GrosuPlJe (centrala) sP 308 NflŠ KRAJ 1997 352(497.4 Dobrepolji as krai > glasilo občine dorrfpolif S KNJIŽNICA GROSUPLJE informativno glasilo občine dobrepolje Letnik 3, št. 11, november 1997 Razstava pasemskih malih živali na Vidmu Razstava, ki jo Društvo pasemskih malih živali Velike Lašče pripravi vsako leto, je bila letos na Vidmu. Razstava je bila 11. in 12. oktobra, ogledalo pa si jo je veliko število ljudi. Na sliki: predsednik društva Franci Adamič z modrim dunajčanom, ki je dobil strokovno oceno prvaka pasme. Na seji OS predstavitev predlogov za občinski praznik Na razpis je prispelo šest predlogov. Čeprav je rok razpisa že potekel, so se člani sveta odločili, da do izbire praznika še vedno lahko pošljete svoje predloge. Na seji je bila predstavljena tudi izbrana varianta za izgradnjo mrliške vežice. Podrobneje o seji na strani 5 Državni zbor Republike Slovenije Poslanska pisarna Obveščamo vas, da bo JANKZ JANŠA, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije za Vaša vprašanja in pobude na voljo v POSLANSKI PISARNI V DOBREPOLJU VSAK ČETRTI PONEDELJEK V MESECU, in sicer: 1997 24. novembra 22. decembra 1998 26. januarja 23. februarja 23. marca 20. aprila (izjemoma tretji ponedeljek) 25. maja 22. junija n mm • 27. julija od 17. do 19. ure v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35. 119970013,11 2 CE33E1 I I/ županovega urada Naš kraj 11/1997 Tudi smrt je del življenja Smo pred praznikom Vseh svetnikov, ki smo ga v Sloveni ji ves čas tudi za čas Jugoslavije praznovali kot državni praznik dan mrtvih. Kot državni praznik smo ga ohranili tudi sedaj v samostojni Sloveniji. Ker je to čas, ko se vsi malo bolj intenzivno srečujemo tudi z dejstvom smrti, je prav, da ob tem spregovorimo nekaj besed. ^Tudi smrt je del življenja in se moramo tudi z njo sprijazniti. Seveda gre za dve dimenziji, s katerimi se ljudje srečujemo ob smrti. Ena je fizična smrt, pogreb, pokopališče, mrliška vežica itd., drugo pa je smrt kot odhod človeka, ločitev od svojcev, spremljajoča žalost. Za kristjane je smrt tudi prehod v novo večno življenje. Občina je po svoji zadožitvi tudi udeležena pri smrti oziroma se srečuje z njenimi posledicami, predvsem seveda na tem vidnem delu kot je pogreb, urejanje pokopališča, izgradnja in vzdrževanje mrliške vežice itd. Občina je tudi po zakonu zadolžena, da poskrbi za te stvari. V ta namen je, v skladu z zakonom, občinski svet sprejel tudi odlok o pokopališkem redu, po katerem je enotno urejeno, kako potekjo pogrebi, enotno plačevanje najemnin za grobove itd. Vse je sedaj enako tako v Dobrepolju, kot v Strugah. Na obeh krajih je tudi določen oskrbnik pokopališča, na katerega se morate obračati pri vseh delih na pokopališču, zlasti pred izkopom jame in pri postavljanju spomenikov. Iz prispevkov, ki jih plačujete za grobove, se vzdržuje pokopališče, plačuje upravnik, stroške rednega vzdrževanja, kot voda in odvoz smeti itd. Z delom teh prispevkov in še z dodatnimi sredstvi se že nekaj let obnavlja pokopališče na Vidmu, potrebna pa so obnovitvena dela tudi v Strugah. Sedaj, ko je tudi tam uveden prispevek za grobove, bo to nekoliko lažje. Ker nekaterim ni čisto jasno, kako je s temi prispevki, moram povedati, da je prispevek za grobove določen z zakonom o pokopališki dejavnosti, na osnovi katerega mora občina sprejeti občinski odlok. Plačuje se za nazaj, torej v letošnjem letu za lansko leto. Zakon predvideva, da se vsakomur, ki tri leta ne plača najemnine, grob odvzame. Reči moram, da vsi z razumevanjem poravnavate te prispevke, nekateri posamezniki pa, kljub temu še vedno nekaj zavlačujejo, čeprav je zakon jasen in se ga moramo držati tako občina kot občani. Nekateri ste že zelo nestrpni, kaj je z mr- liško vežico na Vidmu. Planirano je bilo, da bi jo v letošnjem letu zgradili do strehe, dokončali pa v naslednjem letu. Priprava dokumentacije se je nekoliko zavlekla, tako da ni smiselno začenjati z deli pred zimo. V letošnjem letu smo dokupili še nekaj zemlje in opravili bomo še manjšo zamenjavo, tako da bo prostor primeren. Uskladili smo načrte, tako da bodo vsa dokumentacija in dovoljenja nared za gradnjo v naslednjem letu, tako da jo bomo lahko tudi končali. To so seveda stvari, ki so zgolj materialne narave in se jih z dobro voljo da reševati in rešiti. Smrt ljubljenega človeka pa je za njegove svojce, sorodnike in prijatelje tudi zelo globoka duhovna zadeva, ki je ne moremo obravnavati samo z zunanjim materialnim vidikom. V stiku z bližnjimi se ob smrti vedemo trenutku primerno in čuteče, zato da ne ranimo bližnjega, ki je v stiski. Tudi zunanje obnašanje na pogrebu mora biti temu primerno. Pogrebi so seveda takšni, kot si jih želijo pokojnikovi sorodniki, mnogokrat pa ljudje sami povedo svojim bližnjim, roma obliki pogreba. Pogreb je seveda lahko civilen ali cerkven, žarni ali s krsto, odvisno od tega, kaj si ljudje želijo. Pri nas je, vsaj do sedaj, največ pogrebov z mašo. Pokojnik med mašo leži v cerkvi, v cerkvi se zanj daruje maša, opravljajo molitve in v mnogih primerih tudi poslovilne besede njegovih najbližjih in prijateljev. Skoraj nerazumljivo pa se mi zdi, da se del udeležencev pogreba odloči, da na tem delu pogreba ne bo spremljalo svojega bližnjega pri obredih, ki so namenjeni izrecno zanj. Lepo in prav bi bilo, da bi ga vsak, ki se je odločil, da gre za pogrebom, spremljal vseskozi tako, kot pogreb poteka, če je to civilni pogreb tam in tako, kot civilni pogreb poteka, če pa je cerkven pa tam, in tako, kot poteka cerkveni pogreb. Tukaj ne gre za versko dejanje. S tem, ko je šel nekdo, ki ni veren, za pokojnikom v cerkev, še ni in ne bo postal vernik, pokazal pa bo spoštovanje do pokojnika in do njegovih domačih. Ne vem, ali je v nas še vedno strah, ko so oblastniki posegali tudi na to področje in šikanirali sinove in hčere, ki so se udeležili cerkvenega pogreba svojih statršev. Mislim, da bi to morali preseči. Res nerazumljivo se mi zdi, da nekateri stojijo celo uro zunaj, mnogokrat tudi v snegu in mrazu, pri minus 20 stopinjah, namesto da bi v primerno topli cerkvi spremljali obred, ki je namenjen izključno človeku, od katerega se poslavljamo. Prav bi bilo, da se nad tem zamislimo. Ni prav, da tudi pogreb in slovo od pokojnika zvo-deni na neko nepotrebno dejanje ali v uro klepeta pred cerkvijo. Pogreb naj bo čas, ko ob spominu na pokojnika poskušamo razmišljati o tem, da bomo lahko že naslednji dan, mesec ali leto tudi sami na tej poti. Tudi smrt je pomembni del življenja. kakšen pogreb si želijo. Za vse, ki na pogrebu sodelujejo, pa velja, da se poskušamo pri- Vaš župan Anton Jakopič Volitve predsednika republike in članov državnega sveta Predsednik državnega zbora RS Janez Podobnik je dne, 12.9.1997, izdal odlok o razpisu volitev predsednika republike in odlok o razpisu splošnih volitev v Državni svet. Predsednika republike bomo volili na neposrednih volitvah dne, 23.11.1997 Po 103. členu Ustave RS se predsednika republike voli za dobo petih let na podlagi splošne in enake volilne pravice, neposredno in s tajnim glasovanjem. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov. Za doseganje ustavno predpisane večine določa zakon dvokrožni sistem glasovanja. Drugi krog se izvede v primeru, če v prvem krogu nihče izmed kandidatov ni prejel večine veljavnih glasov pri prvem glasovanju. Ponovno glasovanje se opravi najpozneje v 21 dneh po prvem krogu. V letu 1997 je ta rok najpozneje 7. decembra 1997, saj Ustava določa, da mora biti novi predsednik izvoljen najmanj 15 dni pred potekom mandatne dobe prejšnjega predsednika. Volitve predsednika republike vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po Zakonu o volitvah v Državni zbor, to so Republiška volilna komisija, volilne komisije volilnih enot, Okrajne volilne komisije in volilni odbori. Glede organizacije dela na voliščih, glasovanje in ugotavljanje izida, veljajo določbe Zakona o volitvah v Državni zbor. Pravico voliti in biti izvoljen za predsednika republike ima državljan RS, ki bo najpozneje do 23.11.1997 dopolnil starost 18 let in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost (2. člen Zakona o volitvah predsednika). Nihče ne more glasovati po pooblaščencu, pravico voliti uresničuje volivec osebno, z glasovanjem. V postopku volitev predsednika republike se bo izvedlo: a) splošno glasovanje na voliščih v Republiki Sloveniji 23.11.1997, b) predčasno glasovanje na sedežu Okrajnih volilnih komisij, 18., 19. in 20.11.1997, c) glasovanje v Republiki Sloveniji po pošti za osebe, ki bodo 23.11.1997 • v bolnici ali zdravilišču • domu za starejše občane, pa nimajo stalnega prebivališča v domu • na služenju vojaškega roka • na prestajanju zaporne kazni, v kolikor bodo najpozneje do 16.11.1997 vložile zahtevo za tako glasovanje pri Okrajni volilni komisiji, d) glasovanje na domu 23.11.1997 za osebe, ki se zaradi bolezni ne morejo zgla-siti na volišču, v kolikor bodo najpozneje v četrtek, 20.11.1997 sporočile Okrajnim volilnim komisijam, da želijo glasovati na domu. Republikška volilna komisija je na 7. seji, dne 1.10.1997, sprejela sklep o imenovanju volilnih komisij volilnih enot in volilnih okrajev. V Okrajno volilno komisijo Grosuplje so bili imenovani: za predsednika: Franc Krivic za namestnika predsednika: Katarina Ma-rolt-Kuret za člana: Franc Godeša za namestnika člana: Vinko Kobilca za člana: Janez Dolinšek za člana: Andrej Likovič Sedež Okrajne volilne komisije je v Gro- supljem, Kolodvorska 2, tel št. h.c. 764-311 ali 761-626 (tajnik OVK Andrej Struna ali njegova namestnica Dragica Urbas). V Državni svet se voli 40 članov za dobo 5 let. Sestavljajo ga: 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Volitve članov Državnega sveta so posredne. Opravljajo se tajnim glasovanjem na volilnih zborih volilnih teles. Volilna telesa sestavljajo posebej izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti in interesnih organizacij (elek-torji). Predstavnike lokalnih interesov bodo volili 26.11.1997, predstavnike ostalih interesnih skupin pa 27.11.1997 Vsak občinski svet lahko določi samo eno kandidaturo za člana Državnega sveta -predstavnika lokalnih interesov. Število kandidatov, ki jih predloži posamezna interesna organizacija za izvolitev predstavnikov funkcionalnih interesov v Državni svet, ni omejeno. Volilno enoto št. 22 sestavljajo občine Do-brepolje, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Osilnica, Ribnica. Sedež volilne enote je v Grosupljem. Volilne komisije volilnih enot za izvedbo volitev v Državni svet bodo imenovane naknadno. Tajnik Okrajne volilne komisije Grosuplje Andrej Struna REPUBLIKA SLOVENIJA 4. volilna enota, OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA GROSUPLJE, 3. volilni okraj Na podlagi 7. člena Zakona o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92), 39. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (44/92 in 60/95) in 9. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS 46/92) je Okrajna volilna komisija Grosuplje sprejela SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA IZVEDBO VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE v 4. volilni enoti - 3. volilni okraj Grosuplje 345 VIDEM 1 Občina Dobrepolje (stara šola Videm) Videm, Podgorica 346 VIDEM II Občina Dobrepolje (stara šola Videm) Mala vas, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora 347 ZDENSKAVAS Gasilski dom Zdenska vas ZdcnsKs V3s 348 HOCEVJE Gasilski dom Hočevje H OCS VJ6 Zagorica 349 ZAGORICA Gasilski dom Zagorica 350 PREDSTRUGE Iskra Predstruge Predstruge, Vodice, Cesta 351 Kom polje Gasilski dom Kompolje Kompolje 352 Ponikve I OS Ponikve Ponikve, razen h. št. 75B - 84353 Ponikve II Delovno varstveni zavod Ponikve Ponikve: h.št. od 75B - 84 Okrajna vol. komisija Kočevje, volilna enota 4 - volilni okraj 1 redsednik volilne komisije, 4. volilna enota, 3. volilni okraj 120 Polom št. 18a p 121 OS Struge Franc Krivic, dipl.i ur. 35. seja občinskega sveta NEREŠENA VPRAŠANJA Z GLASBENO ŠOLO GROSUPLJE Proti pričakovanjem je bila najdaljša točka 35. seje občinskega sveta, 8. 10. 