 aktivnih članov, od katerih jih na vajah sodelovalo 39. Ob izobraževanju in tekmovanjih so vse leto skrbeli za pre- Pavel Grašič (levo) je dobil ob 80-letnici darilo, ki ga je predal Andrej Kuhar. ventivo, štirikrat so gasili ogenj, dvakrat so sodelovali pri podiranju hiše in imeli več drugih intervencij. Pomagali so tudi pri prireditvah v vasi in občini. Kot je pohvalil mentor Mile Rako-vec, se je dobro odrezala tudi mladina. Pionirji so zmagali v občini, na tekmovanju GZ Kranj so bili drugi pionirji in mladinci, uspešno pa so nastopili na gorenjski tekmi. Za člane ne bo počitka niti v prihodnje, saj že razmišljajo o 100-letnici ustanovitve društva čez dve leti. Do takrat bi radi obnovili vzhodno fasado in stolp, v gasilskem domu pa nameravajo preurediti vhodna vrata in izboljšati ogrevanje več prostorov. Prizadevali si bodo, da bo zaživela Gasilska zveza občine Naklo, kar so soglasno podprli. Novi častni člani so postali botri avta Zdenka Svab, Marija Jurgele Jelar, Franc Rakovec jn Ivan Ferjan. Predsednik društva Andrej Kuhar je obdaril jubilanta; Pavel Grašič je dočakal 80 let, Marjan Lukanc pa 70 let. Stojan Saje ca Toneta Kuntnerja, pesnico in slikarko Slavico Stirn, igralca Zlatka Šugmana in Branka Miki a vc a. Zelo obsežno ponudbo ima društvo na področju športa in rekreacije. Deluje kar deset sekcij, od planinstva, kolesarjenja in pohodništva prek zimskih športov do plavanja, že štirinajst let pa društvo najbolj zagretim športnikom podeljuje priznanja. Lani jih je prejelo 67 upokojencev, vseh akcij pa se je udeležilo 409 članov. Zelo množični so tudi turistični in kopalni izleti, članomv pa omogočajo tudi letovanja. In še zabava: vse leto so dobro obiskane razvedrilne in zabavne prireditve, ki se vrstijo od Valentinovega do novega leta. Možnosti za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja je veliko, zato v kranjskem društvu letos pričakujejo, da se jim bo pridružilo še več članov. Škoda je namreč tičati doma in pesto-vati svojo osamljenost, ko je med upokojenimi vrstniki toliko družabnih in aktivnih ljudi. v Danica Zavrl Zlebir, v foto: Renata Skrjanc že 17. zimski TRIM pohod na Kriško goro. Od skupno 531 obiskovalcev se je vpisalo v knjigo pohodov le 44 novih imen. Kot je dejal predsednik Ivan Likar, so pričakovali tokrat tri tisočega pohodnika, vendar so jih doslej našteli 20 manj. Podelili so 44 priponk TRIMČEK - planin-ček za prvi obisk, 41 za tretji in 29 za peti obisk. Za osem udeležb je prejelo bronasti znak pohoda 31 udeležencev, za 16 udeležb pa srebrni znak 27 planincev. Vseh 17 pohodov se je udeležilo že 30 planincev. Organiza-toiji nameravajo vztrajati vsaj do 24. pohoda, ko bodo podelili tudi zlate znake. Zanimivo je, da seje udeležba še naraščala. Letos je bilo obiska nekoliko manj kot prejšnja leta, za razliko od prej pa so imeli zaradi novega snega lepšo in varnejšo pot do koče. Pohod seje končal brez nezgod, saj seje večina držala navodil redarjev in gorskih reševalcev, za dobro organizacijo pa je skrbelo kar okrog 50 ljudi. V društvu so zadovoljni tudi s prodajo srečk. Podelili so več kot 500 raznih dobitkov, za kar so hvaležni vsem darovalcem. Izkupiček srečelova bodo namenili za obnovo dotrajanih akumulatorjev v sistemu ogrevanja koče s sončno energijo. Stojan Saje, foto: Grega Kalan Skupaj nad težave bolezni Gorenjska podružnica Slovenskega društva za celiakijo ima že skoraj sto članov. V dveh letih je pripi-avila vrsto dejavnosti. Kraiy - Gorenjsko podružnico Slovenskega društva za celiakijo so ustanovili kot predzadnjo od osmih podružnic matičnega društva v Mariboru. V dveh letih so pridobili precej novih članov. Sedaj jih imajo že 98, na drugem občnem zboru minuli petek v Kranju pa se jih je zbralo 31. Kot je ugotovila predsednica Danica Flis, je vprašanje ustrezne prehrane v šolah, restavracijah in drugod za bolnike, ki ne prebavljajo pšeničnega Škroba, Še vedno nerešeno. Zato so skušali narediti čimveč za seznanjanje javnosti o njihovih zdravstvenih težavah in za izobraževanje članstva. Tečaj o peki različnih vrst kruha in peciva brez glutena, ki ga je vodil Janez Fon, je bil odlično obiskan. Emilija Pavlic je imela predavanje o zdravi kuhinji za otroke, ki so ga združili z družabnim srečanjem in igrami na ŠenturŠki gori. S člani ljubljanske podružnice so se poleti podali na Šmarno goro in Križno goro. Septembra so bili na Športnih igrah na Debelem rtiču, kjer so osvojili 2. mesto. Oktobrsko predavanje z naslovom Celiakija in alergija sta pripravili dr. Jasna Volfand in dr. Jana Furlan. Uspešni sta bili tudi delavnici za pripravo hrane brez glutena v Tržiču in Škofji Loki, ki sta jih vodili Tatjana Po^jan- rzvajanju programa . Člani so se Danica Flis šek in Tatjana Šmid. Lansko leto so zaokrožili z novoletno prireditvijo. Predsednica je povedala, da ima gorenjska podružnica veliko načrtov. Članarina ni dovolj za izvedbo raznih dejavnosti, zato bodo veseli pomoči več članov pri iskanju sponzorjev in strinjali, da bodo letos nadaljevali ustaljene dejavnosti in razširili sodelovanje z drugimi podružnicami ter matičnim društvom. Odločili so se, da bo dosedanjo podpredsednico NuŠo Pogačnik Muinde zamenjala Anela Talič. Med razpravo so potožili zaradi nerazumevanja naše države za povračila stroškov dražje prehrane brez glutena, na kar je vodstvo društva že opozorilo pristojna ministrstva. Kritični so bili tudi do razmeščanja plakatov in zloženke o bolezni po zdravstvenih domovih, kjer gradivo ni povsod na vidnem mestu. Sami se dogovarjajo se z eno od pekarn za peko in prodajo kruha brez glutena, kar naj bi odpravilo vsaj eno od njihovih težav. Kdor želi več informacij o bolezni in dejavnosti društva, jih lahko najde na spletni strani www.društvo-celiakija.si. Gorenjska podružnica ima sedež v Kranju, v stavbi OZG Kranj na Gosposvetski 10. Stojan Saje Suha med najboljšimi Bernardin M i/ u IM-'' \ Hotel Vile Park »* * o S Hotel Histrion ★ * ★ * 7.500 8.800 SIT SIT 4 ^ Hi 10% popust za upokojence popusti za otroke Cene in popusti veljajo za polpenzion in bivanje z najmanj 4 nočitvami. tib Rezervacije 05 695 51 04 www.h-bernardin.si t it 4 t i Suha pri Predos^jah - Prostovoljno gasilsko društvo Suha pri Predosljah je s 117 člani med 225 prebivalci Suhe med najboljšimi v Gasilski zvezi mestne občine Kranj. Lani so se po točkovniku uvrstili na četrto mesto, po izvedenih vajah pa na drugo mesto. Na nedavnem občnem zobru so ugotovili, da so uspešno in v celoti uresničili program, ki so ga sprejeli na občnem zboru pred letom dni. Posebno skrb so namenjali izobraževanju in usposabljanju pa tudi urejanju doma. V okviru priprav na praznovanje 80-letnice društva imajo v načrtu tudi nabavo orodnega vozila. Na občnem zboru so tokrat še posebej pohvalili članice in mlade. Velik uspeh so dosegli na tekmovanju GZ MO v začetku junija, na katerem je šest ekip (pionirji, pionirke, mladinci, članice. Člani A in B) doseglo odlična mesta, saj so se s tremi ekipami uvrstili na regijsko tekmovanje v Radovljici. Na tekmovanju so namreč člani B osvojili prvo mesto, pionirke drugo, mladinci tretje, člani A četrto, članice A peto in pionirji deseto mesto. Lani so na tekmovanjih osvojili kar šest pokalov. Na občnem zboru so si za letošnji program zastavili ureditev ogrevanja in čajne kuhinje in prenovo zgornjih prostorov v gasilskem domu. Posebno skrb bodo namenjali izobraževanju in usposabljanju ter nabavi opreme. Sodelovali bodo s sosednjimi društvi in na tekmovanjih. Nadaljevali pa bodo s pripravami za nabavo orodnega vozila v okviru 80-letnice društva. Na zboru so podelili tudi priznanja za delo v društvu. Za 40-letno delo je priznanje dobil Janez Kalan. v Andrej Zalar Torek, 27. januarja 2004 KRONIKA / helenaJelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Kranjski brezdomci naj bi letos dobili zavetišče Smreka prebila dve steni in stopnišče Nenavadna nesreča na Razgledni poti na Jesenicah, kjer je po strmem bregu zgrmela smreka in se zarila v hišo. V četrtek zvečer so v Savi pri elektrarni ob Stari cesti opazili moško truplo. Iz vode so ga potegnili poklicni gasilci, zdravnica pa je ugotovila smrt zaradi utopitve. Kranj - Je Kranjčan padel v vodo po nesreči, je storil samomor ali mu je pri padcu kdo celo "pomagal", kar pa skoraj ni verjetno, najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Zvedeli pa smo, da je bil nesrečnež klatež, da so ga zaradi neurejenega statusa bivališča vabili na upravno enoto in da so ga krai^jski policisti nekajkrat iskali tudi zato, ker ni prišel k sodniku za prekrške. Brezdomec torej, za katerim verjetno nihče ne bo točil solza. Človek z družbenega roba, z dna socialne lestvice. Njemu podobnih je v Kranju še nekaj. Koliko, na policiji ne vedo natančno, ker takšne evi- v dence ne vodijo. Ce si pomagamo s podatki Centra za socialno delo, ki 35 ljudem daje napotnice za tople obroke v ljudski kuhinji na Planini, pa smo že blizu številki. Komandir kranjske policijske postaje Miran Oštir pravi, da so brezdomci na splošno precej miroljubni. Ce se že skregajo, se praviloma med seboj, včasih koga premaga alkohol in obleži, včasih pa kdo tudi kaj malega zmakne. V takih primerih posreduje policija. "Zaradi klatešt-va, ki je prekršek po zakonu o javnem redu in miru, vsako leto prijavimo sodniku za prekrške povprečno pet ljudi, zaradi neurejenega bivanja pa pošiljamo poročila na upravno enoto. Sicer pa brezdomcev ne preganjamo z javnih krajev," pravi Miran Oštir. 0 Kranjske brezdomce najpogosteje srečujemo okrog večjih nekajkrat tako vneto kurili, tako da so morali prihiteti gasilci. Za klateže so problematične predvsem zime, ko pritisne mraz. Takrat si poiščejo zavetje v kateri od zapuščenih stavb, ki jih je v Kranju poleg že omenjene vile za avtobusno postajo živilskih trgovin, kjer jim od ljudi odprtih src in rok z znanim "Imate kaj drobiža?" uspe izprositi kakšen tolar za poceni pijačo ali cigarete. Večino ljudi ne motijo, zato so tudi prijave zaradi beračenja na policijo zelo redke. Za "svoja" so brezdomci vzeli prostor med mestno avtobusno postajo in trgovino Živil ter sosednji park in opuščeno vilo nekdanjega vrtca, kjer so že Ju je kdo videl? Krai^j - Policisti poizvedujejo za pogrešanim 43-letnim Francem Moretom iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko, ki je v soboto, 24. januarja, popoldan odŠel iz bolnišnice v Begunj^. Visok je med 185 in 190 centimetri, izrazito suh, črnih las, oblečen je bil v daljšo bundo temnejše barve, v sive hlače in obut v črne nizke čevlje. še nekaj. Včasih imajo tudi srečo, da lahko prenočijo pri katerem od znancev, ki premore sobo ali stanovanjce. Na brezdomce in njihove težave je kranjsko občinsko oblast že večkrat opozoril predvsem mestni svetnik Darko Jarc, ki je predlagal program reševanja problematike brezdomcev. Ta naj bi vseboval vključitev brezdomcev v javna dela, zagotavljal dnevni topel obrok, primerno obleko in bivalni prostor, v katerem bi se brezdomci lahko tudi umili. Manja Vovk iz občinskega oddelka za družbene javne službe pojasnjuje, da je kranjskim brezdomcem že od leta 1997 na voljo ljudska kuhinja na Planini, ki socialno ogroženim, ne le klatežem, zagotavlja vsakdanji topli obrok hrane, spodbuja k razvijanju in vzdrževanju minimalnih higienskih standardov, nekonfliktnim odnosom, delu. Ljudska kuhinja je odprta vsak dan med 8. in 15. uro, v njej trenutno 35 socialno ogroženih ljudi z napotnico Centra za socialno delo od ponedeljka do petka dobiva topli obrok. Socialni delavci iz centra, ki delajo na denarnih socialnih pomočeh, skupaj z zaposlenim v ljudski kuhinji spodbujajo k delu in iskanju zaposlitve. Uspeh je relativen; v zadnjih dveh letih so se štirje zaposlili prek javnih del, nekateri (pet do deset) pa skrbijo tudi za vzdrževanje objekta ljudske kuhinje in njegove okolice. Po oblačila jih center napoti na Rdeči križ. Večji problem pa je najti primerno obutev. Težave so tudi s higieno. V ljudski kuhinji je le umivalnik, potrebovali pa bi tuŠe. K sreči doslej do večjih okužb Še ni prišlo. Tudi k zdravnikom brezdomci zelo poredko zaidejo, bodisi ker nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja ali pa preprosto nočejo. Manja Vovk priznava, da ljudska kuhinja, ki je izviren projekt mestne občine Kranj, vseh potreb brezdomcev ne zadovoljuje. Občina je Centru za socialno delo Kranj naročila projekt zavetišča za brezdomce. Osnutek projekta je že izdelan in čaka na preučitev v občinski upravi in kasnejšo potrditev v mestnem svetu. Kaže pa, da bodo kranjski brezdomci letos vendarle dobili primeren prostor zase. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki i v - ^ * t * >«• • i • A * A ^ ♦ ' * ' * t,, f^f t IV Zdaj so v črni luknji izvajalci Izvajalci so imeli Mebles, d.o.o., za solidno podjetje, čeprav so plačila prejemali z zamudo in z verižnimi poboti del v Zbiljskem gaju. v Ze od 17. januarja pa pogrešajo 45-letno Maryo ErtI iz Mojstrane. Visoka je 165 centimetrov, suha, daljši lasje so Črni in rdeči. Nazadnje je bila oblečena v rumeno majico, črno bundo in modre kavbojke. Pešec sredi križišča Šenčur - 71-letni pešec je v petek, 23. januarja, nekaj minut po deveti uri zvečer prečkal glavno cesto v križišču od Šenčurja proti Voklemu. Takrat je iz smeri Kranja proti Brniku pripeljala 22-letna voznica osebnega avla. Zavirala je, vendar trčenja ni uspela preprečiti. Pešca je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udaril v rob vetrobranskega stekla, padel na cesto in obležal hudo ranjen. Odpeljali so ga v KC. Policisti bodo voznico, ki naj bi peljala z neprilagojeno hitrostjo, kazensko ovadili, pešca pa čaka položnica zaradi nepravilnega prečkanja ceste. Kranj - Sodeč pO zadnjih dogodkih v zvezi z razvpito nepremičninsko afero Zbiljski gaj, se bo o nedograjenih hišicah in varovanih stanovanjih v tem med-voškem naselju še dolgo govorilo. Izvajalci gradbenih in obrtniških del očitno niso vedeli, da poslujejo z nesolidnim investitorjem, ki ga bremenijo grehi "sorodnih" podjetij, zaradi katerih je pravzaprav prišlo do stečaja. Kot smo že pisali v petkovi številki Gorenjskega glasa, so izvajalci del prejeli odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi se zahteva vrnitev plačil, pridobljenih preko kompenzacij, verižnih pobotov in drugih negotovinskih oblik v enem letu pred uvedbo stečaja. Pribhžno 20 izvajalcev, ki jih zastopa kranjski odvetnik Damijan Pavlin, seje na odločbe pritožilo, prav tako pa je Pavlin vložil nadzorstveno pritožbo nad delom sodiŠČa. Kako se bo razpletla njihova zahteva, da je treba Zbiljski gaj vrniti v "prvotno stanje", je težko napovedovati, verjetno pa ne bodo prekinjene pogodbe, ki jih je novi investitor Gradiš Inženiring s kupci nepremičnin v Zbiljskem gasu sklenil v decembru, nekaj pa jih namerava še ta mesec. Oškodovani obrtniki in podjetniki, ki so sodelovali z Meblsom, d.o.o., namigujejo, da je šlo pri reševanju kupcev tudi za politično podporo, Česar