221
Imena slovenskih krajev.
Imena vasem razlagati je težka reč, ker niso vzete samo rekam, drevesom in legi tega ali unega kraja, ampak še brez števila družin vzrokov je, zakaj se je tej vasi prav to ime zdelo, zakaj ne kako drugo. Vse to bi razlagatelj moral dobro vediti; moral bi tedaj znati zgodovino skoraj sleherne tokave, čigar ime bi hotel jezikoslovno pretresati. Vendar bi se pa tudi ne smel dati preslepiti nekterim tacim pravlicam, ktere je mnogo poznejše porodilo zdanje vaško ime. Tako za Turjak pripovedujejo nekteri ljudje, da ima za tega del to ime, ker so nekdaj v tem gradu skupaj gospodovali trije bratje, trije Jaki; al kdo bode to verjel? Vidimo tudi mnogo tacih vaških imen , ktere so po vsakdanji rabi tako zelo okršene, da najbistroumnejšemu, na vse strani omikanemu jezikoslovcu ni več mogoče vselej najti korenike; druge pa zopet na sebi nosijo prilepke in oblike starodavnih časov. Tak preiskovavec toraj moral bi tudi imeti bister bister um pa obilo jezikoslovno znanje.
Pogledimo po tem uvodu, kako se neimenovani pisatelj vede v svojih preiskavah, ki nam jih priobčuje „Uč. Tov." Le nektere reči vzamemo v pretres. Naj iz teh primerov umni svet sam sodi, ali je gosp. pisatelju bila sreča mila, ko se je lotil preiskovanja vaških imen:
„Ambrus znOmruz, od omrežiti, zato, ker je svet omrežen". To uže samo za tega del nikoli ne more biti narejeno iz besede ^mreža", ker slovanski jezik visocega e (*), kakoršen je v besedi wmrtžaa, nikoli ne spreminja v u. Da te reči preveč ne razblinim, opominjam g. pisatelja, naj vzame v roko Miklošičevo knjigo: ^vergleichende lautlehre der slavischen sprachen", pa naj bere od 133. do 149. strani. Beseda Ambrus kaže, kakor bi imela ta beseda v sebi dva dela: „am" in „brusa. Pogledimo naj-prvo, kaj bi utegnilo biti: „brus?" Stara slovenščina ima koreniko „bri8tt, iz ktere je glagol II. vrste: gbrasuiti" verderben, nagen — in potem glagol V. vrste: „br'tisa t ia — abvvischen; pogledi Mkl. strni, slovar 1862. Iz ^bns" je   bila naredila  že stara slovenščina:  „ubrus*Ba
—   sudarium; poglej Miki. ^strsl. slovar" 1850. Naše narečje po Notranjskem pa ima: ^obrsnoti^ — streifen, na pr.: grm ga je obrano I, in potem: ^brisati" vvi-schen. Iz ?5brsa je storjena beseda: „obrsica", to je dež, ki pod kapom v steno kropi, in tudi: „brusu — schleif-stein. Podoba je tedaj, da korenika „brs" kaže odje-manje, glajenje. Kaj pa je: „ara?" To je teže razsoditi. Na Dolenskern blizo Lašč pri sv. Gregorji vem za vas, kteri se pravi Andol.   V starem je pa bilo „7Kdol,Lu
—  thal namestic: „vi>doli>, vTftdol^", Mkl. „vrgl. lautlehre 58. V besedi  „A n d o 1",  ki je najbrže to, kar staro-
slovenska „^ doli", tedaj še nahajamo nosnik; njen pomen je „dolinau; in res je ta vas pod hribom, na kterem stoji cerkev sv. Gregorja. Po tej analogii bi toraj stalo „Am-brus*' namesti „Mbrusi", za ktero obliko pa ne vem, ali je najdena v starih knjigah ali ne; pomen bi utegnil biti oguljen kraj; toda vendar zboga same besede še ne trdim, da je ta kraj zares oguljen, ker nisem gosp. pisatelj, ki že samo iz imen dela najpredrzniše hipoteze: ali vas leži pod hribom ali za hribom, preko solnca ali od solnca, proti jugu ali proti severju itd.; tudi ne prisezam, da se nisem zmotil v koreniki: hotel sem le pokazati, kako bi se dala ta beseda pretresati po slovanskem jezikoslovstvu.
Dosti o „Ambrusuu  —  pogledimo naprej.
»Dragatuš — znabiti da se tisi kake derage ali derovija."
v                  v
Ce pisatelj zares misli, kakor nam kaže njegovo pisanje „deragatt, da zato ne more biti prav „dragau, ker v zdanjem času pravimo: nderem" , se grozno moti skozi in skozi. Ravno tako krivo pot hodi, ko iz korenike: „tiska nareja 5)tuš".