1997, pogovor z novim direktorjem Glasbene šole Grosuplje Francem Korbarjem. Ta je izčrpno predstavil delovni načrt šole in razširitev njihove dejavnosti. Svetniki so podprli program dela in izrazili zadovoljstvo, da se bo Glasbena šola Grosuplje poskušala čim bolj in na različne načine približati kraju. Zataknilo pa seje pri denarju. Direktor Kor-bar je opozoril na nekatere obveznosti, ki bi jih morala izpolnjevati občina Dobrepoljc kot soustanoviteljica šole. Izkazalo se je, da obstaja kar nekaj neenotnosti v mnenjih med direktorjem na eni strani in med večina svetniki ter županom na drugi strani glede pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz usta-noviteljstva. Direktor Korbar se je skliceval na zakon in trdil, da mora občina nuditi brezplačne prostore za dislocirano enoto in da je šolnina v celoti namenjena skupni nabavi novih inštrumenotv in materialnim stroškom. Precej so se razhajali pri razlagi plačevanja amortizacije. Največ besed pa je bilo izrečenih o samovoljnem nakupu koncertnega klavirja, ki ga je brez javnega razpisa nabavil prejšnji direktor in za katerega bo potrebno odplačevati 173 000 SIT mesečno. Svetniki so še vedno vztrajali na tem, da je bil nakup kršenje zakona in da bo šlo plačevanje tudi iz šolnin, ki prihajajo iz vseh treh občin. F. Korbar ni mogel dokazati, da nakup oziroma odplačevanje klavirja naše občine ne zadeva. Enotni so si bili le v tem, da bi bila najboljša rešitev prodaja klavirja občini Grosuplje. Večina problemov pa izhaja iz skupnega finančnega obračunavanja, zato so župan in svetniki zahtevali, da se začne voditi natančna evidenca prihodkov in odhodkov po posameznih občinah, ki so z odlokom o ustanovitvi postale soustanoviteljice. PREDVOLILNE DEJAVNOSTI Občinski svet je na tej seji sprejel predlog pravil za izvolitev predstavnikov v volilno telo za volitve člana Državnega sveta ter za določitev kandidata za člana Državnega sveta. Volitve v Državni svet bodo letos namreč bistveno drugačne od prvih volitev leta 1992. Tokrat bodo v celoti potekale posredno. Občinski sveti bodo izvolili elektorje po načelu, da ima vsaka občina v eni volilni enoti enega clektorja, poleg tega pa še enega elek-torja na vsakih 5000 prebivalcev. V naši občini bodo volitve potekale na naslednji seji občinskega sveta, ki bo 21. oktobra. POROČILO MEDOBČINSKEGA SKLADA ZA DROBNO GOSPODARSTVO Član upravnega odbora Stane Jakič je seznanil člane sveta o delu Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva vseh treh občin. Sklad je bil, kot je znano, ustanovljen leta 1996, in je letos na osnovi razpisa in po sprejetih kriterijih prvič podelil posojila. Razdelil jih je 26-im prosilcem, med katere je bilo razdeljenih 60.000.000 tolarjev, devet prosilcev ni izpolnjevalo pogojev. Natančnejše poročilo objavljamo v posebnem članku. DELITVENA BILANCA Z Brv*ŠO OBČINO KOČEVJE Medtem, ko je delitvena bilanca občine z bivšo občino Grosuplje že zdavnaj sprejeta, pa gre počasneje pri dogovarjanju z bivšo občino Kočevje. Župan Anton Jakopič je povedal, da so na zadnjem sestanku občine Osilnica, Loški Potok in Dobrepoljc svoje predloge nasproti občini Kočevje precej poenotile, ni pa še usklajenega dogovora z občino Kočevje. Zaenkrat so zadeve še odprte, potrebno pa bo še strpno dogovarjanje. PREDSTAVITEV PREDLOGOV ZA OBČINSKI PRAZNIK Na razpis za občinski praznik je prispelo skupno šest predlogov, ki so bili na seji tudi predstavljeni: - Predlog Zvoneta Zabukovca: 26. september Kratka utemeljitev: 26.9. 1895 je bil rojen slikar France Kralj, znan ekspresionist in angažirani realist, grafik in ilustrator, kipar ter keramik. - Predlog Zvoneta Zabukovca: 23. avgust Kratka utemeljitev: 23. 8.1900 je bil v Zagorici rojen slikar Tone Kralj, znan ekspresionist in angažirani realist, grafik, ilu- strator in kipar. - Predlog Zvoneta Zabukovca: 28. september Kratka utemeljitev: 28. 9.1893 je je uradno zapeljal prvi vlak na progi Ljubljana - Kočevje skozi železniško postajo Dobrepoljc - Predlog župana Antona Jakopiča: 24. junij - kresni dan Kratka utemeljitev: Ta datum ni obremenjen s političnimi dogodki. Kresni dan, ki izvira še iz poganskih časov, se je tudi na območju naše občine praznoval kot ljudski praznik. Ta dan je na predvečer državnega praznika in se praznovanje lahko združi. - Predlog Igorja Ahačevčiča: 28. december Kratka utemeljitev: 28. 12. 1894 je bila v register vpisana Zadružna posojilnica, ki je pomenila v dobrepoljskem življenju novo prelomnico. Pomembna je tudi praktična plat izbire datuma (praznični dne-vi). - Predlog Staneta Vilčnika: 24. julij Kratka utemeljitev: 24. julija 1806 je dvorna pisarna na Dunaju odobrila zidavo šole v Dobrepolju oziroma na Vidmu. OSTALI SKLEPI Na seji je bilo sprejeto soglasje k statutu Zdravstvenega doma Grosuplje in sklep o premoženjski bilanci občine Dobrepoljc na dan 31. 12. 1996. Predstavljena je bila izbrana varianta za izgradnjo mrliške vežice na Vidmu, kar pomeni, da priprave za izgradnjo potekajo po načrtih. Pod točko razno je osnovna šola Dobrepoljc vložila vlogo za odobritev štipendij za nekater profile, ki jih bo šola potrebovala v novi devetletni šoli. Po krajši obravnavi so se odločili, da bodo to uvrstili na dnevni red ene od prihodnjih sej in do takrat proučili možnosti in kriterije. Pod točko "vprašanja in predlogi" je Zvone Zabukovec vložil precej pismenih vprašanj. Nekaj vprašanj, pobud in predlogov pa je bilo tudi ustnih. O njih bomo poročali v naslednji številki. Na dnevni red tokratne seje pa nista bili uvrščeni vlogi vaških skupnosti Predstruge in Vidma glede plačevanja nadomestil za stavbna zemljišča. Večina svetnikov seje odločila, da počaka na alternativni predlog, ki ga v zvezi s to zadevo pripravlja občinska uprava in šele nato celovito razpravlja o problematiki. M. Stcklasa 8. tabor SKD Letošnji tabor Slovenskih krščanskih demokratov, osmi po vrsti, je bil v Postojni, "v neposredni blizini kraške lepotice Postojnske jame, ob vznožju masivnega Nanosa in v zavetju mogočnega Snežnika. (Ferdinand Grmek)" Ta taborje bil tudi sicer v bližini kraja, kjer je bil eden prvih velikih taborov na Slovenskem, na Kalcu pri Knežaku. lf nedeljo, 28.9.1997, smo se zopet zbrali, da bi skupaj preživeli Še en lep dan, se bolj spoznali in povezali ter znova potrdili in utrdili zavezanost načelom naše stranke. Na taboru smo se Z enim avtobusom odpeljali tudi podporniki in simpatizerji iz Dobrepolja in Strug, nekateri pa so odšli tudi s svojimi avtomobili. Prireditev v Postojni je trajala od 11-ih dol7-ih, nato pa sla sledila prosta zabava in ples ob zvokih skupine Kingston. Srečanje smo začeli /. nedeljsko mašo, ki jo je vodil dekan po-Stonjske župnije, g. Vladimir Pirih. Po kosilu, ko se je najedlo kar 12000 udeležencev tabora, so sledili govori, med katerimi je bil vsekakor najbolj zanimiv govor prvaka stranke, predsednika krščanske demokracije, gospoda Lojzeta Petrleta. Ta je občans-tvu najprej namenil prisrčen pozdrav, nato pa povedal nekaj tudi o samem SKD-JU, o njihovih načrtih in vizijah za prihodnost. V svojem govoru se je dotaknil še nekaterih, v tem trenutku najbolj aktualnih in perečih vprašanj. Eno izmed njih je vsekakor vprašanje o kandidaturi za predsednika države na letošnjih volitvah, (i. Petrle je izrazil prepričanje, da bo vsak kandidat, ki ga bo podprla le ena ali v boljšem primeru dve stranki pomladnega bloka, popolnoma brezsmiselen poskus zmage v boju proti sedanjemu predsedniku države, g. Milanu Kučanu. Zagotovil nam je, da se bo SKD do konca trudil, da bi na volitvah nastopil kandidat s podporo celotnega pomladnega bloka in obenem izrazil razočaranje nad SLS-om, ki to v bistvu onemogoča. Največ aplavza pa so požele njegove besede, ki so se glasile približno takole: "Slovenci, zbudimo se! Ne dovolimo, da bo na čelu mlade slovenske države ostal nekdanji vodja komunistov Slovenije. Pojdimo na volitve in volimo pravega človeka, ne glede na to ali bo imel plave oči ali ne!". Zadnji stavek se da interpretirati na dva načina, in sicer; volimo pravega človeka, četudi ta kandidat ne bi bil iz vrst krščanske demokracije. In druga interpretacija; precenimo kandidate po njih vrlinah in njih delih in ne po zunanjosti kot to mnogi počno, kot npr. tisti, ki pravijo, češ kako lepe oči ima g. Kučan, in zato zanj tudi oddajo svoj glas. (To sem že nekajkrat slišal iz ust starejših ljudi.) Na taboru je bilo veliko časa namenjenega tudi kulturnemu programu. Sodelovali so zbori in posamezniki, v času prireditve pa so potekala tudi razna športna tekmovanja med posameznimi OO SKD. Dan je bil vsekakor lep in zanimiv. Med 12000 zbranimi so bili zastopniki starejših in mlajših. Najstarejši član SKD na taboru je bil star 92 let, najmlajši udeleženec pa le 14 dni. Kljub vsemu pa sem na taboru pogrešal predvsem več mladine, med katero nasploh vedno bolj prevladuje mnenje, da je politika nekaj, kar se jih ne tiče. Če bo tako začela razmišljati vsa mladina, se nam kot Slovencem slabo piše. Janez Tomšič Komentar Nova strategija? Nekaj političnih dogodkov, ki so zaznamovali zadnje obdobje: - Dr. Boris Frlec je po nepreklicnem odstopu Zorana Thalerja postal novi zunanji slovenski minister. - Slovenija je postala nestalna članica Varnostnega sveta za naslednji dve leti. - V Parlamentu se je začela obravnava letošnjega proračuna, medtem ko si je vlada podaljšala začasno financiranje. - Po množičnem protestnem zborovanju sindikata kovinsko in elektroindustrije je prišlo še do protesta sindikata zdravstvenih delavcev; - Poslanci so zadolžili vlado, da izdela celovito strategijo vključevanja v NATO; - Več ali manj neuspešno koalicijsko usklajevanje sprememb Zakona o denacionalizaciji. - Poslanci so končali burno drugo obravnavo novele denacionalizacijskega zakona. Število kandidatov za predsednika države še vedno ni dokončno. Po dokaj neuspešnem obdobju na področju zunanje politike smo vendarle doživeli uspeh naše diplomacije. Kako velik uspeh je to in kaj to prinaša, pa so mnenja precej nasprotujoča. Vlada, ki je, kot vse kaže, dokaj stabilna, občasne napetosti uspešno premaguje. Posebno uspešno se dogovarja o kadrovski problematiki. Tako smo dobili že nekaj časa napovedana nova ministra -Igorja Bavčarja za evropske zadeve in Janka Razgorška za drobno gospodarstvo in turizem. Nekoliko bolj pa se zatika drugje, kot napri-mer pri spremembah denacionalizacijskega zakona, ki ga hočejo stranke LDS, ZLSD in SNS spremeniti za vsako ceno. Sicer pa nakopičenim težavam v gospodarstvu ni videti konca. Vlada se ukvarja s sanacijami nekaterih velikih podjetij, pri čemer pa spet ni nobenega zagotovila, da ne gre za polnjenje vreče brez dna. Predsednik vlade je že napovedal varčevalne ukrepe, ki se obetajo v zvezi s proračunom za leto 1998. Pri vseh težavah, s katerimi se sooča vlada, pa si ne moremo znebiti vtisa, da gre bolj intenzivno kot za razreševanje problemov za to, kdo bo dobil boj za interpretacijo dogodkov - vladne stranke ali opozicija. Ta pri tem opravlja svojo normalno funkcijo, ko opozarja na neučinkovitosti vladne politike, pri tem pa se premalo zaveda, da je boj za interpretacijo dogodkov v sedanjih medijskih razmerah zanjo več ali manj vnaprej izgubljen. Kriza pomladnih strank se na ta način še poglablja in vnaša negotovost in razočaranje celo med njihove dosedanje volivce. "Nesoglasja in osebne ambicije so pokopale pomladno politiko", je nedavno izjavil eden vidnejših intelektualcev. Vendar je izjava ostala nedorečena, kajti vse tri prvake pomladnih strank le ni pravično metati v isti koš. Mnogi politični analitiki so mnenja, da je po razsulu in zmedi v pomladnih strankah napočil zadnji trenutek za reorganizacijo desnega političnega prostora. Edini, ki bi to zmogel izpeljati, je po mnenju mnogih, prav prvak SDS Janez Janša. Ob vsem tem pa se hitro bližajo letošnje predsedniške volitve. Ne-podpora SDS in SKD dr. Ludviku Toplaku in podpora SDS dr. Jožetu Berniku, ki ga je predlagala stranka SKD, pomeni lahko več kot le to, da gredo pomladne stranke v prvi krog z dvema kandidatoma. Nekoliko nepričakovana kandidatura Marjana Cerarja pa prav tako lahko privede do zanimivih preobratov. M. S. 0 slovenski samozavesti Namen Narodnega foruma je, da v času, ki temu ni najbolj naklonjen, zbuja in ohranja narodno zavest in samozavest. V tem smislu je izzvenel tudi večer, ki ga je organiziral Narodni forum pri stranki SDS z gosti Nove revije Nikom Grafenauerjem, Viktorjem Blažičem, Janezom Pogačnikom in dr. Francetom Bučarjem. Srečanje je potekalo 10. oktobra v Levstikovem domu v Velikuh Laščah, torej v kraju, katerega širšo okolico lahko imenujemo zibelko slovenske kulture, tako rekoč srce slovenske dežele, kjer se jc utrjevalo slovenstvo že od Trubarja naprej. Srečanje je torej potekalo v neposredni bližini naše občine in se ga je udeležilo tudi nekaj naših občanov. Ker je tematika zanimiva in aktualna, je prav, da z njo seznanimo tudi naše občane, saj odpira pomembne teme za razmišljanje. "Če želimo ohraniti državo slovenskega naroda, jo bomo le z ljudmi, ki bodo ponosni na svoj rod in bodo ohranjali slovensko samozavest in njeno izročilo", je dejal eden od organizatorjev večera. In v dvorani so bili zagotovo taki ljudje. Med njimi nekaj vidnih