sicer ne morejo dokazati, sklicu- jejo pa se na domnevno medijsko podporo. Zdaj enakopavno obravnavo zahtevajo tudi zase, oziroma so se pripravljeni odreči stečajnim terjatvam, če bi jih sodišče oprostilo vrnitev omenjenih plačil za nazaj, kar pa ni mogoče po črki zakona. V vsej godlji, ki se je skuhala v Zbiljskem gaju, je zanimivo, da si izvajalci del niso zastavili vprašanja o poslovanju Meble-sa, d.o.o., ki je večji del svojih znašlo v zankah Zbiljskega gaja; v Sloveniji naj bi namreč z negotovinskimi plačili poravnavali kar od 30 do 60 odstokov vseh obveznosti. Žal obrtniki in podjetniki (nekateri bodo sodelovali tudi z novim investitorjem) tudi niso vedeli za povezave Meblesa, d.o.o,, z drugimi podjetji družine Rezar, zlasti In-dustrijaimporta, podjetja, ki je bilo prvi znanilec propadajočega imperija. obveznosti poravnavalo z verižnimi poboti, kompenzacijami ter drugimi oblikami plačil in šc to preko podjetij BWA in Mebles Inženiring. Takšen način plačil je sicer posvem običajen, trdi Peter Žibert, direktor kranjskega podjetja Dolnov. ki se je po dolgoletnem sodelovanju z Meblesom, d.o.o., tudi samo i 4t ••t ^ Po drugi strani pa se novemu investitorju Gradiš Inženiringu kljub odobrenemu načrtu o dokončanju del in gradnji novih objektov obeta še nekaj težav. Nove hišice in stanovanja ho potrebno vključiti v zazidalni načrt, o katerem pa bo morala zadnjo besedo reči še mcdvoška občina. Matjaž Gregorič Jesenice - Zamislite si, da ste zjutraj doma, v prazni in tihi hiši, ko nenadoma v veži in na stopnišču večkrat strahovito zamolklo zabob-ni, hiša pa se vsa strese. Bomba? Potres? Ne. Ko se vse umiri, previdno pogledate v vežo in ne morete verjeti lastnim očem: zunanjo steno hiše je prebil ogromen hlod, prebil betonsko stopnišče in se zaril v kletno steno, za katero je hišna peč na olje ... Razdejanje je veliko. Od kod, zakaj? v Ze v Četrtek popoldan so stanovalci Razgledne poti na Jesenicah opazili, da so delavci Gozdnega gospodarstva Bled v strmem bregu nad hišami podirali drevje. Nekatere stanovalce, ki imajo hiše bližje gozdu, je zaskrbelo, kaj če podrto drevje spolzi po pobočju, kajti v preteklosti so že imeli nekaj tovrstnih izkušenj. Naslednji dan, malo pred deveto uro zjutraj se je zgodilo: suha podrta smreka, dolga kar 25 metrov in primemo debelega obsega, je spolzela s pobočja in z neverjetno hitrostjo in močjo najprej podrla dva železna plotova in se nato zabila v spodnjo hišo, kjer je prebila dve steni in betonske stopnice. Na srečo na stopnicah ni bilo nikogar, na sreČo ni bilo nikogar zunaj, na srečo se je smreka izognila plinski napeljavi v hiŠah, na sreČo na obljudeni poti nad hišami ni bilo otrok iz vrtca ... Tuje bilo res veliko sreče v nesreči. Suha smreka je bila dolga 25 metrov, zgrešila je zgornjo hišo. Janez Petkoš iz GG Bled pravi: "Zaradi lubadarja smo imeli sanitarni posek drevja nad Razgledno potjo. Med posekanim drevjem je bila tudi 25 metrov dolga lubadarka, suha smreka. Zemlja je bila zmrznjena, drevo je bilo suho in kljub temu, da so gozdarji prejšnji dan napravili barikado, da se ne bi kaj zgodilo, se je premaknila ... Zelo nam je žal in poskrbeli bomo za popravilo škode in za primerno odškodnino." Darinka Sedej S kamnom nad avtomobile Kranj - V soboto ponoči je neznanec s kamenjem razbil vetro-branska stekla na treh osebnih vozilih, parkiranih pb stavbi mestne občine Kranj. Škode je za okrog 200.000 tolarjev. mmm^ ^ v : Vaše delo ie • • • me S'v. .''^-.Vi*; mi! ,,, Nas mednarodni uspeh temelji na premišljeni in ^ ^ r J r J dosledni strategyi poc^e^a. Eden izmed ciyevte W w s . JFT s ^^ V¥V> ♦♦ v v ♦♦ testra strategije je pndobivanjein podpiranje prvovrstnih "Št V naši prodajalni na Jesenicah zaposlimo: ' Štiri (4) prodajalke oziroma prodajalce za polovični delovni čas - 20 ur tedensko Od kandidatk oziroma kandidatov Dričakuiemo: - ustrezno izobrazbo za razpisano delovno mesto - najmanj 2 leti delovnih izkušenj - prebivališče v okolici Jesenic Nudimo vam zanimivo in dinamično delo v prijetnem okolju, stimulativen dohodek in možnost osebnega razvoja. Z izbrano kandidatko oziroma kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Kandidatke oziroma kandidate vabimo, da nam prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev. pošljejo v osmih dneh po objavi oglasa na naš naslov: (/m-drogerie markt d.o.o., Litostrojska c. 48,1000 Ljubljana ali po elektronski pošti na: zaposlitev@dm-drogeriemarkt.si jcupujem tam kjer nekaj 'I GORENJSKI GLAS •12. STRAN POGOVOR / jnfo@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Svet seje Kamniku Bled in Kamnik sta bisera Kranjske, so turistični katalogi sporočali konec 19. stoletja, ko je na sotočju Bistrice in Nevljice v Mekinjah obratoval kamniški Kurhaus. Kamnik - Danes je Kamnik daleč od primerjav z Bledom, turizem kamniške občine je v Volčjem Potoku, Snoviku, na Veliki planini ožje mestno območje pa ne premore niti hotela. Kljub bogati dediščini in nekdaj svetovno znanemu zdravilišču in kopališču, tako imenovanemu Kurhausu, ki nikoli ne bo več tak, kot je bil, a vseeno čaka na novo živ^enje. V diplomski nalogi ga je na nedavni predstavitvi v gradu Zaprice v Kamniku vsaj za trenutek prebudila Jasna Paladin. Mlada etnologiiya, ki je dokazala, da se etnologya ne konča z včerajši\jim dnem. V diplomski nalogi z naslovom Kamniški Kurhaus ie sveže diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja Jasna Paladin iz Radomelj pripravila zgodovinski pregled tega, ob koncu 19. stol., znanega zdravilišča in kopališča ter s tem dodala svoj prispevek k odkrivanju zgodovine mesta Kamnika. Hkrati pa je v takratnem turističnem razcvetu poskušala najti izzive za današnji čas. Bodo turistično dediščino nekdanjega Kamnika danes znali izkoristiti v sodobni turistični ponudbi mesta? Kaj pomeni Kurhaus, zdravilišče, toplice, zgolj letovišče? "V prvi vrsti zdravilišče, beseda Kurhaus pa izhaja iz nemšči- jetje. Prelomnica zanj pa je bila zagotovo gradnja smodnišnice leta 1852. Še danes stoji zid okrog nje, ki ga je pozidalo Prašnikaijevo podjetje. V bližini je postavil cementarno (druga te vrste v Avstro-Ogrski) in opekarno. Bilje iznajdljiv in vesten, imel je žilico za posle in podjetje seje hitro širilo. Gradil je železniške proge po celi monarhiji, ob tem veliko potoval in tako našel novo poslovno priložnost v zdraviliškem turizmu. Leta 1876 je tako v Kamniku postavil tri stavbe, osrednjo zdraviliško poslopje, kopališče, kjer so bile naprave za zdravljenje, ter vilo Neptun s prenočišči. V zdraviliškem poslopju so bili restavracija, jedilnica, plesna Nekdanja osrednja zdraviliška stavba, ne in pomeni zdraviliško stavbo. Tako se je imenovala osrednja stavba kopališča in zdravilišča in enako so celotnemu kompleksu zdravilišča rekli tudi domačini. Ko so leta 1891 uvedli še "knajpanje", se je le to uradno preimenovalo v Kopališče in Kneippovo zdravilišče." Menda je Kurhaus najstarejša zgodba nekdaj cvetočega kamniškega turizma? "Res je. Kopališče in zdravilišče je leta 1876 zgradil Alojz Prašnikar (1821 -1899). Izhajal je iz znane strojarske družine v Izlakah. Komaj štirinajstletnega gaje oče skupaj z bratom poslal v Kamnik, da bi se izučila strojarstva. Že pri 18. letih seje poročil z domačinko iz Mekinj in ustanovil majhno zidarsko pod- dvorana, prostori za druženje, biljard, bralnica, zgoraj so bila stanovanja in sobe. S širitvijo leta 1891 je zgradil še tri vile, Johanno in Luiso, ki jih je poimenoval po svojih hčerah, in Mlin. Tu so bili še številni pomožni kopališki objekti, pokrito sprehajališče v obliki podkve, igrišče za tenis na travi, teren za igranje kriketa, kegljišče ..." Gre povezovati širitev Kurhau-sa tudi z gradnjo kamniške železnice? "Prašnikar je bil že leta 1868 eden glavnih pobudnikov za gradnjo proge in je skupaj z drugimi domžalskimi in kamniškimi podjetniki podal vlogo za njeno gradnjo. Taje dolgo mirovala, Prašnikar pa je vsakič znova spoznaval, da brez dobrih prometnih povezav turizem nima prihodnosti, zato je znova pritisnil na oblasti. Železnico je potrebovala tudi vojska za lažji transport iz smodnišnice. Tako so leta 1891 zgradili železnico med Ljubljano in Kamnikom ter takoj prilagodili vozni red leto-viščaijem. Vlak je med delavnikom vozil trikrat, ob vikendih štirikrat, imel pa je dovoljeno hitrost celo 25 kilometrov na uro. Zdravilišče je takrat doživelo veliki razcvet. Gostje iz cele monarhije so začeli v Kamnik hoditi na knajpanje. Knajpanje ? Gre za metodo zdravljenja z mrzlo vodo, ki se imenuje po bavarskem župniku Sebastianu Kneippu. Kopanje v hladni vodi je v kombinaciji z zelišči in oblačili iz domačega platna postalo ena najbolj popularnih metod zdravljenja v svetu. Bavarsko mesto Wörishofen je z zdravilišči postalo prava romarska meka. S Prašnikarjem sta bila vrstnika, Kneipp se je rodil le štiri dni kasneje in umrl dve leti pred njim, in sklepati gre, da je bilo po nasvetu slednjega knajpanje uvedeno tudi v kamniški Kurhaus, ki naj bi prevzel goste iz južnih delov monarhije." Kakšni ljudje so hodili v kamniško zdravilišče ? "Predvsem najbogatejši sloji, kasneje pa tudi manj premožni. To lahko sklepamo na podlagi uspešnih primerov, navedenih v reklamni brošuri, kjer srečujemo tudi kmečke posestnike iz okolice Kamnika. Sicer pa so bogataši v Kamnik hodih s celi- mi družinami, pogosto za več mesecev, tudi za leto dni. Povprečna cena mesečnega bivanja (spanje, hrana in zdravljenje) je veljala okrog 80 goldinaijev, konec 19. stoletja pa je služkinja v Kamniku na mesec zaslužila 3 goldinarje. Ta je lahko dvakrat spala v vili Neptun ali pa se je lahko šla dvanajstkrat kopat v zdraviliški bazen. Okrog 40 odstotkov gostov je bilo s Kranjske, ostali pa iz drugih delov Avstro-Ogrske, pa tudi Nemcev, Američanov ..." Najbrž so tudi Kamničani v tistem času zaradi Kurhausa Uveli bolje ? "Vsa delovna mesta, razen zdravnikov, ki so bili z Dunaja, torej vse sobarice, služkinje, kuharice, vrtnarji, kočijaši, so bili domačini. Cele družine so hodile na delo v zdravilišče. Kasneje so nekateri za goste tudi oddajali svoja stanovanja. Tudi kulturno življenje v mestu je bilo zato bogatejše, naj omenim čitalnice in literarne večere, sodelovanje s pevskim zborom Lira ... Po drugi strani pa Kamniški meščani lastnikov Kurhausa niso preveč marali. Ob Prašnikarju sta bila solastnika še njegov brat Franc in njegov zet, ne preveč priljubljen kamniški župan Janez Kecel (njegovi starši so bili iz Mengša), ki je bil odkrit nemškutar. Seveda sta bila oba Prašnikarja poleg tega še priseljenca in takrat konservativni Kamničani ju nikoli niso imeli za svoja. Seveda pa se domačini tudi niso mogli istovetiti z visoko družbo, ki je prihajala v zdravilišče." Novo stole^e Kurhausu menda ni bilo preveč naklonjeno... "Zdravilišče je začelo nazadovati še istega leta, ko je umrl Prašnikar. Njegova hči, tudi že vdova, Marija Kecel je po odkupu stričevega deleža postala edina lastnica. Zdravilišče je dajala v najem, pogosto menjala najemnike, cene so bile enkrat take, drugič drugačne, pa tudi knajpanje ni bilo več tako popularno. Ko je Marija leta 1907 umrla, je zdravilišče podedovala njena hči edinka Terezija Herman, ki se je poročila na Dunaj in tako imela še manj stikov s Kurhausom. Nemščina je vse bolj prevladovala, kar je odganjalo slovenske in predvsem pred tem zelo številne hrvaške goste, če je zdravilišče v najboljših časih beležilo povprečno po 311 gostov letno (ki so v Kamniku bili po več mesecev), je v nekaj letih ta številka padla na 96 in manj. Ni bilo več kvalitetne turistične ponudbe, od posebnih tretmajev za goste do zabave, rekreacije in izletov, ki je bila značilna za Prašnikarjevo obdobje. šla v likvidacijo, objekte je prevzela Zdraviliška gradbena zadruga Neptun, ki je začela posest prodajati po delih. Med drugo svetovno vojno so bili v osrednji stavbi uradi nemške uprave. Po vojni je v delu kompleksa delovala tovarna kovanega orodja, tam je sedaj Komunalno podjetje, park pa je razdeljen na dva dela, severni Krš-mančev park in južni del z glavnim poslopjem, v katerem je samski dom. Podoba nekdanjega zdravilišča je danes tako povsem spremenjena." V zaključku diplomske naloge se sprašujete, kaj je torej kamniški Kurhaus, - izjemna priložnost ali znanstvena fantastika ? "Vsekakor izjemna priložnost, kljub temu, da so v občinski upravi bližje drugi formulaciji. Arhitekt Tomaž Schlegel je leta 1995 izdelal projekt ureditvenega načrta K-18 Kamnik - Mekinje, Graben, v katerem kompleks Kurhausa obravnava kot celoto in sem se nanj v zaključku naslonila tudi jaz. V projektu % ...v kateri je danes tako imenovani samski dom. Med 1. svetovno vojno je bila v okviru širšega zaledja fronte v zdravilišču vojaška bolnica, v vile so se naselili ranjenci, begunci, železničarji, v nekdanji plesni, tako imenovani zrcalni dvorani je bila konjušnica. Stavbe so fizično poškodovali, izro-pali inventar ... Kurhaus je dokončno prenehal delovati. Po vojni ga je kupil tovarnar Kari Polak iz Ljubljane, ki ga je leto kasneje podaril Konventu usmiljenih bratov iz Kandije, da bi ti uredili zavetišče za obnemogle duhovnike, del zdravilišča pa bi obnovili in odprli za javnost. Začeli so z obnovo, a je zmanjkalo denarja. Zdravilišče je šlo v prodajo, leta 1935 so ustanovili delniško družbo Kopališka družba Kamnik, ki je v letu dni med drugim predvideva tudi spomenik Alojzu Prašnikarju, kateremu bi tudi sama posvetila več pozornosti. Predlagam Prašnikarjeve dneve, simpozij na temo kulturne dediščine, zgodovine in turizma v Kamniku, lahko bi izdali serijo razglednic o Kurhausu, zanimiva bi bila razstava o tem. Upam, da mi bo diplomsko nalogo, ki obsega več kot 150 strani, uspelo izdati tudi v knjižni obliki, če ne drugače v samozaložbi. Pomembno je, da se v Kamniku zavedejo svoje dediščine in turizem začnejo graditi na njenih temeljih. Ob tem je potrebno imeti še nekaj izvirnosti, iznajdljivosti in seveda samozavesti." Igor Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 5S0 Župnijski kronist in popisovalec zvonov Lavtizar je bil eden tistih duhovnikov, ki so se izkazali z vestnim pisanjem župnijske kronike. "V župniji z 800 prebivalci sem imei dovolj prostega časa. Sestavil sem zgodovino domače župnije in nabral veliko gradiva o preteklosti matere - župnije Kranjska Gora. Od nekdaj so Škofje skrbeli, da so duhovniki pisali spomenice o župnijah. Ne pozabimo marljivih redovnikov, ki so v srednjem veku prepisovali klasike, beležili vse zanimivosti in rešili veliko dogodkov pozabljenosti, Delujmo po njih zgledu, saj so naše beležke tudi podpora za svetovno zgodovino. Iz zaprašenih listin, iz tiskanih virov in ustnega izročila starih ljudi sestavljamo zgodovino preteklih let. Ni posebna lahka ta naloga. Ko pa si začel delati in se pojavljajo nova odkritja, dobivaš vedno večje veselje do raziskovanj ter potrpiš tudi takrat, kadar moraš dalje časa iskati potrebnih podatkov. " Pisanje kronike