^Duplje,   ali  brez  okrajšanja  D v op olj e,   ker stoji v sredi med dvojnim poljem."
Zboga te besede se s pisateljem ne bodem za vreme trgal, samo vprašam: zakaj zameta slovensko besedo „duplo" — „hohler baum", čigar koreniko nahajamo tudi v starem? Ali morda ni vedel za „duplo"? Iz ,,dvo-poljeu bi se dala samo narediti skrčena oblika: ,,dlipo lje", namesto „dviipolje", primeri dvudinevije— zeitraum von 2 tagen; M ki. „str8l. slovar"  1862.
^Brdo, korenika brsniti."
Kdor more narediti ?)brdou iz korenike „brsu, ta zna več, nego hruške peč'.                  >
^Glogovitz — Blegovica, vas ob logu. Črka o se je sčasoma zgubila."
Čudo golemo! Tu je g. pisatelj zopet pred sabo imel našo in staroslovensko besedo ^glogi" — ,5hagedorn", pa ne, da bi jo vzel! Ali morda mu je neznana? Mogoče je, da narod namesto „Glagovecu, kakor sem jaz vedno slišal, sem ter tje morda tudi res pravi „Blagovectt; al to kaže, da je popaka ; tudi je pa mogoče, da je gosp. pisatelj sam si pokvaril besedo, ker mu drugače ni hotla iti v njegov koš, kakor je tudi preobličil „Mokro n oga na „Mokr ono v o". Porok sem mu, da ko bi šel na Do-lensko in vprašal, kje je „Mokronovo^, ne bi ga razumel živ krst.
nGutenfeld — Dobropolje; nerodoviten kraj, slab za polje, kjer je tedaj ze to dobro polje, kjer je le sejati mogoče."
To je „lucus a non I učen d o". Tu opomnimo le, da ljubljanski „schematismusu je malo vreden porok v pisanji slovenskih imen. Kdor sam posluša, kako pravijo ljudje, slišal bo, da se govori „Dobrepoljea žnsk. spi. mn. štev.; sicer naj mi pa gosp. pisatelj le verjame, da je v Dobrepoljah zares dobro in rodovito polje, najboljše daleč okoli.                                                                (Kon. prih.)
Imena slovenskih krajev.
(Konec).
^Hinah = Hine = vas v g na h ali hnah (falten-dorff) Zavolj važnosti imen, ki so iz ravno tistih korenin speljane,— kakor hna namest g na (Jalte)-------
se mi dozdeva, da so naši Slovenci v dvojnih velikih selitvah na Kranjsko prišli, in sicer prvi % lepoglasnejim slovilom (mundarf) g na, golt, ki so lepši kraje posedli od juga ali jutra; drugi s Čehom enakim slovilom z= h namest g, poznejši morebiti od severja, ki so ostale slabši kraje napolnili itd."
Nečem se pogrezati v prazno preiskovanje, kako, kdaj in od kod so prišli naši dedje v to deželo, ker se je zaradi tega že zadosti olja pomazalo po steni, in ker sem do cela preverjen, da imamo Slovenci dan denes mnogo druzih, važnejših del, če se kdaj mislimo iz blata izkopati. Vse to v nemar pustivši hočem zopet kreniti na jezikoslovno pot in povedati gosp. pisatelju, da slovanski jezik nima korenike „gn", ampak samo „g^Bb"; da je torej vse njegovo preiskovanje — tudi modro svetovani „falten dorf" —podobno mehurjem po vodi; povedati moram dalje, da tudi njegova korenika ,.pog" — biegen je mehur, ker jezik ne ve za njo, in da glagoli II. vrste: »genoti, ognoti se, pri-pognoti" , stoje namestu: ;Jg*bn7Kti, ogtbuMti, pripog^bnTKti", kakor „ogrenoti" namestu „ogreb-noti" itd. Naj še pridenem, da iz tacih okršenih ko-renik ne smemo nikoli delati samostalnikov ali prilogov; da so torej naši pisatelji napek zvarili besede: „ginljiv, zaton, pogin, natis, vrnitev" itd. Namestu „ginljiv" ima jezik „vgibčen", toda v drugačnem pomenu, namestu »p o g i n" prav govorimo „p o g u b a" (iz debla g^ib), namestu ^natis" bi se boljše reklo samo ?3t i s k", namestu „zaton" bi morali reči „zatop", namestu »vrnitev" bi morda bolje bilo »vrnotje", kakor „trenutje" (neorganska oblika namestu „trenotje"), primeri staroslovenske gla-golščeke: gonBzn 2K tije, kosnTfttij e, t^kn Tfi tij e, Miki. vergl. formenlehre 135. Samo dve taki neorganski obliki sti meni med narodom znani: »kane c" — tropfen, in iz tega »cinek" — fettauge auf der suppe; weisser augenstaar, iz „kap". Korenika „gn, hn", ktere naš jezik tedaj nima, gospodu pisatelju nikakor ne more iz misli; ni utrpel, da je porodil iz nje še ta-Ie imena: »Begne" namestu „Vegne, v g ne"; ?5Bohinj" namestu „Vohinj, v hinju ; »Mekine" namestu „med hine"!! Drugo deblo, ki mu je všeč, pa je »golt, holt" (strsl. gl*fab). Iz tega je naredil: »Hoče" to je, »holtče"; »Goče" , to je »golt če"; jjHo tederšič", to je holt in držati; kjer se namreč več goltov skupaj drži." Ime »L o k au izpeljava iz: li-ti — giessen, da-si je v starem bilo „1/Kka". V Istri blizu Trsta je vas, kteri Lahi še zdaj pravijo Lonche, Slovenci pa Loka; tu zopet vidimo stari nosnik.