predstavnikov stranke SDS, nekdanjega Demosa in vrsta uglednih intelektualcev, ki so v razpravi vsi po vrsti podprli izvajanja gostov in jih podkrepili s svojimi pogledi na sodobne aktualne družbene in politične tokove. Prvi gost večera Niko Grafenauer je govoril o tem, kako se pesništvo in nacionalnost med seboj povezujeta in o vsakovrstnem univerzalizmu, ki je poskušal v obliki ilirizma in panslavizma prodreti že v Prešernovem času in kasneje v obliki internacionalizma, ki je bil eden glavnih načel prejšnjega političnega sistema. Danes se ponovno soočamo s podobnim pojavom, ki se kaže v težnjah po globalizaciji odnosov na vseh ravneh in v teoriji tako imenovane permanentne revolucije, ki jo zlasti širi del levo usmerjene politične in filozofske struje. Niko Grafenauer je v svojem izvajanju citiral Primoža Kozaka, ki se ob tovrstni integraciji v veliki svet vendarle ni mogel docela odpovedati dvomu v takšno dokončno re- šitev nacionalnega vprašanja, kot ga v nasprotju z njim danes ponujajo nekateri iz mlajše generacije liberalnih ideologov kot naprimer Slavoj Žižek in Rastko Močnik. Predvsem pa se je Grafenauer omejil na Prešerna, ki je s svojim pesniškim izrazom in v pismih sodobnikom jasno opredelil svoj negativen odnos do ilirizma in slehernega univerzalizma, ki temelji na nadrejenosti nad narodovo identiteto. S Prešernom in pomladjo narodov se je brez dvoma utrjevala slovenska narodna identiteta. Po Gra-fcnaucrjevih besedah je dilemo, ki se v zgodovini slovenskega kulturnega in političnega dogajanja odpira v luči zmeraj novih poudarkov, najbolj avtentično rešila prav slovenska poezija, saj je ta izraz tako individualne kot narodove usode. Drugi gost Viktor Blažič se je v svojem izvajanju osredotočil na vprašanje slovenske samozavesti. Po njegovih besedah so po drugi svetovni vojni prišli na oblast ljudje obsedeni od svoje velike vzornice Rusije. Zviška so gledali na "majhnost" slovenske dežele. V svojih iluzijah so jo hoteli narediti "veliko", vendar ne več z ukinjanjem jezika, ampak na tak način, da so uvajali spremembe, ki so bile v nasprotju z naravo te dežele. Vcepljali so prepričanje, da jc v "kmečki kulturi" in dotedanjih vrednotah nekaj zastarelega. Začel seje brezobziren barbarski pohod nove ere, nove ideologije, ki jc posegla na vsa področja. Celo arhitektura je podlegla temu duhu, posledice so vidne tako na podeželju kot v mestih. Tukaj jc naša samozavest utrpela veliko škodo. Žal jc nekakšno zaničevanje "domačijske drže" še vedno prisotno. Viktor Blažič je izrazil svoje prepričanje, daje krepitev naše narodne samozavesti pogojena tudi s spoznavanjem lastnosti te dežele, njene preteklosti, njenega izro- čila in s poseganjem v njen razvoj na način, ki ga dežela s svojimi danostmi lahko prenese. O samozavesti je govoril tudi trnovski župnik Janez Pogačnik, ki je med drugim poudaril tudi glavna načela Cerkve glede narodnosti, posameznika in kulture. "Zgodovinsko je jasno, da sta bila slovenska kultura in narodnost povezana, krščanstvo pa je omogočilo sedanjo stopnjo in tudi pripomoglo k preživetju naroda", je dejal v svojem izvajanju. Naštel jc vrsto dokazov, kako Cerkev spodbuja in ohranja narodno zavest in samozavest, ni pa se izognil tudi negativnim pojavom v današnji Cerkvi. Ta stoji pred velikimi izzivi in samovprašanji, na katere naj bi odgovorila napovedana sinoda leta 2000. Med drugim bo šlo tudi za vprašanje, ali bo Cerkev bolj odgovorno stopila v svet slovenske kulture in družbenega dogajanja. Večeru je dal posebno veljavo tudi dr. France Bučar, predsednik prvega slovenskega parlamenta, ki jc uvodoma poudaril, da je slovenska zavest pred velikimi izzivi in da smo Slovenci dobili državo zato, da ohranimo svojo nacionalno identiteto. Današnje stanje pa je ponovno v mnogočem podobno stanju pred 160-imi leti.Tisto, kar danes ogroža našo nacionalno identiteto je pospešen proces globalizacije, kije nekakšno nadomestilo za nekdanji internacionalizem in od tega je prežeta vsa družba in mediji. Gre za čezmerno prevzemanje tujih vzorcev, od jezika do načina življenja in delovanja. Po njegovem mnenju jc celo sama Evropa obsojena na propad, če se bo prepustila procesu globalizacije. Samozavest je tista, ki bo pomagala Slovencem, da preživimo."Bolj kot kaj drugega nas ogroža pomanjkanje samozavesti", je poudaril dr. Bučar. Potreben pa nam jc tudi pogum, kot je dejal eden od razpravljalcev, ob čemer seje potrebno zavedati, da majhnost ni vedno pomanjkljivost, ampak jc lahko tudi prednost. Večer se jc zaključil z optimistično ugotovitvijo, da je v Sloveniji dovolj pozitivnega intelektualnega naboja in daje narodnost kategorija, ki ima bodočnost. Vse pa je odvisno od nas samih, od naše samozavesti in če bomo zmogli tako duhovno držo, kot smo jo pokazali ob naši osamosvojitvi. M. S. Naš krai Drobno gospodarstvo 11/1997 Razdeljena so prva posojila Po vpisu na Zavodu RS za statistiko, odprtje žiro računa in še nekaterih drugih so podani pogoji za delovanje Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Kakor veste, so Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva ustanovile vse tri občine in imenovale v upravni odbor iz vsake občine po dva člana in enega v nadzorni odbor. V skladu z odlokom je predsednik prvo mandatno obdobje g. Viljem Jamnik, dipl. ek. iz občine Dobrepolje. Sklad ima vse potrebne akte za registracijo, ki jo bo izvedel v naslednjih mesecih. To pa ni ovira za njegovo delovanje inje objavil prvi javni razpis in na 4. redni seji že podelil 60.000.000 SIT kreditnih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji. Upravni odbor jc zaprosil pet finančnih organizacij za ponudbo in kot najugodnejšo izbral Krekovo banko d. d. Maribor, PE Ljubljana, ki jc odobrila 60.000.000 SIT kreditnega potenciala po TOM + 5,5 % obrestni meri in 30.000.000 SIT kratkoročnega kreditnega potenciala za obratna sredstva do enega leta in po obrestni meri TOM + 6,5 %. Ker ni bilo dovolj kreditnega potenciala za vse prosilec, jc upravni odbor sprejel odločitev, da imajo prednost pri dodelitvi kreditov: - odpiranje novih delovnih mest; - razvoj proizvodnih podjetij; - izvozna usmerjenost. Upravni odbor je tudi sprejel sklep, da se sredstva razdeli tako, da so prosilci vsake občine enakomerno zastopani glede na višino prispevka občine za depozit. Depozitna sredstva prejšnjega sklada za razvoj malega gospodarstva se postopoma že sproščajo, pričakujemo pa tudi dodatna sredstva iz proračunov vseh treh občin za leto 1998, zato bo ponovni razpis že v začetku prihodnjega leta in upamo, da bo upravni odbor odobril več sredstev in izpolnil želje večjemu številu prosilcev in tudi odobril kredite za dejavnosti, ki so izpadle pri prvem razpisu. Upravni odbor želi, da bi v bodoče pridobil tudi sredstva Republiškega sklada za razvoj malega gospodarstva, sodeloval na natečajih, ki jih objavljajo ministrstva ter posredoval informacije in tako omogočil razvoj malega gospodarstva vseh treh občin, hkrati pa opravičil ustanovitev medobčinskega sklada. Jože Košak Na podlagi odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (UL RS št. 70/96), Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 10/96) v skladu s statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter sklepa Upravnega odbora z dne 11.09.1997 objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica I. PREDMET RAZPISA Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 30.000.000,00 SIT. NAMEN POSOJIL - kratkoročni kredit za obratna sredstva II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki; - podjetja v zasebni in mešani lasti, pri čemer morajo imeti sedež podjetja ali obrti na območju Občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Posojilo se daje: - za dobo enega leta; - obrestna mera TOM + 6,5%; - zavarovanje kredita v skladu s pogoji pooblaščene finančne organizacije. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo priložiti: - dokumentacijo, ki jo bo zahtevala pooblaščena finančna organizacija. IV ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov Krekova banka d.d. Maribor, PE Ljubljana, Ciril Metodov trg 1, 1000 Ljubljana. Rok za oddajo prošnje je do 30. 11. 1997. Vse potrebne informacije dobite na Županstvu Občine Ivančna Gorica, tel.: 778-384, 778-385 - ga. Tatjana Božič. MEDOBČINSKI SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA OBČIN DOBREPOLJE; GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA Predsednik: Viljem Jamnik, dipl. oec Problematika DVZ Ponikve 18. septembra je odbor vaške skupnosti Ponikve sklical razširjeni sestanek, na katerega so bili vabljeni še župan občine Dobrepolje, direktor DVZ Ponikve in vaščani dela Ponikev, ki jih problematika Zavoda, kar je bila tudi glavna tema sestanka, najbolj zadeva. Odbor vaške skupnosti Ponikve se je zaradi težavnosti problema in predvsem zaradi njegovega nereševanja odločil o tem obvestiti tudi ostale občane. Na sestanku je bilo poleg vaškega odbora in župana prisotnih še nekaj vaščanov. Vabilu pa se ni odzval niti ni poslal svojega predstavnika direktor DVZ g. Hotimir Košir, kar po mnenju vseh prisotnih kaže na zelo nekorekten in celo ignorantski odnos do krajanov, v čigar sredini Zavod deluje. Zaradi neprisotnosti predstavnikov Zavoda tako ni bilo mogoče slišati morebitnih argumentov nasprotne strani. Iz obrazložitve gospe Tine Shavvish, ki je sestanek vodila, in iz razprave vseh prisotnih je bilo razbrati, da je problem resnično velik in da vaščani upravičeno vztrajajo, da se zadeva čim prej in na najbolj ustrezen način razreši. Težave so se začele pred več kot enim letom, ko je Zavod, katerega ustanovitelj je sicer država, svojo dotedanjo dejavnost negovanja ostarelih in invalidnih oseb razširil tudi na sprejem gojencev, ki so duševno moteni. Posledica tega je bila, da je postalo stanje za vaščane okolice Zavoda nevzdržno, saj se duševno moteni gojenci brez varstva pojavljajo izven Zavoda ob katerikoli uri, nadlegujejo krajane na cesti in celo po domovih. Prisotni na sestanku so opozorili, da bi moral Zavod pred spremembo statuta in razširitve dejavnosti, stavbo ustrezno preurediti, poskrbeti za varnost gojencev in občanov, v skladu s to zahtevo pa tudi zaposliti primeren strokovni kader. Problem je že v tem, da stari ljudje ne bi smeli bivati skupaj z duševno motenimi v istih prostorih, zato ni čudno, da prihaja do agresivnosti in da je morala že večkrat posredovati policija. Na sestanku je bilo opozorjeno tudi na druge neurejene razmere v Zavodu in na nekatere moteče pojave, saj je okolica zelo zanemarjena in zaraščena. Največji problem pa je že dlje časa pokvarjena čistilna naprava, ki ogroža potok Rašico, iz česar lah- ko nastane velik ekološki problem. V razpravo je posegel tudi župan Anton Jakopič, ki je pokazal razumevanje in podprl vaščane v njihovih zahtevah. V obrazložitvi pa je poudaril, daje po njegovih informacijah Zavod razširil svojo dejavnost zaradi tega, da bi s tem pridobil več finančnih sredstev. V razpravi pa je bilo poudarjeno, da bi se moral že pred statusnimi spremembam z okoliškimi vaščani vzpostaviti stik in pridobiti njihovo soglasje. Udeležence sestanka pa je najbolj motilo to, da se od prejšnjega sestanka v mesecu juniju ni ničesar premaknilo na bolje oziroma se dogovorjeni sklepi sploh niso realizirali. Kljub dejstvu, da je ustanovitelj DVZ Ponikve država in občina pri upravljanju nima nobenih pristojnosti, bi bilo več kot normalno, da bi se med krajani in vodstvom Zavoda vzpostavil normalen odnos in da bi morebitne probleme reševali v soglasju, saj le na tak način lahko Zavod nemoteno in normalno deluje. Skratka, potreben je posluh do potreb in zahtev krajanov, posebno če problematika sega izven Zavoda in če so pri tem prizadeti tudi vaščani. Pri vsem tem pa je bilo na sestanku posebej in večkrat poudarjeno, da DVZ prav letos praznuje 60-letnico obstoja in da so bili vaščani Ponikev vedno zelo povezani s to ustanovo, tako rekoč je vas živela z njimi. Zato tudi zdaj, ko se je stanje poslabšalo in odnosi zaostrili, nikakor niso proti ustanovi, prav tako ne proti njihovim gojencem, ki so za vse skupaj še najmanj krivi. Zahtevajo pa, da se zaradi interesa vseh (krajanov in gojencev) razmere nemudoma uredijo in izboljšajo. Tako so na koncu sprejeli sklep, da o nastalih razmerah vaški odbor pošlje uradni dopis o problematiki na občino Dobrepolje, župan pa ga posreduje naprej na Ministrstvo za delo in obenem zaprosi za sestanek. Dogovorjeno je bilo tudi, da se o čistilni napravi obvesti ustrezno inšpekcijsko službo. M. Steklasa IZ DOKUMENTACIJE Potek dosedanjih dogodkov in kontaktov med vodstvom DVZ in vaščani Ponikev je bil naslednji (povzeto po dokumentaciji vaškega odbora Ponikve): 11.7. 