je imel naš župnik za početje posebnega pomena. Zato je k.njemu tako tudi pristopal, z vso pisateljsko obrtniško skrbnostjo, značilno za predračunalniške čase. ^'Spominska knjiga naj je vezana v usnjat hrbet, ker bo trajala, ako ne pride kak požar, stoletja. Papir naj je trpežen in načrtan. Piši jo z dobrim črnilom, razločno in pregledno. Ob straneh pusti nekaj praznega roba za poznejše dostavke. Ako ne dobiš točnih podatkov, zapiši to, kar je ugotovljeno. Letnice označi Z debelejšimi številkami. Pri raziskovanju dobro služijo župnijske matice, oznanilne knjige, stari časopisi, odloki cerkvenih in državnih oblasti. Pri službujočih duhovnikih zabeležimo čas njih dohoda in odhoda ali smrti. Posebna točka naj bo ver-skonravna stran župnije, društ\'ena organizacija, občina, šola, pokopališče. Pišimo vedno sproti, ko so nam dogodki še v svežem spominu. Zgodovinska knjiga naj je ogledalo za nas in za pozne rodove. " Posebno pozornost je Lavtižar namenil zvonovom. Tako sta nastali dve knjigi, v katerih so popisani tako rekoč vsi zvonovi v dveh gorenjskih dekanijah. Prva: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radovljica, 1897. V uvodu je zapisal: "Ko. dandanes vse določujemo, primerjamo in tehtamo, zaslužijo tudi naši zvonovi večjo pozornost. Častitljivi so zaradi starosti, ljudstvo je izdalo zanje veliko tisočakov, odločeni so božji službi Knjige iz arhiva po škofovem posvečenju, mnogo važnega izvemo iz njih napisov za narodovo zgodovino. Pisateljevo potovanje ni bilo za kratek čas. Taval je po temnih prostorih in trhlih stopnicah, brisal prah in pajčevine, snažil odpadke ptičev in netopirjev, pritiskal se ob črnem mazilu. Navadno je prihajal razgret v zvonik, kjer je bil na vse strani prepih, semintja ga je zasačila še kaka nevihta z bliskom in gromom, kar v zvonikih ni brez nevarnosti. Opisal je 25 župnijskih cerkva, 31 podružnic, 11 kapel, 66 zvonikov in 185 zvonov. Da ni postalo delo suhoparno, je dodal povsod nekoliko zgodovine o začetku župnij, o župnikih in o važnejših dogodkih. Tuintam je vpletena tudi kaka ljudska pripovedka. Pisatelj izraža željo, naj se vzbudi v vsaki dekaniji sliČen sodelavec, da bi imeli opisane \'se zvonove in orisano vso zgodovino ljubljanske škofije." In kako so to dragoceno delo sprejeli? "Zal, da knjiga ni našla tistega priznanja, kakršnega je bila vredna. Kljub temu sem preiskoval z istim namenom zgodovino župnij kranjske dekanije. Dotični uspehi so bili phobčeni i' knjigi, ki je izšla leta 1901. v Blaznikovi tiskarni v Ljubljani z naslovom: 'Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj' (312 strani). Opisanih je 20 župnijskih cerkva, 73 podružnic, 11 kapel, 1 oratorij in 293 zvonov. " Poleg zgodovinske sta imeli knjigi po svojem izidu še eno zelo praktično vrednost. "Ko smo morali v svetovni vojni oddati zvonove in njih natančni opis poslati škofijst\'u, niso imeli župniki radovljiške in kranjske dekanije druge naloge kakor to, da so prepisali iz obeh omenjenih knjig potrebne podatke in jih poslali škofijstvu. Od tega časa sta dobivali knjigi vedno večjo veljavo." Danes sta knjižna redkost, tudi i' najboljših knjižnicah, kaj šele na trgu. Torek, 27. januarja 2004 GOSPODARSTVO / Stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN V blejskem podjetju Seaway so s projektom jadrnice Shipman 50 želeli pokazati in potrditi svoje revolucionarne zamisli in dobili naslov Evropske jadrnice leta 2003. S tem so še utrdili ugled najboljšega razvojnega podjetja v navtiki na svetu, ki se potrjuje tudi na trgu. Bled - Danes teden smo že na kratko poročali o tem, da je blejsko podjetje Seaway na največji svetovni razstavi navtike v Dii-sseldorfu za svojo jadrnico Shipman 50 prejelo najvišje priznai^e - bila je razglašena za Evropsko jadrnico leta 2003. Po vrnitvi vodilnih v družbi Seaway, bratov Japca in Jerneja Jakopina iz Nemčije, smo se oglasili pri i\jih na pogovor o nagrajeni jadrnici ter delu družbe in načrtih za naprej. Jadrnica Shipman 50 je vzorčni projekt, s katerim v Seawayju dokazujejo svoje sposobnosti in utrjujejo vodilno vlogo v svetu pri načrtovanju plovil. Čeprav so nas sprejeli z rahlim nezaupanjem, smo izvedeli o projektu jadrnice veliko več, kot je mogoče objaviti, založili pa so nas tudi z izredno pripravljenim gradivom, ob katerem bi se marsikdo lahko učil predstavitve in priprave na komuniciranje nirajo nove jadrnice, ki so se pojavile na tržišču leto poprej, v petih kategorijah. Letos je kandidiralo za naslove 60 jadrnic, naša Shipman 50 v kategoriji najbolj inventivnih. Pričakovali smo dobro uvrstitev v kategoriji, popolno presenečenje za nas z javnostjo. To je seveda izredno pomemben del posla, s katerim se ukvarjajo, saj so nenazadnje naslov "Evropska jadrnica leta 2003" podelili novinarji iz stroke. Omenjeno nezaupanje smo si prislužili zaradi poročanja o težavah z okoljem v Zapužah, kjer so nameravali urediti svoje prostore za delo, sploh pa je bilo mogoče iz pogovora razbrati, da imajo občutek, da marsikje niso zaželeni.- Ali gre pri tem za "klasično" slovensko nevoŠčlji-vost, ali do podjetništva neprijazno slovensko okolje, ki mu tranzicija še ni prišla do živega, ostaja odprto vprašanje. Verjetno bi se sicer o družbi Seaway, ki je na svojem izredno zahtevnem področju vodilna na svetu, zagotovo več slišalo, ne samo kot tokrat ob prejetih nagradah. Samo podatki o tem, da plovila po njihovih načrtih izdeluje 30 ladjedelnic v 16 državah, da so doslej, od leta 1983, ko je začel z delom Studio J&J, design -srce Skupine Seaway, pripravili že 160 projektov, po svetovnih morjih pa pluje že 30.000 plovil, ki so bili po teh projektih izdelani, so dovolj zgovorni. S koliko svetovnimi uspehi pa se Slovenci lahko pohvalimo? Kako se opravi izbor najboljših jadrnic Evrope? Jernej Jakopin: "Vsako leto predstavniki enajstih navtičnih revij iz enajstih držav na navtiČ-nem sejmu v Düsseldorfu nomi- in seveda za naŠe konkurente pa je bila skupna zmaga in naslov Evropske jadrnice leta 2003. Posebej še, ko smo izvedeli, da je bilo v komisiji o tem popolno soglasje, kar daje priznanju še posebno vrednost. Mi smo v preteklih letih že dosegli nekaj zmag v posameznih državah, evropski naslov pa je nov in seveda zahtevnejši." Kaj so najpomembnejše značilnosti jadrnice Shipmen 50? Jernej Jakopin: "Predvsem je ta jadrnica zgrajena po trenutno najmodernejši tehnologiji, za katero je značilna uporaba okolju prijaznih materialov, ki se pri tovrstnih plovilih Še ne uporabljajo. Uporabili smo karbonska vlakna in z epoksidno smolo impregnirana steklena vlakna, ki reagira šele v peči, ko je vse pod vakuumsko-folijo. Zato ni nobenih vplivov na okolje. Jadrnica je zato precej draga, ima pa poleg vsega udobja tudi vrhunske plovne lastnosti, saj se lahko meri z dirkalnimi jadrnicami. Kot da bi pod karoserijo običajnega avta skrili dirkalnik Formule 1. Torej vrhunska jadrnica, ki je primerna tudi za udobna križarjenja, namenjena dobrim poznavalcem." Koliko časa ste ta projekt pripravljali, kje ste jadrnico izdelali in kakšni so proizvodni načrti? Jernej Jakopin: "Projekt smo pripravljali tri leta, jadrnica pa je bila izdelana v Velenju in na Bledu. Njena osnovna cena znaša okoli 500 tisoč evrov, cena pa lahko, odvisno od naročene opreme, doseže tudi 700 tisoč evrov. Letos načrtujemo izdelavo štirih tovrstnih jadrnic, ki so že vse prodane, ni pa predvidena kakšna večja serija. S to jadrnico smo želeli predvsem dokazati, česa smo sposobni. Smo razvojno podjetje in tudi na tak način pridobivamo naročila za nove projekte." Neuspešno urejevanje prostorov v Zapužah ima za posledico, da vaša družba, v kateri je zaposlenih 90 ljudi, deluje kar na petih lokacijah. Kje? Japec Jakopin: "Ustavitev naših naložb na Zgoši nas je resnično zelo prizadela in po dveh letih, koje bila tedanja odločba o ustavitvi razveljavljena s strani sodišča kot nelegalna, nas nihče ne vpraša, kakšna škoda je v tem času nastala. Danes delujemo na petih lokacijah: na Bledu, na Zgoši, v Velenju, Ljutomeiju in Kranju. Vendar jamranje ne bo ničesar rešilo - ponosni smo, da smo eden največjih slovenskih izvoznikov znanja. Od oblikovalskega studia iz začetka 80. let smo prerasli v družbo, ki je po številu plovil, ki so bila izdelana po naših projektih, največja in najuspešnejša na svetu. Se enkrat kaže poudariti, da bo Shipman 50 uspel šele, ko bomo izdelali kar nekaj primerkov te barke. Sicer pa je naš izdelek projekt, morda tudi orodja in le v skrajnih primerih prototip. Izjema zato, da v praksi in na trgu dokažemo naša prepričanja, ki jih drugi ocenjujejo kot preveč revolucionarna. Naša vloga v navtiki je podobna kot podjetij Pininfarine, Bertoneja ali Ital-designa za avtomobilsko industrijo." Cena jadrnice Shipmana 50 je močno zasoljena. Letos nameravate izdelati štiri in vse so že prodane. Ali nameravate ta projekt prodati kakšnemu la-djedelcu in kdo so kupci? Japec Jakopin: "Projekt Shipman 50 ni naprodaj, njegova naloga je dokazovanje tehnoloških novosti in potrditev na trgu. Pri tem uvajamo tudi nov način trženja: preko interneta -globalno, ciljno na poznavalce, ki jim je potrebno zagotoviti predvsem resnično dobre informacije. Ko se oglasijo, se pogovarjamo povsem individualno. Značilno je, da so barko kupili izredno dobri poznavalci jadrnic, ki želijo biti in ostati anonimni, gre pa za starejše milijarderje, ki znajo ceniti to, kar mi ponujamo. Ne želijo razkazova- nja z znamko, pač pa uživanje v tem, kar ta jadrnica resnično ponuja." Rekli ste, da ste izvoznik znanja, Znano pa je, da imate v svojih vrstah strokovnjake tudi iz vsega sveta. Torej znanje tudi uvažate? Japec Jakopin: "Seveda. Brez tega, ob ciljih, ki jih ima- v mo, ne gre. Cas je, da v Sloveniji presežemo miselnost, da so dobri le tisti, ki so "naši". Če smo uspeh pritegniti strokovnjaka iz Skandinavije, Amerike, Moldavije, smo mi vsi pridobili. Vsako podjetje na svetovni konici potrebuje najboljše talente!" Po svetu odpirate tudi svoje podružnice? Japec Jakopin: "To je nujno predvsem zaradi oddaljenosti. Tako za boljše sodelovanje s francoskimi ladjarji odpiramo podružnico v Normadiji, dobili smo naročilo za pripravo projektov za postavitev navtične tovarne v Rusiji, kaže da bomo z Američani posegli tudi na Kitajsko. Ne gre za oddajanje ali delitev podjetja v Sloveniji, pač pa podružnice za našo večjo učinkovitost. Nenazadnje je pomembna tudi diskretnost, saj sodelovanje s 30 ladjedelnicami pomeni, da poznamo tudi njihove skrivnosti, ki jih skrivajo pred konkurenco. Gre za delikatno igro učenja in svetovanja. Pripravljate še kakšno podobno revolucionarno plovilo ? Japec Jakopin: "Da. Naš novi projekt je motorna jahta, ki naj bi v razred 50-čeveljskih plovil, v nasprotju s sedanjimi trendi močnih gliserjev, vnesla plovne lastnosti ladje. Torej ne želimo si "napihnjene žabe" - velikega gliserja, pač pa majhno ladjo z dobrimi plovnimi lastnostmi in velikim dosegom. Tudi za nekdanje jadralce, ki se z jadri ne zmorejo več ukvarjati. In kaj bo za vas pomenil vstop v EU? Japec Jakopin: "Veliko olajšanje - manj stroškov in izgube Časa. Mi Slovenci se še ne zavedamo, kakšne priložnosti se nam ponujajo, saj kot majhen narod v zgodovini nismo nikogar ogrožali, od nikogar nimamo starih zamer, hkrati pa, kot na primer v primeru Rusije, s svojim slovanskim poreklom uživamo posebne simpatije in zaupanje. S svojo skromnostjo, prilagodljivostjo in pridnostjo imamo velike prednosti pred ostalimi večjimi evropskimi narodi. Podobno kot Belgijci se moramo učiti jezikov in upam, da se bo po tem vstopu tudi pri nas postopoma na bolje spremenil odnos do podjetništva in nujne konkurenčnosti." Štefan Žargi Avtocestni krizi in težave Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Izgradnja slovenskega avtocestnega križa predstavlja enega največjih naložbenih projektov pri nas, zato prav gotovo ni naključje, da imajo tako velika vlaganja denarja tudi pomembne narodnogospodarske učinke, kar pa je bilo doslej v svojem bist\'u hudo zapostavljeno dejstvo. Niz študij EIPF je pokazal, da sta izgradnja avtocestnega omrežja in gospodarstvo kot celota vsaj pri nas precej prepletena, saj je gradnja avtocest od leta 1994 naprej močno vplivala na skoraj vse pomembne spremenljivke slovenskega gospodarstva, od naložb preko gospodarske rasti do zaposlenosti. Kako tudi ne, saj je celotna izgradnja avtocest v Sloveniji vredna 5, 4 milijarde evrov, kar znaša približno toliko, kot so vredne enoletne naložbe v naši državi ali približno četrtino bruto domačega proizvoda. Od kod vzeti vse te milijarde evrov, pa ni več tako kristalno jasno, saj naj recimo glavni dosedanji vir financiranja ne bi bil več "bencinski tolar" oziroma tako imenovana namenska sredstva, saj ga je naša vrla vlada že v letu 2002 formalno fiksirala na zgolj 37 milijard tolarjev, kar v preprostem jeziku pomeni, da ta vsota niti pod razno ne dosega preteklega deleža letnega financiranja. Pri tem pa tudi pobrane cestnine, ki se jim veliko uporabnikov avtocest na določenih odsekih spretno izogiba, od leta 2002 ne zadoščajo več za gradnjo novih odsekov in kot glavni vir financiranja izgradnje avtocest v prihodnosti ostajajo le še zunanji viri v obliki posojil, izdanih obveznic ali tako imenovanih strukturnih skladov. Zdaj se za razumevanje celotne zgodbe ozrimo še malo v zgodovino in takoj opazimo, da je Slovenija z izgradnjo avtocest začela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil leta 1972 za promet odprt prvi odsek avtoceste Vrhnika - Postojna v dolžini dobrih trideset kilometrov. Od takrat pa vse do leta 1994je bilo dograjenih še slabih 170 kilometrov avtocest, ko se je začelo drugo veliko vlaganje v izgradnjo avtocestnega omrežja in ko se le-to gradi po tako imenovanem Nacionalnem programu izgradnje avtocest (NPIA). Tega je država potrdila leta 1995 in že tri leta kasneje popravila. Glede na NPIA so bili prvotni finančni viri "bencinski tolar", del cestnin ter domača in tuja posojila. Od leta 1994 do lani je bilo v uporabo predanih slabih 280 kilometrov novih avtocest, kar predstavlja slabo polovico od načrtovanih 580 kilometrov. Analize so pokazale, da so se snovalci avtocestnega programa hudo ušteli, saj so kar precej podcenili stroške gradnje in to zaradi dveh, kot se je izkazalo pozneje, napačnih predpostavk. Sama gradnja naj bi se izvajala po skrajno razumnih projektnih rešitvah, močna konkurenca izvajalcev gradnje iz tujine pa naj bi zniževala cene, s tem pa tudi stroške avtocestnega programa. Zal se nobena od predpostavk ni uresničila in kljub temu, da so sredstva, rezervirana za gradnjo avtocest, že zdavnaj izčrpana, se gradnja nadaljuje, plačevale pa jo bodo še naslednje generacije zanamcev. Snovik med srednje velikimi Snovik - Terme Snovik so se uvrstile med srednje velika termalna kopališča v Sloveniji. Po izgradnji in odprtju pokritega bazena pred dvema letoma, so lani odprli zunanji bazenski kompleks za rekreacijo. Ponudbo so obogatili z gostinsko in rekreacijsko dejavnostjo ter zdravstveno terapijo. Zdaj načrtujejo zdraviliški turizem, izgrad- njo apartmajskega naselja z okrog 60 apartmaji in izgradnjo penziona na tako imenovanem prostoru za piknike, kjer imajo že zdaj srečanja in naravno drsališče, pa dva pomožna objekta in večnamensko ploščad. Konec tedna so z razglasitvijo dvestotisočega obiskovalca in slovesno torto, ki sta jo zarezala lani najbolj zvesta obiskovalca term zakonca Šteblaj iz Zgornjih Stranij, proslavili drugi rojstni dan v termah. Kamniški župan Tone Smolnikar in direktor Ivan Hribar sta v nadaljnem razvoju Term poudarila povezovanje z okoljem, ki se v Tuhinjski dolini že kaže. Andrej Žalar EVROPSKE KAKOVOSTI 080 iloß 00 CC ^^^^^^^ vOu Lt 00 ^mua p Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Kranj, Izpostava Jesenice Od ponedeljka, 26. januarja 2004, poslujenno v novih prostorih, v prvem nadstropju poslovne zgradbe na Cesti Maršala Tita 78 na Jesenicah (v bivših poslovnih prostorih Občine Jesenice). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije OE KRANJ m « < + 4. + GORENJSKI GLAS »14. STRAN FINANCE, NEPREMIČNINE/ info@g-glas.si Torek, 27. januarja 2004 Davčna reforma (4) Manjše možnosti izogibanja Predlagani zakon o dohodnini natančneje določa vrste obdavčljivih dohodkov, s tem pa tudi zmanjšuje možnosti za izogibanje plačila davkov. Kranj - Predlagani zakon, ki je pripravljen za obravnavo v državnem zboru, naj bi v obdavčitev zajel vse dohodke in dobičke, določil pa naj bi tudi neobdavč^ive dohodke (darila) in dohodke, ki naj bi bili oproščeni plačila dohodnine (socialno varstveni prejemki, štipendije, ki jih država izplačuje iz proračuna, itd.)* » Ker so tudi v Sloveniji izplačila v naravi vse pogostejša oblika izplačevanja dohodka, predlagani zakon ureja način določanja višine dohodka v primerih, ko je ta izplačan v naravi ali med povezanimi osebami. Da bi preprečili izogibanje davčnim obveznostim, predlog vsebuje tudi določbo, po kateri se dohodek iz premoženja vzdrževanega družinskega Člana do osemnajstega leta starosti prišteva k dohodku tistega od staršev, ki zanj uveljavlja olajšavo; v primeru, da olajšave ne uveljavlja, pa tistemu z višjimi dohodki. Predlagani zakon razvršča obdavčljive dohodke na dohodke iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, iz premoženja, iz kapitala in iz drugih virov. Medtem ko sedanji zakon o dohodnini omogoča prehajanje zavezancev iz davčno bolj obremenjenih oblik dohodkov v manj obremenjene, predlog novega zakona natančneje določa posamezne vrste dohodka in uveljavlja načelo enakopravnega obravnavanja davčnih zavezancev. Dohodke deli tudi na aktivne in pasivne, pri tem pa med aktivne prišteva dohodke iz zaposlitve in iz dejavnosti ter med pasivne dohodke, dosežene z naložbami premoženja (divi- dende, obresti, dohodek iz vzajemnih skladov), ter z oddajanjem premoženja ali prenosom premoženjskih pravic (najemnine). Pri izvajanju sedanjega zakona o dohodnini se pogosto pojavljajo nejasnosti, kdaj naj bi posamezni dohodek šteli za aktivnega oz. pasivnega. Značilen primer so avtorski honorarji, ki se praviloma izplačujejo za opravljeno delo, obdavčeni pa so kot dohodki iz premoženjskih pravic. Ker so dohodki iz dela in za opravljanje storitev najbolj obremenjeni z dajatvami, se je z izplačilom dohodka iz premoženjskih pravic možno izogniti plačilu obveznih daja- tev, ki sicer bremenijo aktivne dohodke (poleg dohodnine so najpomembnejši prispevki za socialno varnost, davek na izplačane plače in posebni davek na določene prejemke). Predlagani zakon o dohodnini naj bi to neenakost odpravil s pravilom proti izogibanju plačila davkov, po katerem bo dohodek, ki bo izviral iz zaposlitve ter iz premoženjskih pravic, v celoti določil kot dohodek iz zaposlitve; enako pravilo pa naj bi veljalo tudi v primeru dohodka, ki bo izviral iz dejavnosti in iz premoženjskih pravic. Cveto Zaplotnik « Enajst milijard dobička? Union z novo upravo Ljublana - Nadzorni svet Pivovarne Union, ki mu predseduje Jakob Piskernik, je na četrtkovi seji iz nekrivdnih poslovnih razlogov odpoklical sedanjo upravo, ki sojo sestavljali predsednik Marijan V. Mir ter člani Francka Hunjet, mag. Peter Tomšič, mag. Frančišek Bolka in Andrej Rape, in imenoval novo v sestavi mag. Dušan Zorko -predsednik, ter Andrej Rape in mag. Frančišek Bolka - člana. Sedanja uprava bo vodila družbo še do konca februaija, nova, s petletnim mandatom, pa bo posle prevzela 1. marca. Nad-zoriii svet je sprejel odločitev o zmanjšanju uprave s petih na tri člane, pri tem pa so vse člane povprašali, ali bi bili še pripravljeni sodelovati v prenovljeni upravi. Od petih sta se za to odloČila le dva. Rape in mag. Bolka, novi predsednik uprave mag. Dušan Zorko pa je doslej vodil upravo Kovintrada iz Ce-Ija. Nadzorni svet se je na četrtkovi seji seznanil še z oceno lanskega poslovanja in ugotovil, da so rezultati boljši od načrtovanih. C.Z. Kranj - Farmacevtsko podjetje Krka je lani prodalo za 414 milijonov ameriških dolarjev izdelkov ali za 86 milijonov več kot leto prej, skupina Krka pa je dosegla prodajo v vrednosti 473 milijonov dolarjev oz. 97 milijard tolarjev, kar je devet milijard več kot predlani. Prodajo so najbolj povečali v Zahodni Evropi in na čezmorskih tržiščih. V Zahodni Evropi so prodali za 47 milijonov evrov izdelkov ali za 56 odstotkov več kot leto prej, visoko rast pa so zabeležili še na trgu Ruske federacije in Poljske, kjer je bila lanska prodaja za petino večja od predlanske. 90 odstotkov prodaje so predstavljala zdravila, ostalo pa veterinarski in kozmetični izdelki. Pri zdravilih so največjo rast zabeležili ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM LESARSKI DELAVEC • LESNI DELAVEC III; dol.č.6 mes.; 3 mes. Del. Izk.; do 27.01.04;EGOLES, D.D., KIDRIČEVA 56, ŠKOFJA LOKA POMOŽNI DELAVEC-ČISTILEC LETAL; dol. Č.12 mes.; 1 I. dei.izkuš.; B kat.; do 11.02.04; HRIBAR BLESK, D.O.O., SAVSKA CESTA 34. KRANJ GRADBENI DELAVEC; dol.č.9 mes.; 1 I. dei.izkuš.; 20 ur na/teden; do 25.02.04; TABER, D.O.O., BRfTOF 152, KRANJ TESAR OPAŽEV; dol.č. 6 mes.; 3 (.dei.izkuš.; b kat.;do 27.01.04; FORUM. D.O.O., SUHA PRI PREDOSUAH 56. KRANJ STRUGAR, REZKALEC,OBDELOVALEC 11.; ned.č.; b. kat,;do 03.02.04; AGROMEHA-NIKA. D.D.. HRASTJE 52A. KRANJ STROJNI MEHANIK - TEHNIK; dol.č.3 mes.; 51. del.izk.; B kat.; do 14.02.04; AOU^ SAVA. D.O.O., GORENJESAVSKA CESTA 12.KRANJ ELEKTRIKAH ENERGETIK - nedol.ć.; 2 I. del.izk.; slov.j.- gov.in pis.; b kat.; do 27.01.04; URBANC ZDRAVKO. S.P..ZALOG 12. GOLNIK AVTOLIČAR - nedol.č.; B.kat.; do 03.02.04; AGROMEHANIKA. D.D., RASTJE 52A, KRANJ FRIZER - ženski moški, UČENJE; dol.č.3 mes.; 3 I. del.izk.; 20 ur/teden; do 07.02.04; CEKIČ OVtJAČ DARINKA S.R.RUČIGAJEVA 2, KRANj' ZIDAR dol.č.6 mes.; 3 I. dei.izkuš.; B kat.;do 27.01.04; FORUM, D.O.O., SUHA PRI PREDOSUAH 56, KRANJ ZIDAR; dol.č.s 3 mes.; 1 I. del.izk.; B kat.;do 27.01.04; BAHTIĆ LATIF. S.P., MEDVEDOVA 7. JESENICE; št. del. mest:2 ZIDAR; dol.č.9 mes.; 5 I. del.izk.; slov.j,-gov.in pis.; B kai.; do 25.02.04; TABER, D.O.O.,BRITOF 152, KRANJ VOZNIK TOVORNJAKA; dol.č. 6 mes.; 1 mes. del.izk.;slov.j.- gov.in pis.; B kat.; do 27.01.04; HAFNAR MARJAN s.p., SREDNJE BITNJE 59. ŽABNICA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDN. PROMETU; dol.č. 12 mes.; 3 mes. DelJzk.; nem.j.-gov.; C E kat.:; do 30.01.04; VRBA, D.O.O., STRUŽEVO 4. KRANJ VOZNIK AVTOBUSA - VISOKOTURISTIČNEGA V TURIZMU - PO SLOVENUl IN TUJINI - EVROPA (POSKUSNO DELO); nedol.č.; 2 .del.izk.; ang.j.gov., nem.j.- gov.; C in D kat.; do 27.01.04; JEREB. D.O.O.. LUČINE 30, GORENJA VAS KUHAR - PICOPEK (V KRUŠNI PEČI); ned.č,; 3 mes. del.izk.. B kat.; 1 mesec poskusnega deta, osnove računalništva; do 30.01.04; JANJA ŠKRJANC, S.R, PREBAČEVO 52. KRANJ KUHAR - A LA CART RESTAVR.; ne- dol.č.; 3 I. delovnih izk.; do 14.02.04; PREMETOVC GOSTIŠČE IN PRENOČIŠČA. D.O.O., LOG 15, ŠKOFJA LOKA NATAKAR; dol.č. 3 mes.; krajši del.čas 20ur/teden; do 30.01.04; MIFTARI EN-VER S.P, OKREPČ.. ULICA TONČKA DEŽMANA 10, KRANJ ADMINISTRATOR; dol.č.3 mes.; 3 mes. del. izk.; krajši del.č.; do 30.01.04; ANKERO. D.O.O., STRUŽEVO 3B,KRANJ POSLOVNI TAJNIK; nedol.č. ang.j.-gov.in pis.;Delo s pregl.- osn.; B kat.: do 03.02.04; HRIBAR & OTROCI D.O.O..C.KOKRŠKEGA ODREDA 18. KRANJ LESARSKI TEHNIK; dol.č.12 mes.; do 27.01.04; EGOLES D.D.,KIDRIČEVA 56. ŠKOFJA LOKA STROJNI TEHNIK - DELO BO V PE LIP-NICA; dol.č. 12 mes.;SLOV.J.- gov,In pis.; Urej. Besedil - osn.; B kat.; do 21.02.04; TOMAZIČ DAVOR, S.R, NA KALU 12, NAKLO ROČNI ORODJAR; dol.č.12 mes.; slov.j.gov. in pis.nem.j.- gov.in pis.:Urej. besedil - osn.; B kat.; do 21.02.04; TOMAZIČ DAVOR, S.P, NA KALU 12. NAKLO UPRAVUALEC STROJEV; nedol.č.;1.l.del.izk.; do 03.02.04; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 90, ŠKOFJA LOKA UPRAVUALEC STROJEV; dol.č. 6 mes.; 1 I. del.izk.; do 03.02.04; ŠIBO, D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 90, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 TEHNOLOG TERMOPLASTOV; nedol. č.; 3 I. del.izk.; do 03.02.04; ŠIBO, D.O.O.. KIDRIČEVA CESTA 90, ŠKOFJA LOKA SKLADIŠČNIK; nedol.č.; 3 I. del.izk.; do 03.02.04; ŠIBO, D.O.O.. KIDRIČEVA CESTA 90, ŠKOFJA LOKA ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK - SERVISER STROJEV ZA OBDELAVO LESA; nedol.č.; 2 I. del.izk.; ang.j.-gov.in pis., nem.j. - gov. in pis.; Urejev. bes,- osn., B kat.; do 28.01.04; DIMPEX. D.O.O., SPODNJE DANJE 5. SORICA USNJARSKO PREDELOVALNI TEHNIK-VOZNIK TOVORNEGA VOZILA, SERVI-SER(USNJAR) C kat.; dol.č.6 mes.; do 06.02.04; ABENA TRADE, D.O.O.,VIRMA-ŠE 139, ŠKOFJA LOKA GRADBENI TEHNIK; dol.č. 9 mes.; 5 I. del.izk.; slov.j,- gov.in pis.; B kat.; do 25.02.04; TABER, D.O.O., BRITOF 152, KRANJ KOMERCIALNI TEHNIK - KOMERCIALIST ZA PRODAJO AVTODELOV IN OPREME; dol.č. 6 mes.; 3 I. delov, izk.; Urej. bes. - osn.; B kat.; do 05.02.04; AL- PETOUR REMONT, PO,, UUBUANSKA CESTA 22, KRANJ EKONOMSKI TEHNIK-NABAVNI REFERENT; dol.č.12 mes.; 1 I. del.izk.; ang.j.-gov.in pis., nem.j." gov. in pis.; z: Delo s pregl. - osn.,B kat.; do 30.01.04; KLADI-VAR, D.D., INDUSTRIJSKA UUCA 2. ŽIRI FOTOGRAF IN OPERATER ZA SLIKOVNI IN ZVOČNI ZAPIS; dol.č.6 mes.; 3 l.del. izk.; ang.j.-gov.in pis.; Bkat.; do 21.02.04; KAVČIČ MIHAELA, S.R. GREGORČIČEVA UUCA 27, ŽIRI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE.- VODJA PROJEKTA; nedol. č.; 31. del.izk.; b KAT; do 27.01.04; LOKAINŽENIRING, D.O.O., KIDRIČEVA C. 57, ŠKOFJA LOKA INŽENIR RAČUNALNIŠTVA - PROGRAMER - SISTEMSKI UPRAVITEU; dol.č. 12 mes.; 2 I. del. izk,;ang.j.-gov.in pis., nem.j.-gov.; B kat; do 07.02.04; BASING, D.O.O., ŽELEŠKA CESTA HA. BLED VIŠJI ZDRAVSTVENI TEHNIK - opravljen str. izpit.. B KAT.; ned.č.. 1 I. delo.izkuš.; slov.j.- gov.in pis.; B kat.; do 30.01.04; OZG,OE ZDRAVSTVENI DOM, GOSPOS-VETSKAul. 10, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA - SAMOSTOJNI PROJEKTANT; dol.č.12 mes.; 2 I. dei.izkuš.: ang.j.- gov. in pis., nem. J. gov. in pis.,; B kat.; ostali pogoji: ZNANJE AUTOCAD-A, SOLID EDGE-A; do 04.02.04; BASING. D.O.O.. ŽELEŠKA CESTA HA. BLED DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) • STROKOVNJAK ZA TEHNOLOGIJO PROMETA, VODENJE OPERATIVE PRI DELU S STRANKAMI,OBVUDANJE LOGISTIKE, ORGANIZ. SPOSOBNOSTI; nedol. č.; 5 I. dei.izkuš.; jeziki: ang.j.- gov.in pis., nem.j.- gov.in pisno, B kat. 8.02.04; SOD-NIKAR NIKO, S.P,PREČNA ULICA 24, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST - KOORDINATOR ZAGOTAVUA-NJA KAKOVOSTI - TEČAJ ZA NOTR.PRE- SOJ., 6 MESECEV POSKUSNEGA DELA, CERTIFIKAT MANAGER SISTKAKOVOSTI; nedol.č.; 1 l.del.izk.; jeziki: ang.j.- gov. in pis. do 30.01.04; BOLNIŠNICA GOLNIK. GOLNIK 36, GOLNIK ANALITIČNO RAČUNOVODSKA DELA; dol.č.12 mes.; 3 I. del.izk.; jeziki: ang.j. - gov., nem.j. - gov.; Urej. bes. -zaht.. Delo s preglednicami - zahtevno; do 03.02.04; ETIKETA,INDUSTRIJSKA ULICA 6, ŽIRI DIPLOMIRANI INŽENIR RADIOLOGIJE (VS)- opravljen strok, izpit; dol.č.15 mes.; 1 I. delov.izk.; jeziki: slov.j. - gov. in pis.; do 08.02.04; OZG OE ZDRAVSTVENI DOM RADOVUICA, ZDR. DOM BLED, MLADINSKA CESTA 1, BLED; {') Z lastnimi generičnimi farmacevtskimi izdelki, pri tem pa so naj večj i delež predstav Ij ala zdravila za zdravljenje bolezni srca, ožilja, prebavil in okužb. Za naložbe doma in v tujini so namenili 17 milijard tolarjev, največ za novi tovarni v Ruski federaciji in v Sloveniji. Kolikšen je bil lanski dobiček, bodo objavili ob koncu februarja, okvirni izračuni pa kažejo, da bo V okviru načrtovanega in da bi torej lahko presegel enajst milijard tolarjev. C.Z. Bled in Planica na znamkah Kranj - Pošta Slovenija je v četrtek izdala Šest priložnostnih znamk, s katerimi je zaznamovala evropsko prvenstvo v rokometu za moške kot največjo letošnjo športno prireditev v državi, 60. obletnico bojnega pohoda XIV. divizije narodnoosvobodilne vojske na Štajersko, stoletnico rojstva pesnikov Edvarda Kocbeka in Srečka Kosovela, valentinovo kot praznik zaljubljencev in narodno nošo iz Vipavske doline. Če bo februarja na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici "padel" nov svetovni xekord, ga bo Pošta Slovenije obeležila s priložnostno poštno znamko. Med znamkami, ki jih bo izdala 24. marca, bodo tudi znamke z Van-dotovimi junaki (Kekec, Pehta in Kosobrin), z motivom Bleda, ki letos praznuje tisočo obletnico prve pisne omembe kraja, ter prva trikotna znamka v Sloveniji, s katero bodo počastili evropsko prvenstvo v športni gimnastiki za člane in mladince. C.Z. Voda Juliana v prisilni poravnavi Kra^j - Okrožno sodišče v Kranju je 5. januarja začelo postopek prisilne poravnave za jeseniško družbo za proizvodnjo pijač Voda Juliana. Za upravitelja prisilne poravnave je določilo Grega Ermana iz Ljubljane, upnike je pozvalo k prijavi terjatev, imenovalo pa je tudi upniški odbor. Odbor sestavljajo HKS Sicura Ljubljana -v stečaju. Zadruga S z.b.o. - v stečaju iz Ljubljane, POS Plastika iz Sodražice, Komunala JP Kranjska Gora in Nataša Jamar z Dovjega. C.Z. Za aktivne vlagatelje - RSI indeks Vse več Slovencev se zaradi bolj ali manj znanih razlogov odloča za vlaganje svojih prihrankov v vrednostne papirje. Pri izboru vrednostnih papirjev moramo poleg svojih zelja, odnosa do tveganja ter ročnosti naložbe upoštevati čim širši spekter informacij in dejstev o vrednostnem papirju, ki so na voljo. Mnogo le-teh lahko pridobimo v temeljnih in tehničnih analizah podjetij oziroma delnic. Temeljna analiza se osredotoča na bilanco stanja in izkaz uspeha podjetja. Kazalci, izračunani na tej osnovi, nam govorijo o podcenjenosti oziroma precenjenosti posamezne delnice ter posledično o nakupnih oziroma prodajnih odločitvah. Na drugi strani pri tehnični analizi proučujemo preteklo gibanje cene delnice, ki nam omogoča izračunavanje določenih tehničnih kazalcev. Eden izmed njih, ki sodi v družino kazalcev momenta, je tudi Indeks relativne moči (ang. Relative strenght index - RSI). Tehnični