Pogledimo še kaj tacega:
^Mengiš" verlivo me m o g oš (dickicht), ker seje me m o g oš hodilo; „Kokrau iz nkrk" (vrat); Michel-stetten = nVelesovoa; vas v lesu" Kako pa da so Nemci pri tem imenu svojega Mih elj na notri pripravili, ni lahko zapopasti. Kovor: iz: k (zu) in vor (vreti zr einfliessen), tedaj zufluss, ker namreč Bistrica tukaj k Savi vre."
Ne iščemo, da bi pri tej besedi bila gosp. pisatelju prišla na misel korenika „kvr", ampak le prosimo ga, naj nam pove iz stare slovenščine ali iz kterega koli živega narečja samo eno tako besedo, ktera je zložena z razmer-nikom k, pa so mu odpuščene vse njegove jezikoslovne pregrehe. — Časi so prešli, koso se jezikoslovci kaj moški držali, ker so bili tako učeni, da so znali izpeljavati ^semenj" — markt (strsl. sT&nbm*) iz glagola „menjatiu, ker se blago menjava; besedo „trg" — markt iz glagola „trgati",   ker  se  platno  trga  ali   porje.    Kdor se
loti jezikoslovetva, vsaj že zboga same radovednosti bi v roko vzel Miklošiča, čigar bistroumnosti se po pravici čudi vsa učena Evropa, in videl bi v knjigi: ;,ver-gleichende lautiehrew 235, da besedi „Kokra, Me-kine" sti nekdaj morali biti „K /K k r a, M A kine", kar Miklošič bistro sodi iz nemških oblik: „Kanker, Min-kendorf"; v staroslovenskem letošnjem slovarji na 72. strani bi pa našel: „vo1ostb, veles*— skotij bog«*", to je živinski bog. Zakaj in kako so Nemci pripravili svojega Miheljna v Velesovo, tega tudi jaz ne vem; ali dobro se opominjam, da je že Metelko izpeljaval Velesovo od  boga Velesa.
V vsem dozdanjem preiskavanji smo zalezli samo to dobro misel, da se vaška imena od rodovitnega drevja po pameti ne dade izpeljavati; da je torej beseda »Višnja gora" napek ponemčena; kaže, da tudi morda ni čisto prazno, kar piše o „Postojni": vse drugo pa ne velja, in treba se nam je zdelo to očitno povedati. Kdor hoče znati, mora se učiti! —
Popravki. V zadnjem listu naj se v tem sostavku v prvi polovici na 221. strani od zgorej v 17. vrsti bere: »bister um", namestu „bister bister um"; od zdolej v 18. vrsti beri: »Beseda Ambrus kaže, kakor bi imela itd.", namestu »Beseda Ambrus kaže, kakor bi imela ta beseda itd.;
od zdolej v 15. vrsti beri: ;,brttsnrf\ti" namestu »br^Bsniti";
od zdolej v 2. vrsti beri: »namestu" pa ne „na-mestic"; beri: „vB(lolf,, v^doli.", pa ne: vo&dol*, v^dol*", in povsod naj se bere: »^dolt" namestu „S\ d o 1 tb".
Na drugi polovici te strani od zgorej v 28. vrsti beri: „d vudbne vij e" namestu „d vud^ne vi j e";
v 33. vrsti od zgorej beri: „Blogov ica" namesti »Blego vi ca."
V Trstu 4. julija 1862.                                  Levstik.
233