1996 - dopis odbora vaške skupnosti Ponikve naslovljen na direktorja Ho-timirja Koširja: Na osnovi ustnih pripomb vaščanov Zgornjega konca Ponikev prosijo, da bi osebje Zavoda vodilo evidenco o duševno motenih osebah in za njihovo kontrolirano gibanje izven rednega delovnega časa. V dopisu direktorja pozivajo na skupne pogovore in udeležbo na sejah odbora vaške skupnosti. 18. 5. 1997 - drugi dopis vaškega odbora naslovljen na direktorja Hotimirja Koširja, iz katerega je razbrati, da se vodstvo na prvi dopis ni odzvalo. V dopisu je postavljenih nekaj konkretnih vprašanj. V prilogi so poslali podpise 22-ih vaščanov, ki se čutijo zaradi nekontroliranega gibanja gojencev ogrožene. Opozarjajo tudi na nevzdrževanje čistilne naprave. 2.6.1997 - prvi pisni odgovor DVZ Prizma Ponikve odboru vaške skupnosti. V tem odgovoru direktor H. Košir trdi, da je v zvezi s statusnimi spremembami sicer želel navezati stike s takratno KS, pa mu zaradi njihove nezainteresiranosti to ni uspelo. Kasneje sta se z gospo Tino Shavvish dogovorila, da se udeleži prvega sestanka vaške skupnosti. Obljublja, da bodo probleme, ki so predmet objektivne kritike, rešili. Glede gojencev pa trdi, da so popolnoma nenevarni. Poudarja, da je njihov zavod odprtega tipa, ki sprejema samo osebe, katerim niso odvzete poslovne sposobnosti ali niso v kazenskem postopku in jim je zagotovljena popolna svoboda gibanja. 19. 6. 1997 - zapisnik 17. seje odbora vaške skupnosti, ki se jo je udeležil tudi H. Košir. Sprejeli so nekaj sklepov, s katerimi se vodstvo DVZ zavezuje, da bodo kontrolirali izhode in gibanje gojencev, skrbeli za red in čistočo v okolici in popravili čistilno napravo. 18. 9. 1997 - zadnji sestanek vaškega odbora, kjer so prisotni vaščani ugotovili, da se od sestanka v juniju ni nič spremenilo, zato so sprejeli sklep, da bodo s problematiko seznanili javnost in Ministrstvo za delo. Oktober - mesec varstva pred požari Povsod po Sloveniji je v mesecu oktobru opaziti povečano aktivnost gasilcev. V tem mesecu nekako prevetrimo našo organizacijo, preverimo delovanje operative in tehnično opremljenost, naše znanje in vzbudimo zanimanje pri prebivalcih. Začetek nastopa V začetku meseca je bil odprt že tradicionalni sejem ZAŠČITA 97 v Kranju, ki ponuja veliko nove opreme za zaščito in reševanje. Na sejemskem prostoru so bila organizirana različna strokovna posvetovanja, potekalo je tudi mednarodno gasilsko tekmovanje. (iZ Slovenije je sklicala zasedanje kongresa, na katerem je bil med drugim sprejet novi statut. Ob tej priliki je bila tudi krajša slovesnost ob 100-letnici izhajanja gasilskega tiska GASILEC. GZ Slovenije je izdelala propagandno gradivo, s katerim se je pojavljala v sredstvih javnega obveščanja. Javno so bili izobešeni plakati in obešanke, predvajali so se diapozitivi po kinematografih, objavljala so se preventivna gesla v medijih. Sklicana je bila novinarska konferenca, na kateri se je javnost seznanila o delu in težavah v gasilstvu. V Postojni je bilo srečanje društev Mladi gasilec. GZ Dobrepoljc si je zastavila obširen program, v katerega naj bi bilo vključenih čim več prebivalcev občine Dobrepoljc. Izdala je razpis za občinsko tekmovanje v gasilskih disciplinah, ki seje odvijalo v soboto, 4. oktobra, na športnem igrišču v Stični. Iz naše zveze se ga je udeležilo šest ekip, ki so nastopale v različnih disciplinah. Uspeh je bil presenetljiv, kljub temu da so nekatere ekipe nastopale prvič. Najboljši rezultat so do- Ekipa B pod budnim očesom sodnikov segli mladinci iz PGD Struge, ki so osvojili tudi 1. mesto v medobčinskem merilu in s tem osvojili tudi prehodni pokal. Rezultati tekmovanja GZ Dobrepolje: 1. mesto - mladinci - PGD Struge 1. mesto - člani B - PGD Ponikve 1. mesto - člani A - PGD Zdenska vas 2. mesto - člani A - PGD Zagorka 3. mesto - člani A - PGD Videm 4. mesto - člani A - PGD Struge Tudi rezultati v medobčinskem merilu so solidni. Tekmovanje je kar zahtevno, saj je sestavljeno iz treh vaj: hitra mokra vaja, vaja raznoterosti in razvrščanje. Ta način tekmovanja pokriva celotno praktično znanje v gasilstvu, hkrati pa se preveri tudi oprema. V Kočevju se je v nedeljo, 12. oktobra, odvijalo tekmovanje regijskega območja Ljubljana II, ki pokriva teritorij šestih zvez, na katerem so sodelovale vse prve ekipe iz občinskega tekmovanja. Tudi tu smo dosegli izredno dobre rezultate. 2. mesto - mladinci - PGD Struge 4. mesto - člani B - PGD Ponikve 5. mesto - člani A - PGD Zdenska vas Kot drugouvrščeni so mladinci PGD Struge dobili tudi pravico tekmovanja za državno prvenstvo, ki bo drugo leto. Vsi ti rezultati kažejo, da je bilo vloženega veliko truda v priprave za tekmovanje. To je tudi promocija gasilstva iz občine Dobrepolje, saj je vladalo na tekmovalnem področju do sedaj kar veliko mrtvilo. Najbolj presenetljivo pa je, da so se v to vključila sko/aj vsa društva v GZ Dobrepolje. Gasilska tekmovanja pa nimajo samo tekmovalnega značaja, ampak se pridobljeno znanje koristno uporabi tudi v praksi ob različnih elementarnih nesrečah v pomoč sočlove- ku. V soboto, 18. oktobra, smo organizirali preizkus radijskih zvez in pozivnikov v sistemu alarmiranja zaščite in reševanja (ZARE), katerega uporabniki smo tudi gasilci. Pridružila se nam je tudi civilna zaščita občine Dobrepolje. Potek vaje je bil razdeljen v tri dele: A: teoretični del Tu smo seznanili vse udeležence s sistemom zvez, načinom delovanja radijskih postaj in pozivnikov, njihovo vzdrževanje, načinom vzpostavljanja radijskih zvez, kodeksom obnašanja v etru in šilracijo. B: praktični del Ta del se je opravil na terenu. Tudi na najbolj izpostavljenih mestih smo ugotavljali, kakšna je pokritost z radijskim signalom in možnostjo vzpostavitve zvez na celotnem teritoriju naše občine. C: zaključek Po opravljeni vaji smo analizirali dobljene rezultate, koristni rezultati so se vnesli tudi v Operativni načrt požarnega varstva občine Dobrepolje. Ob zaključku so se objavili tudi vsi letošnji tekmovalni rezultati in podelila priznanja najboljšim. V soboto, 25. oktobra, načrtujemo za gasilce ogled gasilskega muzeja v Metliki. Zgodovina organiziranega gasilstva v Sloveniji je stara že skoraj 130 let in v tem muzeju se da na oprejemljiv način vse to videti. V tem mesecu je bilo aktivnosti in deta več kot preveč. Upam, da rezultati ne bodo izostali. Ze sedaj je opazen premik v gasilstvu, pričakujem pa, da se bodo prebivalci naše občine še aktivneje vključevali v nše delo, kljub razmeram, ki niso ugodne za prostovoljno delo. GZ Dobrepolje Veseije ob zasiuženem pokalu Jože Lenarčič OBVESTILO Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Dunajska 56-58 v Ljubljani objavlja v Uradnem listu št. 63, z dne 10. 10. 1997, na strani 5039 JAVNI RAZPIS za izgradnjo in obnovo hlevov oziroma nakup hlevske opreme za rejo govedi, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje oziroma za obnovo prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke na teh kmetijah. Vse nadaljne informacije dobite v citiranem Uradnem listu ali na sedežu svetovalne službe Videm 35. Kmetijski svetovalec Jože Andolšek S Frenkom Padarjem o konjih in kmečkem turizmu Če se pogovarjate s Frenkom Padarjem o konjih, vas preseneti njegova navezanost nanje. O njih ve tako rekoč vse. Ure in ure bi se pogovarjal o njih, pa bi še vedno kaj novega zvedeli o njih. Njegovo življenje je povezano s konji. Lahko bi rekli, da zanje živi, z njimi doživlja uspehe, z njimi so povezani vsi njegovi načrti. S konji je postal znan širom po Sloveniji. Presenetljivo, da mnogo bolj kot doma. Zdaj, ko je za nami prva ko- . njeniška prireditev v Dobrepolju, ki je bila v veliki meri njegova zasluga, je prav, da zvemo nekaj o tem, kako se je uveljavil v konjeniškem športu in kakšne načrte ima za prihodnje. Če se na začetku malo vrneva na nedavno konjeniško prireditev - ali bi kaj dodali k že povedanemu? - Bil sem presenečen nad tako velikim zanimanjem. K uspeli prireditvi je pripomoglo tudi vreme. Priznam, da smo se lotili organizacije z nekoliko bojazni, zato tudi nismo iskali velikega števila sponzorjev ali delali velike reklame. Kljub temu je vse skupaj lepo uspelo. Kako pa je bilo z zastopanostjo Dobrc-poljcev? - Malo smo bili razočarani, ker se niso odzvali bivši dobrepoljski furmani, od katerih imajo nekateri še svoje konje. Hoteli smo jih malo bolj predstaviti, nastopili bi v prvi dirki enovpreg. Tako pa so tekmovali le trije: Roman Vergo, Jože Kastelic in Lojze Žužek iz Velikih Lašč. Upam, da se bodo drugo leto odzvali v večjem številu. Takrat nameravamo prireditev še popestriti. Možnosti je veliko. Kako vam je uspelo v tako kratkem ča- Pa ste vseeno našli kar dobro parcelo za dirko. - To je bilo čisto po naključju. Parcela pripada našim sorodnikom, lastnica živi v Italiji in nam jo je dala v najem. Dela sva se lotila skupaj z bratom Milanom. Kot sem že dejal, sva najprej nameravala zgraditi le stezo za treniranje, potem pa se je stvar razširila in poseg je bil malo bolj obsežen. Dobili smo nekaj sredstev iz proračuna, namenjenega za turizem. Z njimi smo plačali dela rovokopača, ostala dela pa smo opravili sami. Za prepcljcvanje zemlje smo najeli kamion. Veliko dela je bilo. Kdor je poznal to zemljišče, ve, da je bilo tam tudi zapuščeno smetišče. Bili sta dve dolini, ki jih je bilo potrebno zasuti in potolči kamenje. Moram poudariti, da to ni pravi su pripraviti konjeniško prireditev? - Najprej smo nameravali urediti le stezo za treniranje naših konj. Šele kasneje, ko smo videli, da je prostor primeren, smo se odločili za dirko. Res nam je kar dobro uspelo. Kot mi je znano, je hipodrom vaša večletna želja? - Res je to moja želja, vendar vse kaže, da bo kar težko. Že dolgo iščemo zemljišče, tudi z županom smo se pogovarjali o tem in iskali primerno zemljišče, vendar je bolj malo možnosti, ker je v dolini intenzivno kmetijstvo, pa še vprašanje je, kako bi ljudje to sprejeli. V mislih imam seveda prostor, kjer bi se odvijale prave galopske dirke. hipodrom, da se bo zemljišče še naprej uporabljalo za kmetijsko dejavnost. Seveda v družini niste edini ljubitelj konj, cela vaša družina je znana po tem. Kako jc bilo s konjeništvom v vaši družini? -Že naš oče jc bil furman, družina se je v glavnem preživljala s furmanjem - z vožnjo drv iz gozda in vleko. Lahko bi rekel, da je bil konj tisti, ki je preživljal našo družino. Potem so sicer prišli traktorji, vendar mi nismo nikoli ostali brez konja. Kasneje smo doživeli prehod iz delovnega konja v športnega. Tako smo počasi začeli vzgajati športne konje in se kmalu udeležili tudi prve dirke. Lahko pa rečem, da bi na marši- kateri dobrepoljski kmetiji konj še vedno bil dobrodošel. Kdo pa je bil največji navdušenec v družini? - Kar vsi, moj brat in jaz, pa tudi otroci. Marjetkaje začela jahati že pri devetih letih in že na začetku zmagala na kmečki galop-ski dirki v Kočevju leta 1993 s kobilo Geri. Takrat je bil njen lastnik Milan. Je pa Geri pri hiši prava legenda. Ste konje kupovali? - Večino konj smo vzredili doma. Ni problem, konja kupiti, pravimo pri nas, zaplete se potem pri vzdrževanju, treniranju, kjer moraš biti strokovnjak in predvsem velik ljubitelj konj. Znano je, da se vaši hčerki udeležujeta tekmovanj in dosegata lepe uspehe. Kateri njuni rezultati so najboljši? - Marjetka je zmagala na največji bloški prireditvi s kobilo Geri že leta 1993. Kasneje istega leta je največje uspehe dosegla v Kočevju, Igu in na Blokah. Doma imamo kar deset pokalov. Tudi Erika je bila zelo uspešna, vendar jo zdaj že nekoliko ovira višina, medtem ko je Marjetka bolj perspektivna. Pri galopskem športu je bolje, če si nekoliko manjši, idealna teža pa je okoli 60 kg. Na mednarodni galopski dirki MENGEŠ 97 je bila Marjetka v kategoriji čistokrvni arabski konji z domačo kobilo Atomo na 3. mestu. Zmagal je žrebec s Hrvaške. Konkurenca je bila zelo huda. V soboto, 4. oktobra pa je Marjetka na hipodromu Stožice Ljubljana ob 50-letnici HIPODROMA LJUBLJANA zmagala s konjem CIGLY GETOM, katerega lastnik je Marjan Žitnik - GOLO - v kategoriji izbranih najboljših slovenskih športnih konj. To je bila res veličastna zmaga. profesionalne lige, vendar naše ambicije niso tako visoke. Vi ne tekmujete? - Tekmovanj se udeležujem. Imam licenco za sodnika na mednarodnih galopskih dirkah. Sem tudi inštruktor dresurnega jahanja. Če hočeš imeti doma izposojo konj, mora biti pri hiši inštruktor jahanja. Vsekakor pa konja pripravim, za samo dirko pa je teža prevelika za kakšnih 30 kg. Torej se nameravate preusmeriti v turizem? -Spomladi se nameravamo posvetiti ureditvi turistične