kazalci so v pomoč predvsem aktivnim vlagateljem, ki večkrat mesečno, tedensko « ali celo dnevno trgujejo na trgih kapitala. Indeks relativne moČije leta 1978 prvi predstavil J. Welles Wilder Bistvo indeksa je v tem, da primerja pozitivne spremembe zaključnih cen z negativnimi spremembami teh cen v določenem Časovnem obdobju. V osnovi je Wilder uporabljal 14 dnevni horizont. Danes se za trgovanje v kratkoročnih ciklih uporablja 'vrednost indeksa, izračunanega na osnovi 7- do 9-dnevnega horizonta, 21- do 24-dnevni horizont pa predstavlja osnovo za izračun v primeru srednjeročnega cikla. Izračunana vrednost indeksa, ki jo je možno pridobiti na finančnih portalih na medmrežju, nam pomaga pri odločitvah o nakupu in prodaji delnic. Vrednosti indeksa za posamezno delnico se giblje med O in 100. V normalnih razmerah na trgu kapitala vrednost indeksa okoli 70 pomeni signal za prodajo delnice, vrednost okoli 30 pa nakup. Povsem točno vrednost indeksa, ki signalizira nakup oziroma prodajo delnice, je nemogoče določiti in je hkrati različna za delnice podjetij različnih velikosti, starosti in panoge. Pri tem naj omenimo, da v obdobju bikovskega trenda, ko so delnice v splošnem na nekoliko višjih nivojih, prodajni signal pomeni vrednost okoli 80 indeksnih točk. Čas medvedjega trenda pa lahko vrednost indeksa, ki signalizira nakup, zniža na 20. Z upoštevanjem omenjenih priporočil naj bi aktivni vlagatelji na trgu kapitala investirali sredstva v prave delnice in v pravem trenutku ter v pravem trenutku tudi izstopili iz posamezne investicije. Na koncu je potrebno opozoriti, da ta indeks še zdaleč ni in ne sme biti edini ali prevladujoči kriterij, ki vpliva na naše odločitve pri trgovanju. Je le eden izmed mnogih kazalnikov tehnične in temeljne analize, ki nam poleg mehkih dejavnikov pomaga pri sprejemanju odločitev o nakupu oziroma prodaji delnic. David Melihen, GBD, d,d. Občina prodaja poslovna prostora Trzic - Občina Tržič je objavila javno dražbo za prodajo dveh (zasedenih) prostorov v občinski stavbi. Prvi prostor (optika) je v pritličju poslovne stavbe in obsega nekaj veČ kot 55 kvadratnih metrov koristne površine, izklicna cena zanj pa je skoraj 12,4 milijona tolarjev. Drugi prostor (kavarna) je v atriju poslovne stavbe, ima blizu 87 kvadratnih metrov koristne površine, izklicna cena pa je nekaj več kot 20,7 milijona tolarjev. Dražba bo 3. februarja, pogoj za sodelovanje na dražbi pa je plačilo kavcije v višini 30 odstotkov izklicne cene. Če kupec poslovnega prostora v atriju (kavarne) ne bo dosedanji najemnik, mu novi lastnik deset let ne bo smel odpovedati najemne pogodbe, najemnik pa naj bi obdržal tudi enake pravice in obveznosti, kot jih je imel do občine. C.Z. Sava v Triglavu Kra^j - Družba za upravljanje in financiranje Sava Kranj je na podlagi pravil Ljubljanske borze in zakona o trgu vrednostnih papirjev sporočila, da je v sredo pridobila 400 tisoč delnic podjetja Triglav, finančne družbe. S tem je postala že 18-odstotna lastnica družbe. C.Z. OBVESTILO Člane društev RFD obveščamo, da organiziramo enodnevno posvetovanje za določene uporabnike kontnega načrta o stavljanju zaključnega računa za leto 2003. Kratka vsebina: • letno poročilo za leto 2003 • premoženjska bilanca • poročanje za potrebe statistike finančnih računov • novosti v računovodskih in drugih predpisih • odgovori na vprašanja udelžencev Posvetovanje bo v torek, 3. februarja 2004, ob 9.00 uri v dvorani DRFD Kranj, Prešernova 11 - prvo nadstropje. Posvetovanje bo vodil svetovalec Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev g. Vladimir Štrekelj, univ. dipl. pravnik. Za udeležbo nakažite 12.000 SIT (z vračunanim 20-odstotnlm DDV) na transakcijski račun št.: 07000-0000460840 pri GB Kranj. Ob prihodu na posvetovanje izročite pri vhodu v dvorano potrdilo o plačilu. Ker pravne osebe, ki so včlanjene v DRFD Kranj, plačujejo udeležbo članov na posvetovanjih na osnovi polletnih obračunov, jim tega potrdila ni potrebno predložiti. Člane društva in druge udeležence posvetovanja prosimo, da nam sporočite naslove elektronske pošte (e-maii), da vam bomo v prihodnje preko tega medija pošiljali naša obvestila. Vljudno vabljeni! Predsednik DRFD Vinko Perčič i Torek, 27. januarja 2004 KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Cas za dopolnitev vlog Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je določilo 31. marec kot skrajni rok, do katerega morajo v lanskih naravnih nesrečah oškodovana kmetijska gospodarstva vložiti oz. dopolniti vlogo za dodelitev državne pomoči. Kranj - Več kot dvomesečni rok za zbiranje vlog se je začel včeraj, 26. januarja, in bo trajal do 31. marca, v tem času pa morajo občine obvestiti kmetijska gospodarstva o možnosti vložitve oz. dopolnitve vloge za dodelitev državne pomoči. Občine bodo zbrane vloge poslale ministrstvu v obravnavo in odločanje najkasneje do 10. aprila. Na pomoč lahko računajo le na kmetijah, na katerih je škoda presegla 57.500 tolarjev. Kot navajajo na ministrstvu za kmetijstvo, upravičenci lahko v vlogah prijavijo vse kmetijske površine, na katerih so utrpeli škodo po naravnih nesrečah, in sicer neodvisno od tega, ali so za te pridelke uveljavljali subvencije ali ne. Pogoj za pridobitev državne pomoči je ta, da je vlagatelj zahtevka vpisan v register kmetijskih gospodarstev. Ce so bili posevki ali plodovi zavarovani proti toči, je k vlogi treba priložiti tudi dokazila o višini izplačane zavarovalnine. Po oceni državne komisije so naravne nesreče - pozeba, dolgotrajna suša, bakterijska bolezen hrušev ožig in neurja s točo, ki so se lani zvrstile od aprila do oktobra, povzročile v kmetijstvu za nekaj veČ kot 31,3 milijarde tolaijev škode. Vlada je za omilitev posledic oktobra razdelila med rejce 20 tisoč ton koruze iz blagovnih rezerv po ceni 21,7 Na Gorenjskem je lanska suša povzročila precej škode tudi pri silazni koruzi. tolarja za kilogram, uvedla je izvozne spodbude za govejo živino in do konca lanskega leta izplačala za 4,1 milijarde tolarjev predplačil državne pomoči. Do akontacije je bilo upravičenih 32.449 kmetijskih gospodarstev, nekaj več kot deset tisoč gospodarstev, ki je vložilo prošnjo za povračilo škode zaradi suše, pa delne odločbe oz. akontacije ni prejelo, ker do 31. julija, ko so ocenjevali Škodo, niso presegla zakonsko določenega praga za izplačilo odškodnine ali pa nji- hove vloge niso bile popolne. Zakon namreč določa, da se gospodarstvu ne dodeli državna pomoč, če potrjena škoda ne presega zneska, ki ga država v skladu s predpisi o neposrednih plačilih namenja za hektar kmetijske pridelave, to v praksi pomeni znesek 57.500 tolaijev. Ker je bila akontacija državne pomoči namenjena le za ublažitev pomanjkanja krme in za zagotovitev jesenske setve, so pri izračunu upoštevali samo poljščine in travinje, pri tem pa so v postopku potijevanja škode uporabljali podatke o kmetijskih zemljiščih iz popolnih subvencijskih vlog. Kmetijska gospodarstva, ki niso oddala vloge za subvencijo ali jim je bila vrnjena v dopolnitev oz. so jo vložili po 31. juliju, niso bila upravičena do akontacije, zato bodo v celoti dobila državno pomoč letos, vendar le ob pogoju, da je škoda presegla 57.500 tolarjev. V lanski obračun akontacij tudi niso vključili škode na trajnih nasadih. Cveto Zaplotnik Vinarji so za "nula pet V Sloveniji je živahna razprava o tem, ali naj bi za cestno vožnjo z osebnimi vozili še dovoljeno stopnjo alkohola v krvi zmanjšali s sedanjih 0,5 na 0,2 promila. Vinarji zagovarjajo evropsko mero, to je "nula pet". v Kranj - Ce bi stopi\jo znižali na 0,2 promila, kar ustreza količini enega ali dveh kozarcev popitega vina, bi "kriminalizirali" odgovorne voznike in pivce, pri tem pa bi največ dobička imele zavarovalnice, ki bi dokazovale veČje tvegai\je in s tem potrebo po višjih premijah, menijo v Poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo v Sloveniji, kjer so prepričani, da za znižai\je meje ni nobenih tehtnih razlogov in da bi bilo najbolj pametno obdržati sedaiyo mejo, to je 0,5 promila. V poslovni skupnosti dokazujejo, da vino ni glavni krivec za prekomerno pitje voznikov. Kot navajajo, v Sloveniji le tretjina popitega čistega alkohola izhaja iz vina, poleg tega pa tudi nekatere mednarodne študije dokazujejo, da vino ni najbolj pogosta pijača. V študiji, ki je zajela 20 tisoč angleških voznikov povratnikov (večkratni prekršek vožnje pod vplivom alkohola), seje izkazalo, da so najpogosteje sedli za volan po pitju piva in jabolčnika. Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino je sicer pokazala, da pitje alkohola med mladimi narašča v večini od tridesetih v študijo vključenih držav, a hkrati tudi to, da mladi bolj kot po vinu posegajo po pivu. Katera stopnja alkohola je že rizična za vožnjo? Ker alkohol zelo različno vpliva na ljudi, to je odvisno od spola, starosti. teže, količine vode v organizmu, vajenosti pitja alkoholnih pijač, vpliva uporabe zdravil in stresa, tudi "nekatere študije jasno povedo, da je razlogov za določitev prave mere malo in da ni tiste, ki bi bila obče uporabna". V Veliki Britaniji, kjer je dovoljena meja 0,8 promila, je bilo leta 2000 celo manj prometnih nesreč s smrtnim izidom na milijon prebivalcev kot na Švedskem, kjer je ta stopnja 0,2. Na Portugalskem so poskušali znižati mejo na 0,2 promila, vendar sp jo vrnili na 0,5, ker so ugotovili, da znižanje ni vplivalo na število smrtnih nesreč. V poslovni skupnosti so že pred leti začeli z izobraževanjem, med katerim mlade seznanjajo s posledicami prekomernega pitja vina, jih navajajo k zmernemu pitju ob praznikih in uživanju vina ob hrani ter jih spodbujajo k udeležbi na vode- nih degustacijah in na predavanjih. Vinska kultura ne uči samo zmernega pitja, ampak se dotika še mnogih življenjskih resnic, med katerimi ima ena nedvoumno sporočilo: vinska kultura je del splošne kulture, ene ni možno razdvojiti od druge. Samo z izobraževanjem o zmernem in zdravem načinu uživanja alkoholnih pijač je mogoče pre- prečiti ekstremne primere, nikakor pa z administrativnimi prepovedmi. Rezultati bodo najboljši, Če bosta alkoholni in pro-tialkoholni lobi sodelovala, so prepričani v poslovni skupnosti. Ce upada prodaja vina, je to za protialkoholni lobi lahko uspeh, a če narašča poraba ostalih alkoholnih pijač, je to neuspeh. Cveto Zaplotnik Gozdovi brez certifikata Lukovica - Sektor za gozdarsko svetovanje pri Kmetijsko goz darski zbornici Slovenije je prejšnji teden pripravil v Čebe larskem domu na Brdu pri Lukovici seminar z naslovom Certi ficiranje gozdov - potrditev dolgoletnega trajnostnega gospo darjenja s slovenskimi gozdovi in tržna priložnost. Odbor predlaga sprejetje zakona Ljublana - Državni zbor naj bi danes ponovno glasoval o zakonu o divjadi in lovstvu, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa mu predlaga, da ga sprejme. Kot je znano, je državni zbor enkrat že glasoval o zakonu in ga z veliko večino (51 za in 16 proti) tudi sprejel, potem pa je državni svet s 24 glasovi za in osmimi proti izglasoval veto. Zakon bo dokončno sprejel, če bo pri ponovnem glasovanju v državnem zboru zanj glasovalo vsaj 46 poslancev, kar pa glede na podporo pri decembrskem odločanju bržkone ne bo problem. Poslanci SDS, NSi ter nekateri iz vrst SLS nasprotujejo sprejetju zakona predvsem zato, ker ocenjujejo, da so nekatere rei^itve slabše od sedanjih in da zapostavlja lastnike in lokalne skupnosti. C.Z. Na posvetu so ugotavljali, da v Sloveniji že dolga leta gospodarijo z gozdovi po načelih trajnostnega, sonaravnega razvoja in večnamenske vloge in da je njihovo stanje lahko za vzor marsikateri evropski državi. Slovenski gozdovi za takšno gospodarjenje, ki seje uveljavilo tudi v večini drugih evropskih držav, nimajo certifikata, zato lastniki gozdov in lesna industrija lahko pričakujejo v prihodnje težave pri prodaji lesa in lesnih izdelkov. S certifikatom naj bi dokazovali izvor lesa, predvsem pa to, da les izvira iz gozdov, s katerimi lastniki trajnostno gospodarijo. Sledenje izvoru postaja zahteva za izvoz lesa na evropska in svetovna tržišča. C.Z. Velik odziv na odprtem telefonu Ljublana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, vseh pet državnih sekretaijev in generalni sekretar ministrstva so prejšnji ponedeljek na brezplačni telefonski Številki 080 2035 tri ure odgovaijali na vprašanja kmetov in drugih o aktualnih kmetijskih problemih. Odziv je bil velik, na ministrstvu so zabeležih 107 klicev, med spraševalci pa je bilo tri četrtine moških. Največ so spraševali o kmetijski politiki in vstopu Slovenije v Evropsko unijo, o izplačilu subvencij in državni pomoči za ublažitev posledic lanske škode v kmetijstvu, o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, novem zakonu o divjadi in lovstvu, denacionalizaciji, vami hrani in uresničevanju programa pred-pristopne pomoči Sapard. Na ministrstvu so se že odločili, da bodo brezplačni telefon "odprli" tudi prihodnji mesec. C.Z. Urad ne nasprotuje združitvi Kranj - Urad za varstvo konkurence ne bo nasprotoval združitvi Slovenske zadružne kmetijske banke in Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije. V odločbi, ki jo je izdal v Četrtek, ugotavlja, da je združitev skladna s pravili konkurence in da ne bo bistveno vplivala na razvrščanje bank po velikosti. Kot je znano, bo Slovenska zadružna kmetijska banka na podlagi decembra sklenjene pogodbe L julija letos tudi formalno prevzela sredstva in obveznosti Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, h kateri so se v zadnjih dveh letih pripojile tudi vse gorenjske zadružne hranilno kreditne službe, z izjemo žirovske. C.Z. Vzgoja okrasnih rastlin Medvode - MedvoŠka kmetijska svetovalna služba pripravlja pri- « hodnji torek, 3. februarja, v kulturnem domu v Medvodah preda vanje Ruth Podgornik - Reš o vzgoji in negi okrasnih rastlin. Predavanje se bo začelo ob devetih dopoldne. C.Z 2.231.8S0S1T 1.6 GLS/TOP-K zračna vreča za voznika in sopotnika, ABS, servo volan, avtomatska klimatska naprava, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, el. pomik stekel in ogledal, luči za meglo, usnjen volanski obroč in usnjena prestavna ročica... S/TOP-K M SfK^t ................. ........... _ 2.9 CRDi GL/TOP-KU zračna vreča za voznika In sopotnika, ABS, EBD, servo volan, avtomatska klimatska naprava, daljinsko centralno zaklepanje, avto alarmni sistem, ei. pomik stekel in ogledal, delna zapora diferenciala, elektronski preklop na 4-koiesnl pogon, reduktor, usnjeno oblazlnjenje, ogrevana prednja sedeža, bočni stopnici, spojier zadaj, zatemnjena stekla... 3.145.032 SIT • .1 X'. i.H > '.f. » IV — <»] 1 v iV. št iti,-*' K .M,' .-v, •r • •i; • : V lagradna s ič o o iH Si v t T « tf' . s «* «' I 1 ,»• ■JU-' Obišč } t r.. •r i r t/ f 1 ' GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZDRAVJE, DOBROTA NI SIROTA / tnfo@g-glas si Torek, 27. januarja 2004 Več podobnih obolenj Bolnikom priporočajo, naj ostanejo v postelji, uživajo veliko tekočine in vitamina C. Če se stanje poslabša, je nujen obisk pri zdravniku. Krai\j - Število akutnih okužb dihal in gripi podobnih obolenj, opažajo pri Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Kraiy, je v zadi^ih tednih na Gorenjskem, zlasti na območju Kranja in Škofje Loke, precej poraslo. Gre za obolei^a, ki se hitro šir^o po respiratorni poti, torej s kihai^em, kasljanjem ali glasnim govorjenjem. Pri obolelih se pojavi visoka temperatura, bolečine v žrelu, glavobol, kašelj in utrujenost. Bolnikom priporočajo, naj ostanejo v postelji in počivajo ter uživajo veliko tekočine in vitamina C. v L* [i v • vi. • i« • J. i< ♦ s S-'«- Tf. Tako pri prehladu kot gripi, razen za kronične bolnike, obisk zdravnika ni nujen. Zdravnica v enoti nalezljive bolezni ZZV Kranj Andreja Krt Lah svetuje, naj se bolnik posvetuje z zdravnikom po telefonu, saj tako prepreči nadaljnje širjenje okužbe. Lahko pa pride do najrazličnejših zapletov, na primer pljučnice. V tem primeru je pogosto potrebno zdravljenje v bolnišnici. "K zdravniku se je treba odpraviti. Če pride do nenadnega porasta temperature, lokaliziranih bolečin, gnojnega ali krvavega izpljunka ali če se stanje po enem tednu ne izboljša. Obisk zdravnika priporočamo tudi pri zelo hudih bolezenskih znakih, kot so glavobol, bruhanje, dušenje ali Če temperatura ne pade, obiskati ga morajo tudi kronični bolniki s pljučnimi, srčnimi in ledvičnimi obolenji ter sladkorni bolniki." Prehlad povzroča več virusov. Znaki bolezni se pojavijo postopno, navadno se začne s kihanjem in izcedkom iz nosu, spremlja pa ga le blago povišana temperatura. Drugače je pri gripi, kjer se znaki pojavijo nenadno. "Bolezen se začne dan ali dva po okužbi z nenadnim porastom temperature, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo ter bolečinami v mišicah in kosteh. Pojavi se dražeč občutek v žrelu, suh kašelj in pekoče bolečine v očeh. Temperatura je lahko neprekinjeno visoka, tudi 40 stopinj Celzija in traja tri do štiri dni, redko tudi ves teden," je znake opisala Andreja Krt Lah. Zdravljenje je simptomatsko. Andrej a Krt Lah priporoča počitek in pijje velikih količin tekočine ter uživanje vitamina C. "V lekarnah je na voljo tudi Široka paleta zdravil brez recepta. Pri močno povišani temperaturi, to je nad 38,5 stopinje Celzija, je treba jemati tudi paracetamol. Antibiotikov pa pri virusnih obolenjih ne potrebujemo." Pomembno je, da bolnik ostane doma in tako ne širi okužbe,. predvsem se mora izogibati obiskov v bolnicah in ljudi, ki so bolj občutljivi, to so večinoma starejše osebe in kronični bolniki. Z vzdrževanjem dobre fizične in psihične kondicije z redno telesno dejavnostjo in kakovostno prehrano ter opustitvijo razvad, kot sta tobak in alkohol, se lahko zavarujemo pred okužbo z virusi gripe. "Najučinkovitejša preventiva pa je * / v * -v s • t v'.'; v:. v' ' A' . , '«/•• v. A' "Vi u. '' i V O \ V •v'' X •A i ..AS- s » • 7': ''•v?-'. '1 ' •! • ' V»-. S . • •• i «s ^ s > < ' -v-v» A! > *' v .. .vt' > '-v - sji X V- (V v •Vr': A M A'.- A .•'rr.'f <»s 'f s » \ J^V .... 'J \ / SS* " » '' tUT^ < XsS \, • •• V'^xiÄ ..........-____ / 11 " .liBB ^i^'Tr . Cv j-'aBsfiM^-- r f «'•<•••>• .v ■ • \ •c-'' v.; -- m •u.,- > W' .rf Vi m c'yy v> / <<< mM «V cepljenje," pravi Andreja Krt Lah. Opraviti gaje treba vsako leto pred sezono prehladnih obolenj - ta se pri nas v povečanem številu pojavljajo proti koncu novembra ali v decembru in januarju. Cepiti seje treba vsako leto, ker odpornost med letom oslabi in ker spreminjajo tudi sestavo cepiva. "Cepljenje priporočamo vsem, ki se želijo zaščititi pred gripo, posebno pa osebam, starejšim od 60 let, oskrbovancem v domovih za ostarele ter odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč, srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične in živčno mišične bolezni." Prav tako ga priporočajo osebam, ki so zaposlene v zdravstvu in drugih javnih službah. Vendar pa cepivo proti gripi ne prepreči drugih, gripi podobnih obolenj, ki se pojavljajo v enakem Času kot gripa, je ob tem še opozorila Andreja Krt Lah.- Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič DRUŽINSKI NASVETI Vrednote (4) Damjana Šmid Najbrž januar ni ravno primeren mesec za pisanje o sočutju, sodelovanju in pravičnosti (treba je preživeti, realnost je kruta, čaka nas mati Evropa in blablabla...). Vrednote, sočutje in ljubezen do bližnjega so besede, ki jih imamo radi decembra, saj lahko z njihovo pomočjo izpeljemo marsikatero dobrodelno akcijo. Takrat nas v prazničnem izobilju zagrabi velika želja, da bi darovali in darovali in darovali. Mesec december pa je samo enkrat na leto. Sedaj je januar in pika. Pa kljub temu poglejmo, kako bi lahko zalivali sočutje v tem mrazu. Mogoče bi se za začetek pogovorili z otroki, kaj pomeni biti sočuten. Premalo mi pomeni razlaga, da si čustveno prizadet ob nesreči nekoga drugega. Kajti samo s tem, da smo Čustveno prizadeti, ne koristimo nikomur. Bolj mi je všeČ razlaga, da je sočuten tisti, ki se zna vživeti v čustva prizadetega in mu po svojih močeh tudi pomagati. Vprašajmo otroke, kaj pomeni biti sočuten do utrujene mame ali do sošolca, ki nima prijateljev. Čim večkrat se pogovarjajmo z otroki o ljudeh, ki potrebujejo pomoč in jih spodbujajmo k iskanju pomoči za njih. Izrežimo članke, pokažimo, kako se darujejo oblačila, igrače, čas. Napišimo razglednico bolnim otrokom v bolnišnico. Otroci najbolj razumejo sočutje, tako da pomagajo drugim. Začne se doma. Pomoč mami, očetu, bratcu, dedku, babici. Pri tem me skrbi samo ena stvar. Ko otroci pomagajo drugim, pričakujejo ploskanje. Pomijejo posodo in pričakujejo priznanje. Pomijejo stopnice babici in dobijo tisočaka. Res je - vsi delamo za denar in prostovoljno delo v naši deželi ni ravno cenjeno. Ampak sočutje ni stvar, ki jo lahko kupimo ali plačamo. Otroci pri tem potrebujejo le veliko spodbud ter zglede odraslih ljudi. Včasih smo temu rekli dobra dela. Ko storiš nekaj dobrega in zato ne pričakuješ plačila ali priznanja. Pri mlajših otrocih spodbujamo razmišljanje o pomoči preko igre, ki se imenuje Govoreča kača in jo lahko izdelamo sami. Iz kartona izrežemo poljubno dolgo ploskev v obliki kače. Razdelimo jo na več delov in vanje nalepimo različne slike, ki prikazujejo ljudi in situacije, v katerih potrebujejo našo pomoč. Naprimer: hiša v ognju, lačen otrok, jokajoča ženska, človek na ulici, prometna nesreča ... ipd. Da je igra bolj razgibana, lahko vmes nalepimo tudi bolj vesele prizore. S figuricami potujemo po "govoreči kači" in vsak si na svojem polju izmisli zgodbico o sličici. Lahko pa pripravimo vprašanja na kartončkih (kaj bi storil na njegovem mestu, kaj bi mu rekel, kako bi mu pomagal, ali poznaš kakšnega človeka, ki se mu je zgodilo podobno, ipd) in odgovarjamo nanje, ko jih povleČemo iz kupčka hkrati, ko mečemo igralno kocko za pomikanje po poljih. Otroci so pri igri iznajdljivi in pokažejo veliko idej za reševanje težav, nam pa dajo koristne namige, koliko smo jih sočutja že naučili, kako sami pomagamo in kje nas še čaka učenje. Rotarijska razstava in ples Ljubljana - Rotary klub Ljubljana je v sredo, 21. jpuarja, v Galeriji Zala v Ljubljani odprl razstavo umetniških del Lojzeta Spacala, Franceta Slane, Dušana TrŠarja, Nikolaja Beera in Franca Vozla, priznanih slovenskih likovnikov, ki so namenili vsak po dve svoji umetnini dobrodelni licitaciji. Rotary klub Ljubljana, ki želi razvijati etična in moralna načela ter kulturne in ustvarjalne odnose v slovenskem in mednarodnem prostoru, jo je namenil štipendiranju mladih slovenskih umetnikov in znanstvenikov. Letos so dali prednost mladim upom, katerih izobraževalno področje je povezano z ohranjanjem kulturne in naravne dediščine v slovenskem nacionalnem območju, med skoraj petdesetimi vlogami pa bodo pri študiju v Ljubljani ali na priznani visokošolski ustanovi v tujini podprli le nekaj dijakov ali študentov. Imena nagrajencev bodo znana na tradicionalnem, letos že 15. dobrodelnem Velikem rotarijskem plesu, ki bo 31. januarja v Unionski dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, z začetkom ob 20. uri. Svečani večer bodo glasbeno obarvali Vita Mavrič in Kvartet Akord, Vlado Kreslin in Katice ter Nuša Derenda in ansambel Šok, vodila ga bo Tajda Lekše, predvidoma ob polnoči pa bo tudi zaključek licitacije in podelitev štipendije. Katja Dolenc Dobrodelni koncert za Ireno Grafenauer Ljubyana - Ob odmevni novici o hudi bolezni, s katero je Irena Grafenauer seznanila slovensko javnost ob nedavnem prejemu visokega državnega priznanja, je združenje Reda sv. Fortunata Slovenije za kakovost živ^ei^ja, v katerem so ugledni slovenski akademiki in gospodarstveniki, na predlog skupine zdravnikov sklenili pripraviti človekoljubno akcijo za pomoč pri financiranju tipizacije antigenov in registracijo nesorodnih darovalcev kostnega mozga. Dobrodelni koncert bo v danes, torek, 27. januarja, ob 19.30 v veliki dvorani Slovenske fUharmonye v LjubUani. Nastopili bodo znani slovenski glasbeniki: Stanko Arnold - trobenta, Ai\ja Bukovec - violina, Igor Seme - klavir in Slowind s pryate^i. K.D. Krvod^alske akcije v februarju Rdeči križ Slovenye ponovno obvešča in vabi krvodajalce, da se udeležijo ene od krvodajalskih akcij. Za Gorenjke in Gorenjce bodo v mesecu februarju zanimivi naslednji termini: v torek, 3., ponede^ek, 9. in ponede^ek, 16. februarja, v Zavodu Republike Slovenye za transfuzysko medicino v LjubUani, ter v ponedeljek, 23., torek, 24. in sredo, 25. februarja, na Podnu v Škofji Loki. Kri lahko darujete tudi vsak delovni dan od 7. do 15. ure, ob Četrtkih pa do 17., na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino na Šlajmerjevi 6 v Ljubljani. K.D. Veseli Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo je organiziralo že 26. šolo prilagojenega alpskega smučanja za otroke z gibalnimi okvarami. Otroci, nekateri so bili prvič sami od doma, so na tečaju uživali, druženje in prilagojene aktivnosti pa so jim budile samozavest in samostojnost. Pokljuka - Silva Bajde, vodja šole smučanja za mlajšo skupino iz Goreiyskega društva za cerebralno paralizo, je ob zaključni prireditvi povedala, da njihova šola smučanja temelji na prilagojeni alpski šoli smučanja, ki ima zaradi poškodb otrok določene elemente izključene. Iz Švice jo je že pred skoraj tremi desetletji k nam prenesla dr. Tatjana Veličko-viČ, ki jo še danes vodi v okviru zdravniške stroke. Silva Bajde Tečaja se je letos udeležilo dvaindvajset otrok, starih od 5 do 9 let, kar dve tretjini med njimi prvič, in 16 prostovoljnih spremljevalcev, med katerimi so bili učitelji telesne vzgoje, študentje, specialni pedagogi, delovni terapevti, fizioterapevti, predvsem pa listi, ki imajo ve- selje delati z otroki in poznajo osnove alpske šole smučanja. Med seboj sodelujejo timsko. "Vsak otrok je potreben individualnega pristopa," pravi Sonja, "zato so bili v organiziranih manjših skupinah, s čimer so pridobili nove elemente pri vzgoji druženja in pridobitvi samozavesti, saj otroci sodelujejo tudi med seboj. Pomembno je, da na tečaju uživajo." Zato so se od 14. do 18. januarja zvrstile različne dejavnosti: imeli so harmonikarja, številne glasbene točke, "stiski izziv", delali so igluje, snežake, praznovali rojstni dan. Lepo je bilo in pestro, pravi Silva, tako da otrokom ni bilo dolgčas, imeli pa so tudi čas za igranje. Za veliko otrok je pomenil teČaj prvi odhod od doma, zato so dobili precej na samostojnosti, samoza- Gor, dol, gor, dol ... Otroci, ki so na snegu uživali, so na zaključni prireditvi staršem pokazali, kaj so se naučili. Roman Megušar vesti in druženju v različnih dejavnostih. Njihov moto je bil: to zmorem tudi jaz! Spremljevalcev, ki so nad njimi bedeli, je « bilo veliko, saj so nekateri potrebovali več pozornosti, nekateri pa manj. Na Pokljuki je bila najmlajša skupina tečajnikov, v februarju pa bo smučarska šola še v Kranjski Gori za otroke od 2. do 8. razreda osnovne Šole in na Voglu za srednješolce, študente in zaposlene. Tečajnikov je vedno več, saj je po smučarski šoli vse več povpraševanja. Zadovoljni so bili tudi staiši, ki so prišli v nedeljo po svoje otroke. Roman Megušar, ki je imel v smučarski šoli hčerko Evo, je povedal, da bistvo tečaja ni toliko v Šoli smučanja, kot v obliki samostojnega druženja brez navzočnosti staršev, zaradi česar pridobijo na samozavesti, samostojnosti in druženju med sebi enakimi, zraven pa se naučijo še malo smučanja. Kot član organizacijskega odbora pravi, da tečaj ni poceni, zato mora društvo uskladiti finančne zadeve: "Vse leto iščemo sponzorje za sredstva, ki se potem razdelijo na vse aktivnosti društva, drugo pa dodajo še starši. Največji donator je občina Kranj." Kot starš je s tečajem zelo zadovoljen, ima pa veliko željo, da bi starši v društvu med seboj več sodelovali. "Sistem, v katerem živimo, 4 nam ne odpira vrat, kamor naj bi se obrnili, potem ko starši izvemo, da ima otrok cerebralno paralizo, zato so izkušnje staršev pri srečevanju s problemi zelo dragocene. Tako bi si lažje utirali poti v življenju, se znašli ter pomagali sebi in otrokom, da živimo kvalitetno," pravi Roman, ki si srčno želi, da bi zavese molčečnosti med straši padle in da bi se začela komunikacija z izmenjavo informacij. Katja Dolenc f Torek, 27. januarja 2004 MULARIJA, MLADI / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Ana Cergolj . • ' -t ' . Danes vam predstavi] am mlade novinarke, ki so doživele sanje mnogih iz med vas -pogovarjale so se s člani skupine Siddharta! Saj sploh ni tako nemogoče - povabite jih na šolo, pa pridejo! Papa v y AtAÄ'' w Siddharta v Upniški osnovni šoli V sredo, 24. decembra 2003, sta nas na povabilo kluba glasbene mladine obiskala dva člana skupine Siddharta. Na dogodek smo se intenzivno pripravljali in pričakovanje, ki ga je bilo čutiti po šolskih hodnikih, je naraščalo iz dneva v dan. Telovadnica je eksplodirala od navdušenja, ko sta se v njej pojavila Primož in Tomaž. Sledi del I • pogovora z njima. Kdo vodi skupino? Imate znotraj zasedbe vloge natančneje določene ? T: "Vloge so določene, vodje skupine pa ni. V skupini vlada demokratičen režim s pravico veta dveh Članov. če se s čim ne strinjata, dvigneta roko, povesta argumente. Delujemo kot nek parlament. Menim, da smo prišli tako daleč prav zaradi uspešne komunikacije. Poudaril bi, da se zelo velikokrat skregamo. Čar tega je, da si vse povemo naravnost v obraz in da nas vsak prepir naredi močnejše. Dobro vemo, kaj bi radi skupaj dosegli in v bistvu je prepir sestavni del procesa pri ustvaijanju glasbe. Ampak potem smo spet prijatelji." Kakšno zvrst glasbe izvajate ? Bi temu lahko rekli rock? T: "Naša zasedba je rokovska. Imamo bobne in električne kitare. Težko pa bi naši glasbi rekli samo rock. Glasbo je sploh težko razvrščati. Izvajamo zelo spevno glasbo, glede na to, kako gre poslušalcem v uho. Mislim, da so primesi