kmetije. Radi bi dobili status turistične kmetije, ki bi imela jahalno šolo. Trdim, da bi lahko bilo v Dobrcpolju kar nekaj turistično usmerjenih kmetij. Kakšni so pogoji, da imaš jahalno šolo? - Imeti moraš vsaj šest jahalnih konj in moraš biti inštruktor jahanja. Ko konjeniška zveza oceni, če so pogoji izpolnjeni, dobiš status turistične kmetije s šolo jahanja. Ta šola seveda ni stalna, ampak občasna. Ko dobiš deset prijav, izvedeš tečaj. V kolikšnem času načrtujete ureditev take turistične kmetije? -Upam, da v dveh letih, vendar bo potrebno še veliko narediti in ogromno vložiti. Ze zdaj imamo v izdelavi sobe, urediti pa moramo tudi sanitarije in po možnosti prostore za goste. Poudarek bo na terenskem turističnem jahanju z ogledom Dobrepolja, vožnja s kočijo itd. Konji so najlepši v neokrnjeni naravi. Nudili bomo domačo hrano in seveda prenočišča. Naj še omenim, da je čedalje večje zanimanje za oskrbo konj. Kaj to pomeni? -Meščani, ljubitelji konj, iščejo kmetije, kjer bi oskrbovali njhove konje. Ob vikendih ali ob dopustu pa prihajajo tja na rekreacijsko jahanje. Tega je čedalje več in tudi to je neke vrste turizem. Mi imamo trenutno dva taka konja v oskrbi. Vas bo pri urejanju turistične kmetije kaj podprla občina? - Kredite je že razpisala. Vendar so taka pravila, da moraš najprej priti do določenega stadija gradnje. Ce kredit vzameš, moraš nekaj pokazati. Zato bo treba začeti brez kreditov. Verjetno imate že zdaj veliko obiskov. - Res, precej ljudi, predvsem ljubiteljev konj, nas že zdaj obiskuje. Vsi so navdušeni nad kraji in pokrajino. Navdušuje jih ravnina in številne poti, ki so vsepovsod speljane po gozdovih. Kako gledajo Dobrcpoljci na vaše ukvarjanje s konji? -Nekaj let nazaj so nekam čudno gledali, če je kdo jahal konja po dolini, zdaj pa je že drugače. Vedno bolj se zanimajo za konje in tudi kupujejo jih vedno bolj. Večina lastnikov konj v Dobrcpolju, jih je kupila prav od nas. Zanimiv primer je Vcrgova zgodba iz Kompolj. Ko nas je enkrat videl, kako smo jahali po vasi Kompolje, je rekel svoji ženi: "Tudi jaz bom kupil konja." In res ga je. Zdaj ima doma kar tri, dve kobili in žrebička. Ko se za to odločiš, ne moreš ven. Frenk Padar je prav gotovo eden tistih, ki "ne bo mogel ven". Navezanost na konje je prevelika. Zrasel je z njimi, zato mu želimo, da bi z njimi uresničil tudi svoje načrte, saj bo to prineslo korist vsej dolini. To pomeni, da hkrati z uspehi promovirate tudi občino. Lahko bi tudi rekel, da postaja občina Do-brepolje poznana tudi zaradi nas, kajti v galopskem športu smo huda konkurenca za vse slovenske klube. Poznajo pa tudi Športno društvo Dobrepolje - konjeniško sekcijo, kateri pripadamo. In kakšne načrte imata Erika in Marjetka za prihodnje? - Tekmovati nameravata še naprej. Obe imata licenco za jahače arabskih in polkrv-nih športnih konj, kar pomeni, da lahko sodelujeta na mednarodnih galopskih dirkah. Marjetka ima vse možnosti, da bi prišla do Pogovarjala seje: M. Steklasa Na fotografijah: Frenk Padar na letošnji konjeniški prireditvi Naš kraj Male živali 11/1997 13 Moj zajec prvak pasme Ime mi je Marko. Imam zelo rad živali. Vsaka žival je zame lepa in zanimiva. Rad jih opazujem. Rad imam tako ptiče kot ribice, pa konje, vse, kar je podobno živalim in živalicam. Zato ni čudno, da lahko muho ujamem z dvema prstoma, pri lovljenju ribic imam srečno roko, pa tudi deževniki mi ne uidejo. Marko Štrubelj - najmlajši aktivni član društva Tone Marolt iz Male vasi Doma že dolgo gojimo navadne zajce. Pravo veselje zame pa je bilo, ko mi je Društvo za gojenje malih živali Velike Lašče v lanskem letu po razstavi v Grosupljem podarilo čistokrvnega zajca rdečega novozelandca. V Ljubljani sem kupil še zajkljo. Tudi ona je zelo lepa. Z očijem sva kupila kletke za zajce in jih nastanila v drvarnici, kjer pa je bil zraven pes, ki je stalno lajal in poskakoval, pa tudi otroci jim nismo dali miru. Bili so izpostavljeni nemiru in vrišču. Zajec pa je zelo plaha žival. Tako je zajklja imela dvakrat mladiče. Ker ni imela miru, so ji zajčki obakrat po nekaj dneh poginili. Pe-plašcna zajklja najbrž ni imela dovolj mleka, da bi prehranila svoje mladičke. Potem smo jih preselili k stricu v sta- ri hlev. Kmalu je zajklja skotila osem mladičev. Od teh jih imam pet na razstavi. Pri ocenjevanju živali je bil na razstavi moj zajec prvak pasme. Dosegel je 95 točk in oceno odlično. Tudi ena od mladičev je dobila oceno odlično, štirje pa prav dobro. Te prodajam. Zajec hraniva s stricem. Najraje jedo krmila, pšenico, koruzo, ječmen, korenje, kolerabo in posušeno travo. Prava poslastica za zajce pa je peteršilj, ki vsebuje veliko vitaminov za njihovo zdravo rast. Rešetke čistimo dvakrat na teden. Zajec ne prenaša smradu in umazanije- Ker imam prvaka pasme, bom odslej še z večjim veseljem skrbel za svoje zajce. Marko Strubelj Zvonimir Zabukovec s svojim belim novozelandcem Najstarejši aktivni član društva Jože Vesel OŠ Dobrepolje in OŠ Struge uspešni v TV igrici HUGO V petek, 12. 9. 1997, so učenci 8.a in 8.b OŠ Dobrepolje nastopili v oddaji TV igrice Hugo in se pomerili med seboj, kar se zgodi zelo redko. Zaradi tega pa smo morali imeti dva gosta oddaje; to sta bila direktor Pekarne Blatnik in direktor Stolarne Dobrepolje Stane Škulj. Prihod v studio - scena, veliko kamer in luči, televizijski delavci z voditeljico - je bil za vse učence zanimiv, saj so bili prvič v studiu. Kljub temu, da so se pomerili učenci iste šole, je bilo med njimi pravo tekmovalno vzdušje - kdo bo zmagal, kateri razred je boljši, zato je bila prisotna tudi trema. Zelo motivirano so igrali vsako igrico in si nabirali za skupni seštevek točk za skupno zmago. Na koncu je Z majhno prednostjo zmagal 8.a razred in dobil blagovno nagrado, ki so si jo potem razdelili. Iako poraženci in zmagovalci (torej učenci 8.a in 8.b) pa so odšli v restavracijo McDonalds (sponzor oddaje) na veliki in mali Mc'Mac meni. To je bilo prijetno doživetje, hkrati pa promocija kraja, šole in obeh podjetij. Zahvaljujem se gostoma za sodelovanje v oddaji in pomoč. Vtisi učencev obeh osmih razredov: 8.a: - Prišli, jedli, zmagali, odšli. - Pokazali smo moč svojih glasilk in prstov. - Dokazali smo svoje znanje na področju telefonov. - Reklamirali smo Dobrepolje. - Sedeli smo na različnih nadmorskih višinah. - Se vedno pričakujemo obisk Spele. 8.b: -Ta nesrečna devetica, zgodila se nam je krivica, pa kaj nam mar za to, saj priložnosti še mnogo bo! - Zmage si nismo pridobili, kljub temu pa smo si nagrado razdelili. - Prišla, videla, igrala in rešila čast deklet. (Hvaležna dekleta 8.b) - Fantje pa so se zmenili, da si igro bodo razdelili in si skupaj zmago pridobili. - Sicer pa važno je sodelovati in ne zmagati. - Bilo je cool, a porazno. Prišla, zgubila in odšla.(Tanja, 8.b) ♦ ♦♦ Za sodelovanje v tej priljubljeni Tv oddaji sem povabil tudi OS Struge, da se kot majhna šola predstavi širši javnosti. Udeležili so se učenci 7. in 8. razreda, saj jih je skupaj le enajst učencev. Tako so se v petek, K). 10., pomerili z ekipo 8.e razreda iz Izole. Njihov gost je bil dipl. ing. Janez Nose iz Tisovca. Da so bili učenci v enotnih majicah, pa je poskrbel Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Dobrepolje-Struge. Učenci so bili zelo sproščeni, veseli in motivirani, čutiti ni bilo nikakršne treme. To se je pokazalo že v prvi igrici, ko so dekleta iz Strug premočno zmagala (prednost 282 000 točk). Prednost točk je njihov gost še povečal. Po neuspehu fantov iz Izole so se fantje že veselili zmage in motivacija jim je padla na nič, prav tako rezultat. Za zmago v oddaji pa je vsak dobil nalivno pero Parker. Učenci iz Strug: - Meni je bilo na I lugu zelo všeč, še posebej zaradi tega, ker smo zmagali. (Stanko) - Za dobro vzdušje v studiu smo skrbeli navijači ob pomoči tekmovalcev. Z združenimi močmi smo dokazovali, da smo najboljši. (Maja) - Res se je bilo vredno potruditi za tako lepo nagrado. (Mojca) - Ohranili smo mirno kri in zmagali. Za nagrado smo dobili pero Parker in žvečilne gumije. - Najlepši občutek je bil ob zmagi. Nasprotniki so bili sicer jezni, a zmaga lahko samo eden. Nagrada, s katero pišem, pa je tudi v redu. (Monika) - Sprva smo mislili, da ne bomo zmagali. Potem pa smo videli, da niso Primorci nič posebnega, smo šli na vse ali nič. Nagrada je super. (Mojca) -Igrica I lugo se mi je zdela zelo zanimiva. Občutka, ki me je spremljal po zmagi, ne bom nikoli pozabila.(Irena) -Cisto drugače je bilo, kot smo si predstavljali. Bilo je super. (Toni) - Vse mi je bilo všeč, posebej pa nagrada. (Matej) - TV igrica I lugo je bila zelo dobra. Trudili smo se, da bomo zmagali in to nam je tudi uspelo. Za nagrado smo dobili nalivna peresa Parker in veliko škatlo žvečilnih gumijev. Dobro nas je bilo tudi gledati na televizijskem ekranu. (Andreja) - V družbi Huga in Spele smo se počutili dobro, še bolj pa smo bili veseli priborjene zmage. (Bojana) ♦♦♦ Tričlanski ekipi 6.a in 6.h razreda sta 24 septembra nastopili na predtekmovanju za oddajo Male sive celice na Vrhniki in za las Zgrešili nastop v sami oddaji, V oddaji Male sive celice pa je posebna iglica ABL( TJ )A, v kateri se pomerijo učenci 7. in 8. razredov. Prijavljenih je deset učencev naše šole in želim jim veliko sreče pri žrebanju. Organizator: Janez Pavlin Zaključek knjižnjega kviza V torek, 16. septembra, na predvečer dneva Zlate knjige, je bila v Splo-šnoizobraževalni knjižnici Grosuplje zaključna prireditev letošnjega knjižnega kviza, ki je bil posvečen človeški prehrani. Prireditev se je pričela s simpatičnim pozdravom priljubljene knjižničarke i/. Pionirske knjižnice v Ljubljani gospe Tilkc Jamnik. Spoznali smo, da je pravi knjigožer, saj prebere kar dve knjigi na dan. Prireditev je popestril tudi priljubljeni Sten Vilar s svojimi točkami povezanimi s temo kviza - človeško prehrano. Zlasti zabavna je bila točka pitja mleka s cucljem, kar sta morali storiti knjižničarki grosupeljske knjižnice. V eni od točk je sodelovala tudi učenka Osnovne šole Dobrepolje Naš kraj Šolski kotiček 11/1997 15 Nastop godalnega kvarteta BAZI LIO V torek, 7. oktobra 1997, v tedni) otroka, je kvartet Bazilio iz svojih godal izvabljal čarobne zvoke na dveh svojih koncertih. Prve sladko zveneče glasove je namenil malčkom in vzgojiteljicam iz vrtca Ciciban in učencem ter učiteljicam iz. podružnične Šole Kompoljc. Nežnih melodij drugega nastopa pa smo bili deležni osnovnošolci in učitelji iz OS Struge in Prevole, zbrani v izjemno akustični struški šolski avli. V učni uri smo se z glasbo in kostumi preselili v grajske dvore, v dobo, ko je živel Mozart; veder, nabrit deček, predvsem pa čudežni otrok, saj je že pri štirih letih znal na klavir zaigrati vse skladbe, ki jih je oče zbral za njegovo osemletno sestro. VVolfang Amadeus Mozart (1756 - 1791)! Eden največjih genijev v zgodovini glasbe! Kako izjemne mojstrovine preliti v nežna ušesa in mehke duše najmlajših in os- novnošolcev za kvartet Bazilio ni več uganka, saj so celo malčki napeli ušesa, ob uspavanki pa samodejno zatisnili oči. In res bi skoraj zaspali, če jih proti koncu ne bi predramila korajžna, hitra in bojevita skladba - priredba Turški marš. Pa to ni bil samo koncert. Spoznali smo tudi rojstvo in zgradbo godal. In nikar ne mislite, tla prej o tem nismo še ničesar vedeli. Za kar zahtevna vprašanja, ki nam jih je zastavljala gospa Zdenka Žagar, smo naj-pogumnejši prejeli nagrade - Mozartove bonbončke, obeske in spominske slike. Čisto na koncu smo še skupaj zapeli in se poveselili, dokler niso čudežni zvoki izpod spretnih prstov prve violinistke Pla-menke Dražil, druge violinistke Rahelc Šestič, mojstra viole Tonija Pinterja in violon-čelistke Zdenke Žagar zamrli in smo se razšli z željo, da njihove čudovite skladbe še kdaj nasitijo naše lačne duše. Ema Sevšek Marija Sevšek, ki se je morala obleči v Rdečo kapico s košarico, v kateri so bili različni pridelki. Njen sotekmovalec je moral z zavezanimi očmi samo s tipom in vonjem ugotoviti ime sadeža ali živila. Prireditev se je zaključila s pokušnjo slaščice v obliki knjige. Polni lepih doživetij in zadovoljni, da smo preživeli lep popoldan, smo se vračali proti domu z mislijo, da bomo spomladi zopet sodelovali v knjižnem kvizu. Vsi smo spoznali, da so organizatorji vložili velik trud v prireditev in v kviz, zato vsem iskrena hvala. Knjižničar Matej Kalan Učenci, udeleženci prireditve v Grosupljem: Marija Sevšek, Miha Kuplenk, Marta Jakopič skupaj s knjižničarko Emo Sevšek in knjižničarjem Matejem Kalanom, (foto: Naš kraj) Literarni kotiček Jože Štih Ne-izgubljena ljubezen Velikokrat sanjani. Predvsem, k<> mi Bog daruje še en dan. Ko ustanem