čisto vsake glasbe zraven; od etna do prvin jazza in klasične glasbe. Naši aranžmaji so kar precej zapleteni." Beatli so raje igrali v studiu, da so se poglobili v glasbo. Na nastopih so čutili, da je njihova glasba predvsem zabava publiki. Kako vi doživljate razliko med delom v studiu in koncerti? T: "Ko so Beatli imeli svoje koncerte, ozvočenja niso bila tako močna. Publika jih je preglasila. Te bojazni ni več. Najraje igramo na odru, v živo. Kako naj opišem? Glasbenik pade v nekakšen trans. Na odru podaja svojo kreacijo na način, ki se prilagaja okoliščinam kon- certa. Če bi bil tu oder in bi igrali, bi naša glasba, ki jo vi poslušate na CD-jih, zvenela drugače. Včasih tudi mi zamižimo na odru. Ko igraŠ, si v drugem svetu. Hkrati s tem sije, plava vpitje publike, ki daje moč. Ustvari se poseben pretok energije. Glasbenik svojo glasbo zaigra, energij a gre skozi zvočnike do vas, vi jo obdelate, in nazaj. Začaran krog. To je res nekaj najlepšega. Vedno poudaijamo, da smo živ bend in to bomo ostali. Nikakor ne podpiramo playbacka." Precej učencev pravi, da jih pri vaših skladbah najbolj pritegnejo besedila, ki pa so polna teme, nasilja, medsebojnega nerazumevanja. Kako doživljate dejstvo, da se mladi s temi zgodbami identificiramo ? T: "Glasba je za nas umetnost. Slednja je bila v zgodovini največkrat plod travm življenja ali žalostnih občutkov in potemtakem to spodbuja k ustvarjanju. Ravno zato so naši teksti v veliki meri taki. Veijetno se vsak človek v življenju znajde v situaciji, ko je žalosten in razmišlja o teh problemih. Očitno se potem v naših tekstih tudi najde." Pri Stipetu gre za motiv uličnega pretepa, Kakšno je sporočilo vaše glasbe? T: "Želimo si, da bi bilo sporočilo naše glasbe kar se da pozitivno. Čeprav je to Stipe. Vsi smo iz Ljubljane in tam je bilo v obdobju našega odraščanja veliko uličnih, hinavskih pretepov. Tako je nastal tudi Stipe. Pomembno je to, da se človek v naših besedilih najde. Ni jih treba za vsako ceno jemati dobesedno, saj mejijo že na poezijo, le-ta pa je domena lastne interpretacije." Za koga, se vam zdi, je vaša glasba primerna ? P: "Ne bi rad omejeval starostne skupine. Rad veijamem, daje naša glasba všeč tako osnovnošolcem kot upokojencem. Glasba naj ne bi imela meja, ne teritorialnih ne starostnih." Menite, da smo osnovnošolci kos vašim besedilom ? T: "Zelo pomembno je, da tudi tisti, ki na začetku ne razumejo besedil popolnoma, rastejo s to glasbo in gotovo bo za vsakega prišlo obdobje, ko bo ta besedila razumel. Ni treba, da jih razume tako, kot jih mi, ali pa kdo drug. Kje pa! Vsak po svoje. Včasih je dovolj, da razumeš le en verz, pa ti je glasba všeč in naredi vtis." Kakšno je vaše sporočilo poslušalcem OZ- kako^ naj poslušamo vašo glasbo ? P: "Glasbe ni treba toliko poslušati, kot jo čutiti. Kdor začuti našo glasbo, jo posluša. če ne, v vsakem primeru čuti kakšno drugo glasbo in svetujem, naj ostane zvest svojim čustvom in čutom in posluša tisto, kar mu najbolj ustreza." Ana Faganel, Mojca Hafner in Petra Kaian, OŠ Staneta Žagarja Lipnica Mentorica: Katarina Rozman Foto: Simon Mareš, 8, b Mladi v okviru Evropske prostovoljne službe dobijo priložnost, daveč mesecev preživijo na prostovoljnem delu v tujini Radov^ica - V Evropsko prostovoljno službo (EVS), ki je del programa Mladina, se je lani vk^učila tudi Ljudska univerza Radov^ica. EVS omogoča mladim opravljai^je prostovoljnega dela v tujini oziroma lahko neproHtne organizacije v svoje aktivnosti vključujejo prostovoljce iz evropskih držav. Oktobra so tako že sprejeli devetnajstletnega fanta z Nizozemske, ki bo na prostovo^nem delu v programu PUM (Projektno učei\je za mlajše odrasle) ostal osem mesecev. Na odhod v Nemčyo pa se pripravya eden od udeležencev i^ihovega programa. "V Slovenijo sem prišel, da bi odkril, kaj si sploh želim početi v prihodnosti," je svojo odločitev pojasnil Nizozemec Johnny Strik. Ugotovil je, da ga delo z mladimi veseli, zato razmišlja o tem, da bi se ponovno vrnil v šolo in bi postal mogoče socialni delavec. V programu PUM sodeluje pri delavnicah, interesnih dejavnostih, projektih in pisarniškem delu. "Mladim pomagam pri učenju nemščine in angleščine, učim pa jih tudi cirkuške spretnosti, diabolo in žongli-ranje." Pred prihodom v Slovenijo je namreč kot prostovoljec delal v organizaciji Stichting circus Tijdgeest - potujočem cirkusu, ki je hkrati mladinska organizacija, ki sprejema mlade z ulice. S predstavami gostujejo po Evropi ter si tako naberejo izkušnje in tudi nekaj zaslužijo. Johnny Strik se je za Slovenijo odločil po naključju. "Nemčija in Belgija sta bili preblizu doma, tudi v Španijo me ni mikalo. Za Slovenijo pa sem slišal prvikrat in se mi je zdelo, da bi bila to zanimiva Johnny Strik izkušnja." Slovenščina se mu zdi čuden jezik predvsem zaradi "čudnih" črk, ki jih prej še nikoli ni videl. "V pogovoru z mladimi sem se že naučil nekaj jezika, a to počnem bolj za zabavo, saj bom večino tako ali tako pozabil." Meni, da je prostovoljno delo, ki ga opravlja, zelo dobra izkušnja, saj je postal bolj neodvisen, lažje sam sprejema odločitve. Goran Krajišnik Precejšnja preizkušnja Čaka tudi Gorana Krajišnika, ki je v letu dni v programu PUM končal trgovsko šolo, zdaj pa se pripravlja na odhod v Nemčijo. Delal bo pri gradnji in popravilih čolnov in ladij v okviru mladinske organizacije Alte Schule, ki se ukvarja z mladinskimi, izobraževalnimi in socialnimi projekti za otroke in mladostnike. Za svoje dejavnosti, ki vključujejo okolje, nove medije in kakovostno preživljanje prostega časa imajo na voljo več hiš, 14-metrsko vikinško ladjo in kanuje. "Za to sem se odločil, ker želim postati bolj samostojen," je pojasnil Goran Krajišnik. Nabral si bo tudi nekaj delovnih izkušenj, ki mu bodo mogoče pomagale pri iskanju službe doma. Čeprav nemščine Še ne obvlada dobro -pri učenju mu pomaga Johnny, -ga prav nič ne skrbi. "Se bom že znašel," pravi. Program EVS je namenjen mladim z manj priložnostmi. "Omogoča jim, da bivajo in delajo na drugem koncu Evrope in si tako razširijo obzorja na način, ki bi jim bil sicer nedostopen," poudarja mentorica Mateja Rozman Amon. Prostovoljci si v tujini naberejo novih delovnih izkušenj, naučijo se preživeti v tujem okolju, ob tujih ljudeh in navadah. "To jim omogoča, da spoznajo, da so sposobni preživeti tudi sami, da se morajo znajti. Nekateri se še v Ljubljani ne znajdejo!" EVS, še dodaja Mateja Rozman Amon, se je v praksi izkazal kot zelo obsežen in nenavaden projekt, saj je treba poleg bivanja, prehrane in prevoza organizirati tudi prosti čas, športne in družabne aktivnosti prostovoljcev. Johnny Strik se je recimo pri nas naučil smučati. Veliko je tudi dela s prijavnicami, poročili, računi in davki. "Po drugi strani je ta izkušnja zelo bogata tako za 'pumovce' kot mentorsko skupino in prostovoljce. Prostovoljec iz druge države ni zgolj delovna pomoč, s seboj prinaša drugačne delovne izkušnje, kulturo, jezik in navade," je zaključila Mateja Rozman Amon. Mateja Rant Vse šole na enem mestu Naklo - Na dnevu srednjih šol, ki so ga v osnovni šoli Naklo pripravili že tretjič, se je predstavilo dvanajst srednjih šol z Gorenjskega in Ljub^ane. Učencem osmih in devetih razredov ter njihovim staršem so ponudile informacije o svojih programih in možnostih nadalji\jega izobraževanja. Tako lahko na enem mestu primerjajo in ugotavljajo razlike med posameznimi šolami. "Učencem želimo na ta način ponuditi čimveč informacij na enem mestu. V okviru informativnih dnevov bodo imeli namreč možnost spoznati zgolj tri srednje šole, k nam pa smo jih povabili dvanajst," je razložila šolska svetovalna delavka Anamarija Kejžar. Šole se poskušajo predstaviti na čimbolj zanimiv način, zlasti se pri tem potrudijo poklicne šole. Zelo živahno je bilo zato pri stojnici Srednje lesarske Šole Škofja Loka, kjer so učenci tudi sami lahko izdelali ptičjo hišico ali stojalo za zgoščenke in ju odnesli domov. "Bistveno je, da jih pritegneš z nekim dogajanjem, potem pa mogoče pokažejo zanimanje tudi za lesno stroko," je razložil mentor praktičnega pouka Marko Legat. Če je ta stojnica pritegnila predvsem pozornost fantov, je bilo ravno obratno pri stojnici Frizerske šole Kranj. Dijakinje so učenkam spletale lase in jim oblikovale najrazličnejše modne pričeske. Osmošolka Mojca, ki ima sicer še eno leto Časa za odločitev glede vpisa na srednjo šolo, je bila navdušena. "Zanimiv poklic, vedno je kaj novega." K stojnici Srednje gostinske in turistične šole so vabili mamljivi kanapeji in različne mešane pijače, Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana pa je stavila predvsem na praktičen prikaz uporabe inštrumentov in pripomočkov, ki jih geodeti uporabljajo pri svojem delu. Kljub temu, da se poklicne šole zelo potrudijo navdušiti učence za vpis, pa se jih bo več kot polovica, ocenjuje Kejžarjeva, odločila za katero od gimnazij. Mateja Rant, foto: Tina Doki GORENJSKI GLAS «IS. STRAN 21ADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si 0 Torek, 27. januarja 2004 Dve nedelji na kupu: Prešernov dan in nedelja, 8. februarja 2004 v Ce na posezonskih razprodajah niste kupili vsega, lahko to storite 8. februarja na slovenski kulturni praznik, saj bo v Kranju potekal Prešernov smenj. Zavod Mladinska Mreža tudi letos organizira Prešernov smenj ob kulturnem prazniku 8. februarja 2004, ki se ga boste lahko udeležili v starem mestnem jedru Kranja in sicer na lokacijah Glavni trg in ploščad izpred Prešernovega gledališča Kranj, kjer bo tudi osrednje prizorišče prireditve. Prireditev je posvečena našemu največjemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Da ne bomo pozabili pesnikovih del, jih bomo predstavili na raznolik način, da pa se bodo obiskovalci lažje vživeli v takratne čase, pa smo poskrbeli tudi za predstavitev obrtnikov na stojnicah. Vse se bo začelo ob 8. uri na Glavnem trgu v Kranju z Prešernovim semnjem, ki bo trajal vse do 13. ure, ogledali pa si boste lahko širok spekter znanih in I >K H .com Vsako sredo na Radiu Kranj ob 19.30 Vsak mesec prilog Organon-ov ZADETEK itS* torek v Gorenjskem Glasu I Zgodilo v etru ponovno radio Marš ie Po skoraj dveh letih se je v petek, 23. januarja 2004, v mariborski medijski prostor tudi po etru vrnil radio Študent. Ustanovitelj in glavni financer novega zavoda Marš je Študentska organizacija Univerze v Mariboru, ki za delovanje radia mesečno prispeva okoli 1,2 milijona tolarjev, pol milijona pa primakne še mestna občina Maribor. Na frekvenci 95,9 MHz je zašumelo marca 2002, v petek od poldne naprej pa je na stari frekvenci zopet moč prisluhniti programu, ki ni več samo študentski, ampak tudi skupnostni. Šport na velikem ekranu V četrtek, 22. januarja, ste si lahko v baru Mitnica na velikem ekranu ogledali tekmo Evropskega pokala v rokometu med Odlično vzdušje je pripomoglo k naši prepričljivi zmagi nad Islandijo. Islandijo in Slovenijo. Organizator, Klub študentov Kranj je skupaj z obiskovalci ustvaril enkratno navijaško vzdušje, ki je pripomoglo k prepričljivi slovenski zmagi. Srečno našim še naprej! rezrite... Predavanje o izkušnjah s federacijo Jutri, v sredo, 28. januarja, ste vabljeni na predavanje dr. Boža Repeta, ki bo razgrnil-svoj pogled na slovensko izkušnjo s federacijo. Vstop na predavanje, ki se bo začelo ob 17. uri v kinu Storžič, bo prost Četrtkanje V klub Manana se bo ta četrtek, 29. januarja, ponovno vrnilo četrtkanje. Zadnje četrtkanje, ki se je zgodilo v četrtek, 15. januarja, z vodilno temo Hollywoodjada, je odlično uspelo. Tema tokratnega četrtkovega večera v klubu Manana pa bo NLP (Ne joči Peter ali Neznani leteči predmet). Obiskovalci so naprošeni, da s seboj prinesejo obilo domišljije in V Manani je vroče tudi letos. Foto: Bojan Okorn kozmične energije. Vstop je prost za vse lastnike študentskih izkaznic, ostali pa bodo organizatonem primaknili 500 SIT. Potopisno predavanje V nedeljo, 1. februarja, ste vabljeni na potopisno predavanje z naslovom Kilometri Sredozemlja v Klub Potepuh v Kranju. Ob 19. uri bo predaval Gregor Foedransperg. Vstop je prost. Dan žena bo tudi letos popestril moški striptiz malo manj znanih dejavnosti, ter raznolikost in pestrost ponudbe. Od 9. ure dalje pa vse do 12. ure je na programu Lajnar-ski festival, pet lajnarjev bo med Prešernovim gledališčem in Glavnim trgom. Za gostujočimi lajnarjimi pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še način tiskanja iz časov Gutenberga na starinski papir. Natisnili bodo Zdravlji-co, izvode pa bomo razdelili med obiskovalce. Kulturni program se bo začel ob 10. uri z re- * •• .S' <. » fe rt • f O pomembnih stvari, ki jih iahko naredite danes 1. Vadite hvaležnost. Premislite o stvareh v vašem življenju, za katere ste hvaležni ali bi lahko bili. Če dovolj cenite tisto, kar imate, boste imeli v prihodnosti še več razlogov za hvaležnost. 2. Napišite si tri svoje najpomembnejše cilje... ...in si vizualizirajte svoje življenje, kot da bi bili ti cilji že uresniče-ni. Kaj vidite? Kako se počutite? Predstavljajte si vsako še tako majhno podrobnost. 3. Naredite prve korake ... ...za uresničitev vsakega od teh treh ciljev. Naj bodo koraki raje manjši, kot preveliki. Ko boste naredili prvi korak, pa čeprav majhen, boste bolj motivirani za naslednjega. 4. Razgibavajte se. Poleg umskega dela je prav tako potrebno vaditi svoje telo. Dobra fizična pripravljenost vam bo omogočila, da boste lažje dosegali zastavljene cilje. 5. Berite stvari, ki vam bodo pomagale do lepšega življenja. Poskusite odstraniti negativnosti iz vašega življenja. Jutro je prelepo za časopis ali negativne novice. Bolj koristno je prebrati kaj takega, kar vas bo poživilo In motiviralo. Dan boste tako preživeli veliko lepše. 6. Meditirajte. Meditacija nI nič drugega, kot sproščanje. Najdite si prostor samo zase in mirujte. Dihajte sproščeno, enakomerno in počasi in mislite zgolj na dihanje. citalom Prešernovih najlepših pesmi v organizaciji KS Center. Ob 11. uri bo na ploščadi izpred Prešernovega gledališča Kranj zaigral Pihalni orkester Mestne občine Kranj, nato pa bo nastopil še Trobilni Trio in pevski zbor Musica Viva iz Kranja. Za vse generacije pa smo pripravili tudi lutkovno predstavo Turjaška Ro-zamunda v izvedbi gledališča Balinkugla. Predstava, ki traja dobre pol urice, bo odigrana v kočiji značilni za potujoče lutkarje iz 18. in 19. stoletja. V duhu kulture bodo nastopili tudi Akademska Folklorna skupina AFZ Ozara in Trobilni trio, da pa ne bo vse samo za ušesa, smo poskrbeli za modno revijo kostumov Iz 19. stoletja, ki so bili uporabljeni tudi v filmu o Prešernu. Če ne veste, kako se kulturno udejstvovati na naš največji kulturni praznik, je zagotovo Prešernov smenj v Kranju prava izbira, zato ste vsi vljudno vabljeni! Že v naprej pa vas želimo opozoriti tudi na druge prireditve, ki jih Zavod MladlM pripravlja v mesecu februarju in marcu. Pust bo v Kranju razveselil tako otroke, kot tudi tiste malo starejše otroke. Pustna sobota, 21. februarja, se bo začela ob 10. uri s pustnim karnevalom na Slovenskem trgu. Nadaljevala se bo z otroško maškarado od 16. ure dalje v dvorani Primsko-vo, kamor so vabljene tudi ostale maske od 20. ure dalje, kjer bo zagotovo najbolj nora zabava na pustno soboto. Pustni .torek, 24. februarja, bo obogatil program namenjen najmlajšim, ki se bo pričel na Glavnem trgu ob 10. uri. Ob 17. uri se bo otroška ma-škarada preselila v dvorano Primskovo, ki se bo ob'20. uri prelevila v pravo pustno rajanje za mlado in staro. Za dan žena, 8. marca, se obeta moški striptiz, kjer bodo svoje cunjice odvrgli Total Knockout. To se bo zgodilo ob 20. uri v dvorani Primskovo. Na najzanimivejše dogajanje v Kranju in okolici vas bomo še naprej opozarjali na tej strani, zato ne spreglejte Zadetka v Gorenjskem glasu tudi prihodnji torek. Polona Ramšak 7. Zabavajte se. Vzemite si dovolj časa zase. Ne jemljite žMjenja preveč resno. Življenje je resno, ker smo si takega ustvarili ljudje. Včasih tudi sebe ne jemljite preresno. Delajte več tistega, kar radi počnete, kot tistega, kar ne. 8. Pišite. Pisanje je lahko zelo očiščujoče. Kadar imate probleme in nimate nikogar, ki bi mu jih zaupali ali povedali, vzemite prazen list papirja in pišite ... napišite vse, kar vas moti, teži, kar vam gre na živce. Papir bo postal težak, vi pa neverjetno lahki in sproščeni. Pišite si svoj dnevnik. 9. Razvijajte dejanja prijaznosti. Poskusite od časa do časa narediti kaj dobrega za sočloveka, ne da bi za to kdorkoli izvedel. In ne pričakujte povračila. Vaša dejanja naj bodo brezpogojna. 10. Dokončajte nekaj. Imate kakšno stvar še nedokončano? Poskusite jo,dokončati, ne glede na karkoli in videli boste, kako dobro se boste počutili po tem. Običajno boste postali motivirani, da bi začeli zopet nekaj novega. Vir: wvvw.mojuspeh.com IZZIVI "V turizem naložba vrača počasi, a zanesljivo," je za Gospodarski vestnik povedal Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranj. Tako sem se odločil, da preverim, kaj kolega svetnik kupuje v daljnem Prekmurju. Svoj dopust bom prekinil jiitri, saj je na dnevnem redu jutrišnje seje mestnega sveta Mestne občine Kranj tudi usoda Lokalne turistične organizacije. Mačehovski odnos do kranjskega turizma je privedel do točke, da se usoda obetavne in donosne panoge spet odloča na političnem nivoju In ne na gospodarskem. Jasno je, da ni postavljenih infrastrukturnih temeljev. Ni vlagateljev. Ni tržne niše, ki bi privabljala v osrčje Gorenjske številne popotnike. Je pa kar nekaj osnov za razvoj turizma. Največja In zaščitna blagovna znamka bi morala biti dediščina, povezana z največjim slovenskim pesnikom Francetom Prešernom. Tu je prekrasno mestno jedro, ki bi lahko zraven edinstvene arhitekture poskrbelo še za sladokusce in gurmane. Okrepiti je potrebno festivalno dejavnost. Izkoristiti bližino letališča, gora in pristne domače ponudbe ter jo preplesti z urbanim pridihom. Politika bo težko rešila turizem. Največ, kar lahko stori, je to, da ne sprejme napačne odločitve. Podjetja bodo morala dati svojo piko na i. Lepo bi bilo, da bi kranjsko gospodarstvo vlagalo del svojih sredstev tja, kjer so jih ustvarili. Morda? Pa adijo. Gorenjska. Beno Fekonja V sredo, 4. februarja izide Časopis študentov Gorenjske Organon Organon se ceni tudi PREOBLEKI Torek, 27. januarja 2004 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / matjaz gregoric@g-gldS si GORENJSKI GLAS • ^9. STRAN Test: Ford Transit Connect 1.8 TDCi Comfort • V Med zadnjimi se je v očitno precej obetavno skupino avtomobilskih križancev, kjer sicer prevladujejo tri francoske in italijanska znamka, vrinil še Ford, ki je svoj velikoprostorski duet zasnoval po nekoliko drugačnem receptu; brez vprašanja, ali je bila na svetu prej kura ali jajce, zato pa z znano genetiko in z željami po uslužnosti do uporabnikov. iririr^-ü Zu nanjost: Tovor-njačku je v potniški izvedbi ime tourneo connect in je namenjen predvsem zadovoljevanju želja družin, ki v avtomobilu pričakujejo veliko prostora za prtljago in športno opremo, ter podjetnikom, ki ne rabijo tovornjaka, ampak le prostor za prevoz manjše količine tovora v veČ kosih. Avtomobil s svojo dokaj oglato zu- nanjostjo niti ne želi prikrivati svojega tovornjaškega porekla in je s svojim topim nosom, na katerem sta skoraj pravokotna žarometa, z vzdolžnimi vdolbinami na bokih in z velikimi steklenimi površinami dokaj simpatičen. Ik^**/*"!^ Notranjost: Prostora za kovčke, škatle in tudi kakšno kolo, jadralno desko in druge športne rekvizite je v tem avto- TEHNIČNI PODATKI Vozilo: .....................kombinirano, 5 vrat, 5 sedežev Mere:.....................d. 4,280 , š. 1,790, v. 1,810 m Medosna razdalja:............................. 2,660 m Prostornina prtljažnika: ...................... 1800/4200 I Teža praznega vozila:........................... 1575 kg Dovoljena skupna teža:..........................2110 kg Motor: ...........................štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: ........................... 1753 ccm Moč: ......................... 66/90 KM pri 4000 v/min Navor: .......................... 220 Nm pri 1750 v/min Najvišja hitrost: ..............................154 km/h Pospešek od O do 100 km/h:......................16,3 s Poraba EU norm.:...................7,9/5,8/6,5 1/100 km Maloprodajna cena: ....................... 3.515.707 SIT Zastopnik: ......................Summit Motors, Ljubljana mobilu res v obilju, da pa ne bi pozabili, da gre za tovornjaček, seje treba sprijazniti tudi z drsečim prtljažnim podom in precej nerodno polico, ki zakriva prtljažno vsebino. Ker tourneo connect ni Čistokrvni potniški avtomobil, pozorno oko opazi nekoliko slabšo kakovost plasti-ke notranjih oblog in armaturne plošče ter nasplošno nekoliko slabšo skrb za potniško udobje. Medtem ko je voznikov sedež dobro odmerjen in nastavljiv, so sovozniku namenili nekoliko manjšega zlasti v sedalnem delu. Kadar na njem ni nikogar, ga je mogoče enostavno spremeniti v priročno mizico s prostorom za odlaganje dokumentov in z vdolbinami za pločevinke ali kozarce s pijačo. Oblika in razporeditev merilnikov in stikal v popolnosti spominjata na Fordove potniške avtomobile, enako velja za volanski obroč. To z drugimi besedami pomeni, da voznik lahko računa na urejenost in dobro preglednost, so- Smart bo šel tudi na brezpotja Leta 2006 bo prišel novinec s štirikolesnim pogonom in agresivnejšo podobo Del nemško-ameriškega avtomobilskega konglomerata DaimlerChrysler, ki se ukvarja z najmanšimi avtomobili, ima obetavne načrte za bližnjo prihodnost. Pri Smartu so namreč pred kratkim obelodanili, da nameravajo poleg majhnih mestnih avtomobilov leta 2006 postaviti na kolesa tudi športno rekreacijski model, ki mu bo ime formore. Hkrati bo ta avtomobil tudi obeležil Smartov vstop na ameriški trg, kjer so športni terenci med njabolj priljubljeni avtomobilskimi skupinami. Izdelovali ga bodo v DaimlerChryslerjevi tovarni v brazilskem mestu Juiz prišlo 60.000. Hkrati z začet- formore na voljo tudi na drugih de Fora, od koder jih bo letno kom prodaje na ameriškem, bo ključnih (evropskih) trgih. An- ____ __________dreas Renschler, prvi Človek Smarta, obljublja vsestransko zmogljiv in adrenalinsko nabit avtomobil, primeren za brezpotja in gladke ceste. Tako bo v programu te avtomobilske znamke skupaj šest različnih modelov v številnih različicah. Pomemben novinec bo tudi prihajajoči smart forfour, ki bo zrel za serijsko prodajo v spomladanskih mesecih in bo na nekaterih trgih (tudi pri nas) tvoril glavnino prodaje. Prva deseterica leta 2003 Po revidirani statistiki prodaje novih osebnih avtomobilov v letu 2003, ki jo je v skladu s smernicami Sekcije za osebna motorna vozila pri GZS pripravilo podjetje Jato Dynamics, je najboljši rezultat s 13.436 avtomobili dosegel Renault, pred drugouvrščenim Peu-geotom (6189) in tretjim Volkswagnom (5897). V deseterici so Še Citroen, Opel, Fiat, Ford, Seat, Hyundai in Toyota, za najboljšimi pa je zaostala Škoda. Med poražence leta statistika uvršča znamki Rover in Mercedes-Benz, največ pa je pridobil Daewoo. Po tej statistiki naj bi lani v Sloveniji prodali 56.978 avtomobilov, kar je v primerjavi z letom 2002 (52.281) za 8,98 odstotka več. Podatki v statistiki naj bi bili prečiščeni do te mere, da ne vsebujejo registriranih in nato izvoženih avtomobilov. M.G. potniki pa na veliko uporabnih odlagalnih poličk in predalov za drobnarije, kar nekako sodi v poglavje o prostornosti in prilagodljivosti. Opreme za varnost in udobje je v tem avtomobilu toliko, kot si jo je uporabnik voljan doplačati s spiska dodatkov, med katere sodi tudi ročno nastavljiva klimatska naprava, ki ima z veliko notranjo prostornino v vročih dneh kar precej dela. Motor: Pri Fordu imajo že nekaj časa na voljo sodoben turbodizelski stroj z visokotlačnim neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu, ki z 1,8 litra gibne prostornine in z 90 konjskimi močmi tudi v connectu zelo solidno opravlja svoje delo. Res deluje nekoliko FORD TRANSU CONNECT 1.8 TDCi COMFORT in bližnji tekmeci Model maloprodajna cena FIAT DOBLO COMBI 1.9 JTD ELJ< 3.286.295 SIT RENAULT KANGOO 1.5 dCi PRIVILEGE 3.445.000 SIT CITROEN BERLINGO MULTISPACE 2.0 HDI 3.295.000 SIT bolj robato in glasno, kot bi se obnašala v kakšni limuzini, vendar navor, ki ga je dovolj na zalogi že v nižjem območju vrtljajev, poskrbi za dokaj lagodno in tudi naftno ne preveč potratno vožnjo. Menjalnik je za pol-tovornjaŠke razmere dokaj natančen, le pedal sklopke je nekoliko pretrd. Vozne lastnosti: Nedvomno temu avtomobilu ni pogodu pretirano dinamična vožnja, saj motor v višjih vrtljajih postane preglasen in tudi karoserija je zaradi ravnih linij občutljiva na bočni veter. Podvozje dokazuje precej tovomjaških korenin, kajti listnate vzmeti zadnje preme ne morejo zagotoviti vrhunskega (li-muzinskega) potniškega udobja; kadar vozilo ni polno obremenjeno, nekoliko bolj poskakuje po cestnih grbinah, medtem ko mu obremenitev s težo ne povzroča nobenih težav niti pri legi na cesti, niti pri zmogljivostih. Končna ocena: Tourneo connect se tistim, ki so pri dojemanju prevoznega sredstva bolj fleksibilni, hitro prikupi in ga zlahka sprejmejo za družinskega člana. Največ seveda štejeta prilagodljivost in uporabnost, dodatne pluse in nekaj minusov pa bi si lahko nabral še z nekaterimi drugimi lastnostmi. Matjaž Gregorič Legenda: *****odlično * * * lir povp reč n o * * -Ä- i^r zad ovc I j ivo ★lir-t^n^-^rslabo / vmesna ocena NA KRATKO Pri PORSCHE SLOVENIJA, ki zastopa avtomobilske znamke AUDI, VOLKSWAGEN, SEAT, ŠKODA in PORSCHE, so deloma zadovoljni z uresničenjem lanskih prodajnih načrtov. V Volkswag-novem oddelku so imeli izpad prodaje zaradi ostarelosti glavnega prodajnega aduta golfa, ki pa je sredi tega meseca že dobil naslednika pete generacije, z obljubljeno osnovno ceno 3,42 milijona tolarjev. Precej bolje je šlo znamki Audi, ki je z akcijo štirikolesnega pogona za polovično doplačilo za več kot polovico presegla svoje načrte, sicer pa je znamka s štirimi krogi s stabilno prodajo ostala vodilna med prestižnimi. Letošnji glavni adut bo novi A6, ki pride k nam konec maja. Seat, ki je uspel zadržati mesto v deseterici, bo okrepitev modelne palete pozno spomladi doživel z novim športno zasnovanim kompaktnim enoprostorcem altea. V v novo nastalem oddelku Skoda bi lansko leto zaradi neuresničenih načrtov najraje kmalu pozabili, medtem ko naj bi se letos rezultati te znamke opomogli tudi na račun novosti - septembra nove octavie (na sliki) in že spomladi z rahlo osveženo fabio. • Južnokorejska KIA je lani izvozila pol milijona avtomobilov, jubilejni model je bila limuzina magentis, namenjena kupcu v ZDA, kjer se imenuje optima. Tako velik izvoz je južnokorejska tovarna dosegla prvič v svoji polstoletni zgodovini, že letos pa nameravajo ta rezultat preseči in do leta 2006 kar podvojiti. Poleg tega ima Kia tudi uspešno proizvodnjo v tujini, kjer so lani izdelali 190.000 avtomobilov. • Kontrolni 49-odstotni delež pri južnokorejskem avtomobilskem proizvajalcu SSANGY-ONG so prevzeli Kitajci. Gre za državno podjetje National Blue Star Group, ki bo pred dokonč- nim podpisom pogodbe predvidoma v marcu, izvedlo tritedenski skrbni pregled poslovanja. Lastninske spremembe ne bodo vplivale na prodajo na evropskih trgih, ki jo skušajo ponovno oživiti. Lani je SsangYong izdelal 161.000 vozil, izvozili so jih le 12.277. Družba AC-KONIM, d.o.o., uradni distributer vozil MITSUBISHI v Sloveniji, je uspešno zaključila prodajno leto 2003. Prva letošnja novost bo lancer, prenovljena verzija že dobro znanega Mitsubishijevega modela, ki bo na voljo tudi v kom-bijevski izvedbi. Novi enopro-storski sedemsedežnik grandis je predviden za prodajo v začetku junija in oktobra pride še novi colt (na sliki). M.G. M.G., foto DaimlerChrysler \ Rabljena vozila Uelouii čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota; od 8. do 13. ure Znamka in tip R-Twingo pack 1,2 air,cz,es R-Thalia 1,4 16v k,2xair,sv,cz,es Ford Focus 1,4 2xair,cz,es R-Megane break l,9dti k,abs,sv,cz,es Megane Coupe 1,4 k,abs,sv,cz,es,4air R-Thalia l,5dd k,sv,es,2air • R-Safrane 3,0 V6 k,abs,sv,cz,es Clio 1,2 16v dyn. k,abs,sv,cz,es Honda Civic 1.8 k,2xair,sv,cz,es Laguna 1,8 16v rxt ak,abs,4xair,sv,cz,es VW Sharan 1,8 T k,abs,sv,cz,es,2air Master 2,2 dci k,sv,cz,es,r Letnik-barva 2000 rumena 2002met.siva 2000 bela 1999 rdeča 2000 rumena 2003 rdeča 1994 bordo rdeča 2003 bela 1998 rdeča 1999 srebrna 1998 srebrna 2001 bela Cena V Sit 1.220.000,00 1.690.000,00 1.780.000,00 1.890.000,00 2.050.000,00 2.070.000,00 899.000,00 2.090.000,00 2.150.000,00 2.190.000,00 2.630.000,00 3.180.000,00 RENAULT \^•\^'^^^.alpetour•remont■si Za vozila z garandjo vam jamčimo: ♦ brezplačen preizkus ♦ 82 tock kontrole na vozilu ♦ tehnično kontrolo vozila po 2000 prevoženih kilometrih ♦ pomoc na cika vleko au popravejo ♦ no 12 mi-seCno tehniCno (iARANCIJO ♦ C, V()/.III)X. C XKWCIIO •K Ml\l\ -s\ .si:h\i)\i)I.\v - cz CI N I K \I.N() /.\kI.i:i'\MI-; - R- R.\DI() -KS EU-MK I)V|(i SIl-kKI. ■ AIR Amn\() Vse za vaS avto na enem mestu: D.D. KRANJ ShRVISNO PRODAJNI CLNThR KRANJ. l.JUHl.JANSKA 22 Rabljena vcmla: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 4 Prodaja so/.i) Knniiult ♦ Najoin \<)/.il ♦ IVnpis \()/.il ♦ Zavarovanja in ruKi^^^'^^M^ ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Tnlmi^ni prc^^Uidi os o 'ÖT C «o CO N C0 0 o E > o. D.Ü? CO o ^ O O CO » «BMl C CO i. C\J 05 O C ■o 0) 0) C W gcNi i5 § •5 v> CO CO 2 ž 0 -C »Ü N 'N 0) .0. QC O o CO 1 o o CNj CO • n m • (0 • ■ E • ■M > 3 O "S '55 o (0 0) .0 o « C C O O 3 CO S O § O CO o w O "D 2 Ž (Q (O o s: O O V) C .. C o ? 2 aiS ^ o -0 _ ■0 o C C n ^ tO E o 0) E C 5 = o _ CO ^ »Ü CO > O- o CO E 0) •o CO = 0) o i: >0 B . CO O ž ^ B -E -S 2 o C CO .0 U) o Q> C O) o E ^ ■D 3 CO a « a C <0 > a> «^^^ 0) ■o o ■o 0) > iS to a