in sipo mane m oči, začutim, da sem nekaj drugačnega, da je moje bitje prežeto z upanjem, ki je zazrto u prihodnost. Diham svež zrak v jutru, ki se je rodilo zaradi "smrti noči" Življenje me tako pelja, da mi vsak dan Bog da kanček trpljenja in veliko dobrot, ki mi jih daje z darežljivo roko. Na svet gledam z očmi pesnika, naivnega, z jeklenim peresom. Daleč so postaje, na katerih sem včasih stal in upal. Prerasel sem jih in sedaj moje srce čuti drugače. Ljudje se mi ne zdijo zlobni, ampak na njihove črne maske se je spustil živobarvni metulj. Še veliko knjig bom moral prebrati in dosti izkusiti, pa še ne bom vedel, kaj je to življenje. Živim tu. kjer ljudem piše na očeh IMETI ne pa ISKATI, kakor jaz iščem. Vsak dan v ustvarjanju vidim svoj novi cilj. Vesel sem, da mislim in živim. Ozn se mi Kristusa in on ti bo pokazal pot. njegove ideje in nauki so večno živi. Vidim nasmeh ateista in solzo Jezusa. Ateist je našel pot v besedi UŽIVAJ in SAMO ENKRAT ŽIVIŠ. Poslal ni nič drugega kot hijena, ki je v puščavi našla sočno kost Dokler jo obira, je srečna, ko jo zgloda, si najde drugo Tak svet je propadel, saj ne more zdržati. Jaz pa si izbiram svojo pot, pot, ki jo jaz poznam in po njej grem. Oči so se mi odprle. Zdaj znam drugače živeti. Nekoč bom ljubezen dobil v zvrhani meri. Dekle te ljubi in si ljubljen. A taka ljubezen zdrži le, če oba vesta, kaj je to. Tega pa ni, če ne poznata Kristusa in v njega verujeta. Ljubezen, ki si se jo naučil iz knjig in filmov, je farsa, nekaj časa je lepa, vendar hitro otopi in postane rutina. Jaz verjamem v ljubezen. Nadkri/i me in me na novo žge. - ■ ••• % pipi Jesenska ekskurzija Prva letošnja ekskurzija, ki je bila 25. septembra, je bila organizirana za učence petih razredov z Vidma in iz Strug. Toplo in lepo jesensko vreme je pripomoglo k prav prijetnemu vzdušju. Najpomembnejše pa je, da so učenci videli in slišali veliko zanimivega in podkrepili svoje znanje, ki so si ga pridobili pri pouku. Najprej so si v Ljubljani ogledali razstavo Narava in zdravje, drugi del ekskurzije pa je bil namenjen spoznavanju značilnosti kraškega sveta. V okviru tega so si ogledali Postojnsko jamo, Cerkniško jezero, Veliki in Mali naravni most, pa tudi kraje, mimo katerih so se peljali. Ekskurzijo so pripravili: Tone Steklasa, Dragica Volek, Ivan Gran-dovec in Jelka Pugelj. M. Steklasa, foto: Naš kraj Na razstavi "Narava in zdravje" Na vlaku v Postojnski jami Srečanje s policistom Policista smo povabili v razred. Povedal nam je nekaj nasvetov, kako prečkamo cesto. Opisal nam je prometne znake. Pokazal nam je varno pot v šolo. Na koncu smo ga lahko vprašali, če nas je kaj zanimalo. Zahvalili smo se mu za obisk. rAatej Policistu je bilo ime Jože. Pripovedoval nam je o varni poti v šolo. Pokazal nam je, kako gremo pravilno čez cesto. Cez cesto smo šli po zebri. Potem pa smo policista spraševali o varni poti v šolo. E-rika MISLI Slabi ljudje držijo skupaj - tO je njihova moč; dobri so osamljeni Nič ni bolj nestalno kot veter, sreča in ženska. - to je njihova slabost. (ljudski pregovor) (Jevtušenko) "Vesela jesen" v Kompoljah 26. septembra je igrišče ob kompolj ski šoli oživelo na malo drugačen način kot po navadi. Nanj se je naselila jesen s svojo bogato letino. Pričarali so jo malčki iz vrtca Ciciban in učenci kompoljske šole pod vodstvom domiselnih vzgojiteljic in učiteljic. Dokaz, da ustvarjalna domišljija ne pozna meja, je bilo nešteto likovnih in drugih izdelkov ter raznih figuric, ki so jih izdelali iz vsemogočih jesenskih pridelkov. Kaj vse lahko nastane iz buč, koruznih laskov, zrnja, krompirja, fižola, ličkanja, se je lahko prepričal vsak, ki si je ogledal razstavo vsega, kar so ti marljivi otroci ustvarili v svojih delavnicah, v katere so se vključile tudi njihove mamice, pa tudi nekaj starejših bratcev in sestric se je pomešalo mednje. M. Steklasa, foto: Naš kraj Slika zgoraj: Ob vhodu je starše in druge obiskovalce pozdravila skupina učencev, kije pobirala vstopnino, kije znašala en krompir. Iz te "vstopnine " so na koncu pripravili krompirjevo pojedino. Slika v stredini: Izdelki iz ličkanja Slika spodaj: Nizanje semen Lepljenje semen na leseno podlago Tiskanje z žigi iz krompirja Ekskurzija v Kekčevo deželo V petek, 3. 10., smo se z avtobusom odpeljali proti Kekčcvi deželi. Vožnja je bila dolga. Ko smo prišli do Kranjske Gore, smo izstopili z avtobusa in tam malicali. Z džipi smo se odpeljali po Kekčevih poteh. Videli smo jezero. Pot je bila zelo strma. Parkirali smo na gozdni jasi. Odšli smo proti Kekčcvi hiši in med potjo videli veliko Bedančevih pasti. Zasmrdelo je po Bedancu in čisto potiho smo se odplazili naprej. Prišli smo do Kckčevc hiše in poklicali Kekca. Iz hiše je vriskajoč stopil Ke-kec. Pozdravili smo se in se s Kekcem malo pogovorili. Potem smo poklicali teto Pehto. Prišla je iz gozda. Ker smo bili vsi pridni, ni nobenega odpeljala v svojo votlino. Pri Kek-cu smo jedli kruh, ki ga je spekla teta Peh ta in pili kislo mleko. Videli smo Bcdanca, ki je hotel do Kekčeve hiše. Bil je čisto blizu, a Kekcc se je zapodil vanj in Bedanec jo je popihal. Vsi smo se oddahnili. Ogledali smo si notranjost Kekčeve hiše. Kekec nam je pokazal, kje spita on in Rožle. Malo smo se še sprehodili okoli Kekčeve hiše in se počasi poslovili. Odpeljali smo se nazaj do avtobusa. Ustavili smo se na Bledu, kjer smo si v restavraciji kupili kremšnite ali tortice. Nato smo se odpeljali proti domu. Izlet mi je bil posebno zanimiv zato, ker smo že gledali film o Kekcu. Andraž Mehle, 4. razred, POŠ Ponikve Sokrajanova vzgoja in kultura Kako nekateri spoštujejo lastnino nekoga drugega, sem doživel v soboto zjutraj (11. oktobra), ko sem prišel na Videni. "Lepo vzgojeni" vandali so polomili lipo pred občinsko stavbo. Očitno je, da se "junakom" le-ta ni mogla upirati. Enkrat bo zares potrebno stopiti na rep nočnim herojem, ki delajo škodo in kraval. Kakšno mnenje imam jaz o takih navadah in laki vzgoji teh "junakov", lahko povem le z eno besedo - "huligani". Zvone Zabukovec Naš krai Od dopisnikov 11/1997 19 Družinski kotiček vtfr Piše: Konrad Piko Ali bom tudi jaz umrl? ašanjc lastne smrti oziroma umrljivosti sc dotika vsakega človeka. Kar neki čudni mešani občutki te takrat prevzamejo. Nek strah sc nas takrat poloti. Ali bom tudi jaz umrl? Seveda bom. To je neizprosna resnica, ki vsakega človeka za hip globoko zresni, da se zazre vase in razmisli o svoji majhnosti. Morda to vprašanje nekoga umiri, drugi dobi občutek zaskrbljenosti, občutek strahu. Marsikoga pa pretrese misel na lastno smrt - na svojo umrljivost. Tu ni vprašanja, kdo bo umrl: revni, bogati, pošteni, go-Ijuli, pridni, leni, mladi ali stari. Vsi enkrat stojimo na najvišji stopnički življenja. In tukaj smo vsi enaki. Smrt ne izbira slojev, poklicev, stanu, niti družinskih članov ... Tukaj se pojavi tisto temeljno vprašanje človeka O NAČINU ŽIVLJENJA za mirno in srečno smrt. Domača slovenska modrost, daje srečna smrt lepega življenja dozorele, nam preprosto z nekaj besedami pove, kako naj živimo, da nam ne bo težko umreti oziroma v miru dočakati zadnjo postajo zemeljskega življenja. Ko se poslavljamo od rajnih, se na njihovem obrazu zrcali umirjenost - obraz je zrcalo duše. Iz. obraza izginejo gube, ki za časa zemeljskega življenja izražajo zaskrbljenost, žalost, bolečino, nemir. Potem pa je vse tako lepo, mirno in spokojno. Zakaj potem bojazen pred edino resnico, s katero smo soočeni že z našim spočetjem? Pok. dr. Anton Trstenjak je v svoji knjigi "Umrješ, da živiš", lepo opisal smrt: "Ko se rodimo, se rodimo v življenje, pa tudi v smrt. Ko rastemo, rastemo v življenje, obenem rastemo v smrt. Ko živimo, obenem umiramo. Ko pravimo, da imamo n.pr. 50 let življenja, pozabljamo, da teh petdeset let pravzaprav več nimamo; so že za nami, nepovratno. Čim več let imamo za seboj, tem manj jih torej imamo pred seboj. Čim več življenja si laskamo pri sebi, tem več smrti imamo v sebi. To so globoke resnice. To so krute resničnosti stvarnosti, ki jih ne moremo odvrniti od sebe." Ob koncu razmišljanja o lastni smrti, ki je v bistvu seštevek lastnega življenja, saj smrti ni res še nihče od živih doživel, da bi lahko o njej pisal in razmišljal, sc velja spomniti še stare modrosti: dovolj je dnevu njegova lastna teža, čemu si torej nalagati še težo jutrišnjega ali pojutrišnjega dneva. Vendar ne smemo iti v drugo skrajnost in živeti kar tako "tjavdan", samo iz trenutka za trenutek. To zadošča komaj za enocelično bitje, nikakor pa ne za tako sestavljeno, s takimi značilnostmi in posebnostmi - enkratnosti, kot je ČLOVEK. Anica Štrubclj Iz Društva upokojencev N a naši redni seji, sedmi po vrsti, z dne 28. 9. smo razpravljali o že minulih dogajanjih in martinovanju, ki bo v soboto, 15. novembra, zvečer v našem domu. Lepo vabljeni! V soboto, 22. novembra, pa nameravamo organizirati nakupovalni izlet v Lenti na Madžarsko. Odhod bo že ob 3. uri zjutraj, cena pa bo 2800 tolarjev. V našem domu se je od deformacije vodovodne cevi že precej dobro posušilo. Potem pa je skoraj ponovno prišlo do katastrofe. Blizu mesta, kjer je že zadnjič, je spet počila cev. To nam povzroča skrbi in še ne vemo, kaj bi utegnilo biti narobe. Verjetno bo treba zamenjati cev. Upamo, da bodo za to odgovorni kaj ukrepali, da nas ne bo spet zalilo. Kot veste, smo sprejeli nov poslovnik, to pomeni pravilnik o društvih. 9. oktobra sem se udeležil tudi seminarja o tej temi, ki je bil v Ljubljani. Seznanili so nas o novostih Zakona o društvih in o finančnem poslovanju. Obetajo se nam novi davki, pa tudi olajšave, samo prav jih bo treba izkoristiti. Za danes bo dovolj, lepo pozdravljeni in nasvidenje do naslednje številke! Mikrosporija Ker je bilo na zadnji seji občinskega sveta postavljeno vprašanje o domnevnem širjenju mikros-porije, je občinska uprava zaprosila za strokovno mnenje, ki ga objavljamo. Mikrosporija je glivična bolezen mačk, redkeje psov, ki se lahko prenaša na ljudi, in sicer v glavnem le z direktnim kontaktom z bolno živaljo. Ljudje, posebno otroci, se okužijo, ko božajo in pestujejo bolne živali. Bolezen pri mačakah pogosto poteka atipično, kar pomeni, da živali ne kažejo značilnih bolezenskih znakov. V zadnjih mesecih veterinarski službi ni bila pripeljana nobena bolna ali na mikrosporijo sumljiva žival (mačka, pes). Prav tako je iz statistike Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana razvidno, da so v mesecu septembru za mikrosporijo na območju Upravne enote Grosuplje zboleli le 4 (štirje) ljudje tako, da ne moremo govoriti o epidemiji mikrosporije pri ljudeh. Naprošamo vse občane, ki menijo, da stanje glede mikrosporije ni v skladu z zgoraj navedenim, naj nam to pisno sporočijo na gornji naslov. dr. Rozalija Fuchs, dr. vet. med. veterinarska inšpektorica svetovalka direktorja VURS Jože Potrebuješ na kratko o Stični, strunah in srajci SODELOVALI BOMO Z MLADIMI IZ VELIKIH LAŠČ Čas hitro teče in mesce mine, kot bi mignil. Tako je zopet treba pripraviti nekaj za mladinsko stran v Našem kraju. Ko smo se odločali, da bi mladi imeli svojo stran v časopisu, je bilo kar nekaj fantov in deklet pripravljeno sodelovati. Vendar po nekaj mesecih sem ostal dobesedno sam. Tistim, ki so bili prej zainteresirani, je "zmanjkalo časa". Prepričan sem, da časa v resnici nikoli ne zmanjka, vendar potrebno je biti odgovoren in izpolniti tisto, karje v tvoji pristojnosti. Torej med našo, dobrepoljsko mladino za pisanje v Naš kraj ni pretiranega navdušenja. Mladi iz nase župnije (vsaj nekateri) dobro sodelujemo predvsem z mladino iz Velikih Lašč. Tudi tam je nekaj navdušenih in nadarjenih deklet, ki bi se rade preizkusile tudi v pisanju. Tako smo se skupaj, na pobudo gospoda kaplana odločili, da bomo začeli skupaj pripravljati mladinsko stran. Nase skupne prispevke bomo objavljali tudi v občinskem časopisu Velikih Lašč. Vsi prispevki bodo aktualni tako za našo, kot za laščansko mladino, saj veliko dogodkov in prireditev obiščemo tako eni kot drugi. Vsi mladi, ki imate kakršnokoli misel in bi jo radi sporočili tudi drugim, napišite sestavek in ga pošljite na naslov verouč-ne skupine (Videm 33) ali pa ga oddajte meni. Če želite sodelovati na mladinski strani, nam to sporočile in skupaj se bomo dogovorili, o čem bi bilo dobro kaj napisati. Vse prispevke, ki bodo prišli na naš naslov, bomo z veseljem objavili. Janez Tomšič Česa ste se bali, predno ste šli v Stično? "Ne, saj nismo reve. V bistvu res ne. No, razen tega, da bi mi počila struna na kitari, rezerve pa tudi nisem imel nobene. Lahko si predstavljaš kako je, v kakšni situaciji si potem. Saj veš kako hitro se zgodi." Kako se vam je zdelo? "Meni osebno je bilo všeč, drugače pa se je ostalim Čukom zdelo fino. Sicer pa to morale povedati vi, ki ste bili lam. Upam, da smo bili dobri." Kako pa je z nastopi? "Nastopov imamo kar dosti, samo če pogledam nazaj se pa razlika dobro vidi. Ni jih več toliko, kot jih je bilo. Pa tudi publika se drugače odziva na vse skupaj." Kako pa se otresate nadležnih oboževalcev? "No, sicer je oboževalk več, najraje pa imamo otroke, za katere pišemo tudi dosti pesmi. Sploh se jih ne otepamo; ne moremo biti tako pusti. Saj veš, v mla-dihje prihodnost. Otroke imam osebno STIČNA 1997 Zopet je bila Stična polna mladine in prenapolnjena vzdušja, katerega je že navajena. Srečanje je potekalo pod geslom "Učitelj, kje stanuješ? Pridita in bosta videla!". S spomini iz nepozabnega srečanja s papežem v Parizu, se je tako še večji krog slovenske mladine povezal z os-lalo svetovno mladino. Dopoldan so se nam predstavili: Skala, Skupnost krščanskega življenja, Sončna pesem in Škofijska klasična gimnazija. Vrhunca pa sta bila dva: francoski duhovnik Guy Gilbert in 9500 mladih, ki so z nadškofom Rodetom pozdravili fa-timsko Mater božjo. (iuy Gilbert je pritegnil pozornost mladih s svojim izgledom. Da se lahko približa mladim iz. pa- riškega obrobja, s katerimi deluje, pravi, da mora pač biti podoben njim. Je dolgolas, že osivel mož, v usnjeni jakni in kavbojkah. Predvsem pa je presenetil s svojim preprostim in za nas nekoliko nenavadnim nastopom. Vendar pa se je njegovo pričevanje izteklo v eno samo veliko prošnjo: "Molite zame!" Sv. mašo so darovali vsi slovenski škofje in veliko duhovnikov, prepeval pa je mladinski zbor MPP (Mladost & Pesem & Prijateljstvo). Po maši pa so za piko na i poskrbeli "Čuki". Septembrsko sonce seje že pripravljalo na odhod, zato smo se na odhod pripravili tudi mi z obljubo, da bomo še prišli. Domov smo se odpravili s 126-imi av-lobusi, 420-imi osebnimi avtomobili in z vlakom. Lidija Pečnik Naš kraj Od dopisnikov 11/1997 21 Pogosto vam pišemo o taborih, ki so se doslej vedno dogajali na Primorskem - v Božičih. Tokrat pa je tam za nas zmanjkalo prostora in smo si našli drug kraj - v Prlekiji. To pa ni bila edina razlika; tabor je zdaj prvič trajal kar deset dni, prvič je bil namenjen mladostnikom starejšim od 15 let in tabor je vodila precej manjša skupina prostovoljcev kot doslej. Za tako velik projekt si je CSD Grosuplje moral poleg številnih sponzorjev zagotoviti tudi pomoč mednarodne organizacije MOST. Lahko si predstavljate, da je bila organizacija tabora precej težka naloga in da je bilo potrebno veliko dela precej časa pred začetkom dogajanja v Prlekiji. Za vse to je poskrbela nova moč na Centru - socialna delavka Mateja skupaj s socialno delavko Erno in direktorico Jožico. Tabor "MLADOSTNIKI 97" je od 28. 7. do 6. 8. potekal v majhni vasici sredi Slovenskih Goric - v Svetinjah. Stanovali smo v stari šoli. Spali smo v dveh večjih sobah, večina aktivnosti pa se je odvijala zunaj. Precej zanemarjena hiša z nenehno zama-šenim straniščem je prvi trenutek vzbujala neprijetne vtise, vendar smo jo v naslednjih dneh udomačili: jo očistili, prelepili s plakati, jo napolnili z glasbo, smehom in us- rad, čeprav jih sam še nimam. Sem pa dobra varuška, saj z Markom večkrat popaziva sestrina sinčka, ki sta'prava "cu-krčka". Mi smo pač taki in upam, da nas boste takšne sprejeli." Kaj narediš, če med odmorom ugotoviš, da nimaš zlikane srajce? "Nič. Dol jo dam. Ali pa igram v zmečkani. Kdo pa opazi? Drugače pa imam vedno eno za rezervo v avtu." Hvala za pogovor in želim vam še veliko veselja pri petju!!! JOŽE POTREBUJEŠ HORJULSKA CESTA 87 1358 DOBROVA Andreja Pečnik tvarjalnostjo ... 25 do 28 ljudi dobre volje je premagalo starošolske vonjave, ose in prah. MOST je organizacija, ki nam je na tabor poslala dodatno moč: prostovoljce iz drugih držav. Deset simpatičnih tujcev je skupaj z nami organiziralo različne aktivnosti: Jennifer iz Tcxasa nas je učila plesati, Angležinji sta nam pripravili stenski časopis, Švicarka in Avstrijka sta usposobili kuhinjo in pripravili nekaj odličnih jedi... Vsekakor pa bi bil tabor osiromašen brez naše grosupeljske ekipe, katere usposobljenost in iznajdljivost je ves čas reševala organizacijo tabora. Mladostniki pa so samostojno pripravili precej dejavnosti. Od športnih aktivnosti so organizirali igranje odbojke, lov na zaklad. Sodelovali so pri pripravah večerov ob ognju ter sodelovali v gledališki igri in likovni delavnici. Darilo CSD Ljutomer je bil enodnevni izlet. Takrat smo obiskali mlin na Muri in se ves dan kopali v kopališču Banovci. Desetdnevni čas preživet s čudovitimi ljudmi v Slovenskih Goricah bi lahko opisali samo udeleženci. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so delno omogočili prostovoljcem in mladostnikom s Centra za socialno delo Grosuplje preživeti kreativne in koristne počitnice. Melita Garvas CITAT: "Če hočete, da bo število Slovencev naraslo, predlagajte vašemu predsedniku, naj izklopi električno energijo samo za eno sobotno noč, "je vneto pripovedoval letošnji gost Stične Guy Gilbert. Mladinsko stran pripravlja Janez Tomšič SEZNAM SPONZORJEV "MLADOSTNIKI 97" 1. Mesarstvo Mišic, Ulica 6. junija 6, Ivančna Gorica 2. Mesarstvo Javornik, Adamičeva 20, Grosuplje 3. Ula d.o.o., Adamičeva 12, Grosuplje 4. Tico d.o.o., Ziherlova 30, Ljubljana 5. Žeja, Cesta na Krko, 1290 Grosuplje 6. Zlata nit, Adamičeva 33, 1290 Grosuplje 7. Pekarna MIŠMAŠ, Krka 33, 1301 Krka 8. Foto Travnik, Ciglarjeva 8, 1294 Višnja Gora 9. Grotex, Taborska 15, 1290 Grosuplje 10. Dalja, Veliko Mlačevo 95a, 1290 Grosuplje 11. Valkarton, Tržaška cesta 1, 1370 Logatec 12. Trgovina Domen, Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje 13. Tasja - Apoteka Natura, Adamičeva 8, 1290 Grosuplje 14. KS Ljutomer, Prešernova ulica, 9240 Ljutomer 15. Terme Banovci 16. Škofijska Karitas 17. CSD Ljutomer 18. Mulič 19. Matjašič 20. Šircelj 21. Občina Grosuplje 22. Društvo Most, Breg 12, Ljubljana Tabor v Prlekiji Javna dela v občini Dobrepolje Center za socialno delo Grosuplje že od leta 1994 izvaja program javnih del "Pomoč starejšim, bolnim in invalid' nim osebam na domu". okviru tega programa se zagotavlja pomoč pri: - vsakdanjih gospodinjskih opravilih; - oskrbi in negi starostnikov ali mlajših prizadetih ljudi; - pripravi dnevnih obrokov ali dostavi kosil; - urejanju nujnih opravil, kot je obisk zdravnika, nabava zdravil, nakupovanje, poravnava režijskih stroškov in podobno; - v zimskem času pomoč pri pripravi kurjave in ogrevanju bivalnih prostorov; - ostalih nujno potrebnih opravilih. Do tovrstne pomoči oziroma tako imenovane pomoči na domu v obliki socialne oskrbe, so upravičene štiri skupine upravičencev, in sicer: - osebe, stare nad 65 let, ki lahko z občasno in nekaj urno dnevno pomočjo ohranijo ali vzdržujejo zadovoljivo telesno in duševno kondicijo, da jih ni potrebno vključiti v institucionalno varstvo (socialni zavod); - osebe, mlajše od 65 let, ki ne morejo skrbeti za svojo oskrbo zaradi invalidnosti ali hudih kroničnih zdravstvenih okvar in ki bi potrebovale institucionalne oblike varstva; - osebe s statusom invalida, ki so poleg tega ocenjene kot nesposobne za samostojno življenje in bi potrebovale institucionalne oblike varstva; - družine kronično bolnih otrok ali otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, ki zaradi prizadetosti potrebujejo institucionalno varstvo. Pomoč na domu je torej namenjena točno določenim kategorijam upravičencev, obsega le socialno oskrbo, "odloži" potrebo po institucionalnem varstvu, je dnevno ali tedensko časovno omejena. Pomoč na domu preko javnih del izvajajo brezposelne osebe prijavljene na Zavodu za zaposlovanje kot iskalke zaposlitve v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Formalni pogoj za vključitev je stalno prebivališče na območju Upravne enote Grosuplje, najmanj končanih osem razredov osnovne šole in šest mesečna predhodna prijava na Zavodu za zaposlovanje. Ostali pogoji, zaradi same narave dela, enako ali še bolj pomembni, pa so: smisel za delo s starejšimi, bolni- Spoštovana občanka - občan Za trenutek se ustavite, preberite in razmislite. Območna organizacija Rdečega križa vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo potekala na našem območju po določenem razporedu. Kri je nenadomestljiva tekočina. Brez krvi ni življenja, ker nesreča in bolezen nikoli ne počivata, ne izbirata in ne sprašujeta. Nesreča ali bolezen lahko doleti vsakega, vsak trenutek. Daruj kri danes, ko si zdrav. Če jo boš jutri potreboval ti ali tvoj najbližji, jo bodo darovali drugi. Želimo, da bi vsak v svoji zavesti zaznal željo in potrebo po plemenitem dejanju in se odzval našemu povabilu. ODVZEM KRVI BO V PETEK, 21. 11. 1997, v OSNOVNI ŠOLI VIDEM-DOBREPOL JE od 7. do 12. ure. Posebej vabimo vodilne in vodstvene delavce, da se udeležijo krvodajalske akcije ter prosimo, da svojim delavcem omogočijo udeležbo. Hvala vsem, ki ste in boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. Območna organizacija RDEČEGA KRIŽA _ mi in invalidnimi osebami, pripravljenost za vključitev v usposabljanje za tovrstno delo, vozniški izpit B kategorije in Lastno (nevozno sredstvo (zaradi terenskega dela). Brezposelnim osebam, vključenih v program javnih del, Zavod za zaposlovanje krije stroške pokojninsko invalidskega zavarovanja, stroške prehrane in prevoza na delo in zagotavlja denarno denarno pomoč, če do nje niso upravi- čene iz naslova brezposelnosti. Občina, ki je po Zakonu o socialnem varstvu dolžna zagotavljati pomoč na domu, pa krije materialne stroške izvajanja programa in zagotavlja izvajalcem stimulativni del nagrade. Za Občino Dobrepolje želimo ugotoviti potrebe občanov po nuđenju pomoči na domu, zato vabmo vse, ki takšno pomoč potrebujejo, da svoje želje sporočijo na Center za socialno delo Grosup- lje, Taborska c. 13 ali po telefonu št. 761 111 ali 762 536, kjer bodo lahko dobili dodatne informacije. Prav tako vabimo brezposelne osebe, ki bi želele oziroma bi se bile pripravljene vključiti v program pomoči na domu kot izvajalke. Vse, ki vas to delo zanima, bomo povabili na razgovor, kjer boste dobili še dodatne in bolj podrobne informacije. Center za socialno delo Grosuplje OBČINA DOBREPOLJE OBJAVLJA PONOVNI RAZPIS ZA KREDITIRANJE KMETIJSTVA IZ BANČNIH SREDSTEV IN SUBVENCIONIRANI OBRESTNI MERI IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE DOBREPOLJE 1. Srodstva se bodo dodeljevala iz razpoložljivega kreditnega potenciala v višini 20.000.000,00 SIT in 10% letni obrestni meri, od katere bodo kreditojemalci plačevali 3%, preostanek pa se bo poravnaval iz občinskega depozita vezanega v ta namen. Krediti se vodijo v SIT. Doba vračanja posojila je 5 let. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - gradnjo, prenovo in adaptacijo gospodarskih objektov kmetije, - nakup in posodobitev opreme - razširitev, posodobitev in pridobivanje novih možnosti za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kot so: kmečki turizem, domača in umetna obrt, kmetija odprtih vrat itd. - za nakup in urejanje kmetijskih zemljišč - za programe predelave in trženja 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki: - v preteklem obdobju niso koristili kreditov za te namene, - so kmetijski zavarovanci, - so kmetje, ki imajo kmetijsko izobrazbo ali naslednika s kmetijsko izobrazbo, - imajo ekološko primernejši pro- gram - z naložbo povečujejo površino kmetije ali zaokrožajo zemljišča Upošteva se tudi ekonomsko upravičenost naložbe. 4. Lastnoročno napisani vlogi je potrebno priložiti naslednjo dokumentacijo: - vloga za podporo investiciji-bančni obrazec, ki se dobi na občini, - zapisnik o terenskem ogledu investicije (poda ga občinski odbor za kmetijstvo), - osnovne podatke o kmetiji (kmetijska svetovalna služba), - izjava o zagotovljenih lastnih sredstvih, - tekoče potrdilo o statusu kmeta, oz. v primeru, da se prosilec ukvarja s kmečkim turizmom, domačo in umetno obrtjo oz. kmetijo odprtih vrat, še odločbo o izpolnjevanju pogojev, ki ga izstavi oddelek upravne enote, pristojen za gospodarstvo. - pri gradnji, prenovi in adaptaciji gospodarskih objektov kmetije pa še zemljeknjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun celotne investicije, - posestni list s stanjem za tekoče leto, ki ne sme biti starejši od enega meseca, - če prosilec ni lastnik, pa še soglasje lastnika ali upravljalca kmetije, da se strinja z nameravanimi deli in najemno pogodbo, sklenjeno najmanj za dobo vračanja kredita, - za nakup opreme, predračun ali račun, - za nakup kmetijskega zemljišča, overjeno kupoprodajno pogodbo in izjavo kreditojemalca, da zemljišče ne bo prodal naslednjih 5 let. 5. Višina posojila je odvisna od namena investicije, razpoložljivih sredstev in števila vlog. Višina posojila se lahko dodeli v obsegu: - v primeru gradnje, ali nakup zemljišča najmanj 300.000 SIT do največ 2.000.000 SIT za nakup opreme najmanj 200.000 SIT do največ 1.500.000 SIT. Posojilo ne sme presegati 50% vrednosti celotne investicije. 6. Prošnjo za posojilo s prilogami vložijo prosilci na uradu občine Dobrepolje. Razpis velja do porabe sredstev. župan občine Dobrepolje Anton Jakopič 24 Naš krai Pisma bralcev 11/1997 Športno društvo Dobrepolje OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU REZULTAT117. KOLA, Z DNE 12.10.1997 ZAGORICA - VIDEM 4: MIZAR. FERKULJ - OKREPČ. PRI ZORI 2 : CESTA - KOMA 750 2: PIZZERIJA ADAM - BRUHANJA VAS 5 : LESTVICA: 1. BRUHANJA VAS 15 13 2 0 83 25 + 58 41 2. PIZZERIJA ADAM 16 10 3 3 66 39 + 27 33 3. ZAGORICA 15 10 2 3 60 32 + 28 32 4. KOMA 750 15 7 1 7 39 39 0 22 5. CESTA 15 4 3 8 36 51 - 15 15 6. OKREPČEVALNICA PRI ZORI 15 4 3 8 26 43 - 17 15 7. BISTRO PRI ANČKI 15 4 1 10 37 71 - 34 13 8. VIDEM 15 2 6 7 40 41 - 1 12 9. MIZARSTVO FERKULJ 15 2 3 10 29 74 -45 9 NAJBOLJŠI STRELCI: VILI BABIC - 32, EROS MULLER - 22, BOŠTJAN STRIMAD ( PIZ. ADAM ) - 21, VINKO ERČULJ • 15. ANDREJ BABIC -15, ALEŠ PUGELJ -15, NENAD 0LAREVIĆ -15, KRISTJAN PETRUŠEN -13, MIRAN ZEVNIK-12 JESENSKI KROS ŠD Dobrepolje je organiziralo, dne 4.10.97, jesenski kros v Bruhanji vasi. S to akcijo smo se vključili v projekt "MESEC ŠPORTA ", ki ga je organiziralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Udeležencev krosa ni bilo veliko, vseeno pa je bila udeležba praktično v vseh kategorijah. Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli lične medalje in priznanja. Pri organizaciji krosa se je izkazala tudi šolska mladina, katero moramo posebej pohvaliti in jih hkrati vabimo, da se nam pridružijo tudi v prihodnjem letu. Kros jc potekal v čudovitem vremenu in nam je vsem skupaj zelo žal, da ni bilo večje udeležbe. Večina ljudi napačno razmišlja ob lakih prireditvah. Smatrajo, da je to tek za mlade ali za tiste, ki se aktivno ukvarjajo s tekom. To je popolnoma narobe! Športno društvo se trudi, da bi pritegnilo čim več ljudi v rekreacijo, ne glede na leta. Poleg tega se ob takih prireditvah sklepajo nova poznanstva, srečujejo se stari prijatelji, ipd. Ne razumemo tudi ostalih športnih društev v kraju. Nekatera športna društva očitno obstajajo le na papirju, saj ni zaslediti njihovih članov na prireditvah. NAMIZNI TENIS V akcijo "MESEC ŠPORTA" se je vključila tudi namiznoteniška sekcija pri ŠD Dobrepo-Ije. Organizirala je privlačen turnir, ki se ga je udeležilo K) igralcev iz Dobrepolja in Šmarje Sapa. Pa poglejmo najboljše: 1. mesto - Boštjan Kmet (Šmarje Sap) 2. mesto - Damjan Erčulj (Dobrepolje) 3. mesto - Tone Kralj (Dobrepolje) JESENSKA IN ZIMSKA REKREACIJA MOŠKI DO 30 LET, KOŠARKA, NOGOMET, NAM.TENIS ŽENSKE - AEROBIKA, ODBOJKA, NAM.TENIS MOŠKI - NAMIZNI TENIS MOŠKI NAD 30 L., KOŠARKA, NOGOMET, NAM. TENIS MOŠKI - OBČINSKA LIGA V KOŠARKI Prieetek rekreacije za moške bo prvi leden v novembru, in sicer: za mlajšo skupino 3.1 I., za starejšo skupino pa 6. II. Rekreacije se lahko udeležijo vsi. ki bodo plačali članarino športnemu društvu. Članarino ho lahko poravnal vsak ob prvem obisku pri vodji rekreacije. Ženske so že pričele z rekreacijo. Pripravil: Alojz Kuplenk PONEDELJEK 19.30 ■ • 21.30 TOREK 19.30 ■ 21.30 SREDA 19.30 ■ 21.30 ČETRTEK 19.30 ■ 21.30 NEDELJA 14.00 ■ • 15.30 TIRS d.o.o. tel.: 061/787-161 POOBLAŠČEN SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL RENAULT UGODEN KREDIT IN LKASING Kratki dobavni roki za Mcganc Sečnic ZIMSKE PNEVMATIKE m ■ .....i % % i TWING0 od 1.372.271 SIT CLI0 od 1.416.600 SIT MEGANE od 2.042.364 SIT LAGUNA od 3.079.825 SIT ŠAFRANE od 4.266.719 SIT ESPACE od 4.676.889 SIT M1CHELIN EXACT M+S • brezplačna montaža • praktično darilo ob nakupu 4 pnevmatik PLAČILO Z LB KARTICO RENAULT AVTO /IVI .II N IA STROKOVNE IN KVALITETNE STORITVE, UGODNI' IN KONKUItLNČNL CENE, MOŽNOST NAKUPA NA 3 ČEKE, Piti TAKOJŠNJEM PLAČILU 5% POPUSTA Delovni čas: 8.00 -12.00 in 13.30 -18.00 sobota od 8.00 -12.00 GUMA PRODAJNI CENTER Kjer boste brez težav parkirali, pripeljali, obrnili in odpeljali tudi s prikolicami /a osebni avto. V našem novem PRODAJNEM CENTRU v kompleksu GUMA v Brezju pri Grosupljem smo za VAS pripravili neverjetno ponudbo z najugodnejšimi cenami. Ce nas boste obiskali, boste lahko izbirali izdelke naslednjih programov: ■ GRADBENI MATERIAL ■ KMETIJSKO - VRTNARSKI IZDELKI ■ PROGRAM ZA MALE ŽIVALI ■ GUMITEHNIČNI IN OSTALI IZDELKI ■ GOSPODINJSKI APARATI TO IN ŠE MNOGO ZANIMIVIH ARTIKLOV - ZA VSAK OKUS IN VSAK ŽEP. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto od 7. do 13. ure. Tel.: 762-200, faks: 764-403 Naj za nakup ne zmanjka vam poguma, saj neverjetne cene so v PRODAJNEM CENTRU GUMA! Črna kronika Policisti bodo v času od 20. 10. 1997 do 5. 11. 1997 izvedli preventivno akcijo "STOPIMO IZ TEM P", ki je namenjena pešcem, ki so bolj ogroženi na cesti v teh krajih v jesenskih dneh. Da je to potrebno, nam kažejo podatki o njihovi udeležbi v prometnih nesrečah v zadnjih dneh. Z akcijo poskušamo pešce seznaniti o njihovi veliko ogroženosti, zlasti ponoči pri hoji po razsvetljeni cesti. Ze najmanjša dodatna osvetljenost pešcev (kresničke ali druga odsevna telesa) bi bistveno zvečala videnje pešca in pravočasno reagiranje voznikov na srečanje s pešcem na cesti. Zato pešci POZOR! 18.09. 97, ob 17.35 uri sc je na regionalni cesti med Cušperkom in Zdcnsko vasjo zgodila prometna nesreča zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo voznice osebnega avtomobila, Voznica Fiat tipa je v levem ostrem nepreglednem ovinku izgubila oblast nad vozilom, zaradi cesarje zadnji del vozila zaneslo v desno, drselo po vozišču dobrih trinajst metrov, nato pa je zdrsnila z vozišča, kjer je drsela še dobrih devetnajst metrov do večjega kamna, ga zadela, nato pa sc prevrnila v desno okoli vzdolžne osi in pristala na kolesih. V nesreči se voznica ni telesno poškodovala, na vozilu pa je nastala materialna škoda, ki znaša cca 600.000 SIT. 21. 09.1997, ob 20.00 uri sc je vožnja voznika golfa z neprilagojeno hitrostjo skozi naselje Ponikve končala v steni stanovanjske hiše. Voznik je vozil iz Rašice proti Vidmu. V levem nepreglednem ovinku je voznik izgubil oblast nad vozilom, zaradi cesarje vozilo zaneslo v desno iz vozišča, po nekaj metrih drsenja pa je treščilo s sprednjim delom v steno stanovanjske hiše, na kateri je napravilo luknjo, vozilo pa je odbilo vzvratno preko vozišča, kjer se je ustavi lo. V nesreči je nastala materialna škoda na vozilu in hiši v skupni vrednosti 320.000 SIT. Dne 1. 09.1997, 14. 09. 1997 in 28. 09. 1997 so policisti intervenirali v Bruhanji vasi, kjer je prišlo do kršitve javnega reda in mira s strani N. F., ki je v večernih in nočnih urah motil mir in počitek domačih. Podan je bil predlog za uvedbo postopka o prekršku pri sodniku za prekrške. Dne 24.09.1997 so policisti intervenirali v Kompoljah, kjer je prišlo do kršitve javnega reda in mira, in sicer najprej zaradi prepira Ž. D. in S. B., nato pa je Ž.D. ponovno kršil javni red in mir. Ker kljub opozorilom policistov s kršitvijo ni prenehal, je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve. V obeh primerih je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. Policijska postaja Grosuplje ZAHVALA V 67. letu je sklenil življenjsko pot in se tiho poslovil od nas dragi mož, oče, stari ata in brat jože žgajnar z Ceste Ob njegovi smrti bi se posebej radi zahvalili vaščanom Ceste, sorodnikom in prijateljem, gospodu župniku ter patronažni sestri Jani, ki ste ga vsa leta njegove težke bolezni obiskovali na domu. Zahvaljujemo se za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številne sveče. Hvala moškemu pevskemu zboru za lepo petje, gospodu kaplanu za pogrebni obred in tople besede slovesa ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala vsem, ki ga boste ohranili v spomin u! Vsi njegovi MISLI Spomin je edini kraj, iz katerega nas ne more nihče pregnati. (ljudski pregovor) Komur se ne more svetovati, temu se tudi ne more pomagati. (ljudski pregovor) Če si v sebi neomajen in trden, potem tudi priložnost ne dela tatu. (ljudski pregovor) Če se prezgodaj vživimo v to, da smo stari, se res začnemo prezgodaj starati. (Trstenjak) Dan za dnem človek gleda,, kako bitja umirajo, pa se kljub temu obnaša, kot da sam ne bo nikoli umrl. (Konfucij) KINOPROGRAM ZA MESEC NOVEMBER 97 KINO "DOBREPOLJE" VIDEM 34 PETEK, 31. oktober, ob 1930. uri IZJEMOMA NE BO KINOPREDSTAVE! NEDELJA, 2. november, ob 15. in ob 19.30 uri ameriška srhljivka - uspešnica RELIKVIJA KRATKA OZNAKA: Po mnenju številnih kritikov je "RELIKVIJA" najgrozovilejša grozljivka do sedaj. Združuje najboljše od najboljšega. Film, ki je na smrt prestrašil celo producentko filma GALE ANN HURD, ki si ga je ogledala takoj po snemanju in montaži. Gledalci širom po svetu drvijo v kino, da bi se naužili slasti, ki jih v človeku zbuja eno najbolj prvinskih čustev, strah. Mi pa dodajamo in opozarjamo: film naj si ogledajo le gledalci z močnimi živci, ker za posledice doživete groze ne odgovarjamo. PETEK, 7. novem., ob19.30 uri ameriški erotični triler USODNI NAGON KRATKA VSEBINA: Zapeljiva in hladna Bridget ukrade možu milijon dolarjev in pobegne. Zateče se v zakotno mestece Bcn-ton. Tu jo kmalu opazi in jo prične vsiljivo osvajati svetlolasi mladenič Mike. Kmalu se zapleteta v strastno ljubezensko razmerje... Bridgetin mož najame privatnega detektiva, dajo poišče, predvsem pa mu povrne ukradeni denar. Ko detektiv najde Bridget, ne sluti, da mu je ženska v svoji peklenski igri že vnaprej namenila peklensko vlogo. Da se je zaljubil v napačiltjajisko. spozna tudi Mike, ^li^tf'GROSUPLJE Adamičeva 15 NEDELJA, 9. novem., ob 15. uri in 19.30 uri ameriški akcijski POPOLNA OBLAST KRATKA OZNAKA: Priletni lopov (CL1NT EASTVVOOD) velikega stila se odpravlja v pokoj in za zadnji podvig si izbere vlom v BELO HIŠO. Med vlomom odkrije ljubezensko razmerje med ameriškim predsednikom in mlado žensko. V sobo prideta dva moška in dekle ubijeta, snažilke pa sobo pospravijo, kot da se v njej ni dogajalo ničesar. Lopov, ki je vse to opazoval in celo odnesel s kraja zločina nekaj dokazov, začne predsednika izsiljevati. Kako se bo zadeva razpletla in končala? 28 Naš krai Kinoprogram 11/1997 PETEK, 14.novem., ob 19.30 uri ; ameriška komedija PRIJATELJICI , ^ KRATKA VSEBINA: Že od otroštva prijateljici, skupaj noč in dan* skupaj y"pšTnovni šoli, skupaj v srednji šoli;potčnrpfKlvcbrez-. skrbni mladi ženski, ki uživata življenje v Južni Kalifornji... To sta Romy (MIRA SORVINO) in Michele (LISA KURDOVVA). Ko se bliža deseta obletnica mature, naredita inventuro svojega življenja in ugotovita, da nimata veliko pokazati. Da bi prikrili zamujeno, se odločita, da zaigrata bogati in uspešni poslovni dami in tako naredita vtis na nekdanje sošolec. NEDELJA, 16.novem., ob 15. in ob19.30 uri ameriška kriminalna srhljivka KRIK (SCREAM) KRATKA OZNAKA: Najstnica SIDNEY postane žrtev inteligentnega serijskega morilca, ki je iznakaz.il njeno šolsko kolegico CASEY. Neizprosna raziskovalna novinarka GALE je prepričana, da je morilec isti, ki je pred letom ubil in posilil SIDNEYEVO mamo. Na vrhu liste osumljenih se pojavi SIDNEVIN fant in še dva njegova prijatelja, ki delata v videoteki in poznata vse grozljivke... PETEK, 21.novem., ob19.30 uri francoska komedija SMEŠNO KRATKA OZNAKA: Odlična francoska komedija postavljena v čas pred francosko revolucijo na dvor Ludvika XVI. Film opisuje tedanjo razvratno družbo, ki se je hotela v glavnem le zabavati. Vsakdo si je želel biti smešen in se norčevati iz drugih. Najbolj drzni so se norčevali celo iz najbližjih dvorjanov Ludvika XVI. Ko pa na dvor pride POCELUDON, navdušen nad razkošnostjo Vcrsailles, se začno številni zapleti... Za vse tiste, ki prisegale le na ameriške filme, predvsem komedije, pa naslednje: po mnenju kritikov je film "SMEŠNO" zasenčil marsikatero ameriško komedijo NEDELJA, 23. november, ob 15. uri in ob 19.30 uri ameriška uspešnica - akcijski speklakel LETALO PREKLETIH (CON AIR) KRATKA OZNAKA: Con Air je letalska družba, ki prevaža zapornike na sojenje, v zdravstvene ustanove in iz zapora v zapor. Na letalu, ki pelje v zapor nekaj najbolj nevarnih zapornikov, je tudi Camerron Poc, zapornik, ki je svojo kazen že odslužil in se vrača k ženi in na rojstni dan osemletne hčerke, ki je še nikoli ni videl. Načrte pa mu prekriža do popolnosti načrtovana ugrabitev letala pod vodstvom Cirrusa Grissma-Virusa... .„.L......_