SLOVENSKA STRAN
2. oktobar 1978 - Naše Novine- 9
35
PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
DVANAJSTI LETNI BAL SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY
V	soboto 23. septembra je SDS priredilo tradicionalni letni bal, dvanajsti po vrsti in tokrat v svojih društvenih prostorih v Horsley Parku. Kot je v pozdravnem govoru, predsednik društva Tone bulovec povdaril, da je tovrstna prireditev prvič v lastnih prostorih. Res, kdor že dalj časa ni bil v prostorih kluba, /kot na primer jaz/, je bil lahko prijetno presenečen. Ne le nad prijaznim sprejemom gostov, temveč nad okusno urejenimi prostori. Že v avli je bil vsak gost počaščen s čašico aperetiva za dober tek k obilni večerji in dame so dobile orhidejin cvet. Prav lepa gesta, kar pripomore k nadaljnemu dobremu razpoloženju.
V	dvorani okusno pogrnjene mize s šopkom nagelj nev v vazah in prijazna deklica v narodni noši, v osebi Nevice Muha, sem se počutil nekako počaščenega. Ko se vsedeš za mizo, nehote beži pogled od predmeta na predmet in pogledaš, kaj je novega in res stene so obložene s ploščami iz tasmanskega oreha, na podu lepa preproga, urejeno je parketno plesišče itd. Že dlje časa imajo lepo urejeno kuhinjo, sanitarne naprave in točilni bar. Vsekakor veliko dela in dobre volje je bilo vloženega, da je dom res dom in prvič sem se po dolgih letih počutil "kot doma".
Zabava sama je potekala v prijetnem razpoloženju ob veselih zvokih ansambla Oberkrainerjev. Tudi duet iz Havajev je s svojimi atraktivnimi točkami prippmo-gel do popolnega razpoloženja in veselja. Sreča se je nasmehnila te večer ge. Go-minškovi, ko je žreb izbral njo za srečnega dobitnika barvnega televizorja. Med Številnimi gosti so bili prisotni tudi predstavniki našega poslaništva, JAT-a, Gorenja, Adriatica, Jugoban-ke, Triglava in še morda kdo. Vsi smo bili nad vse zadovoljni in prvi gosti so se začeli razhajati šele po drugi uri po polnoči. Zadnji so baje odšli ob spremljavi petelinjega petja, pač kot je naša stara navada.
Svojevrstne vtise iz prireditve je nedvomno odnesla ga. Pirnatova, ki je bila ta večer gostja družine Freda in Milene Mavko. Omenjena gospa se trenutno nahaja v Avstraliji na obisku pri svojih sinovih in je prišla iz Čile-ST. Jago, kjer že dolga leta živi s vojo družino. ^Cer tam ni veliko Slovencev, pravi, da je po več kot 30.
letih prvič na slovenski zabavi, pač za njo posebno in enkratno doživetje.
Za nas lep nauk in pomisleka vreden. Nehote se ti vzbuja nešteto vprašanj: ali znamo ceniti našo skupnost, imamo toliko možnosti za skupno delovanje in jih ne znamo ali nočemo izkoristiti, ker smo nesložni. Vsi skupaj pa hrepenimo in imamo željo, da bi imeli tu v daljni tujini košček domovine, kjer bi se kot bratje in sestre zatekali k skupnemu ognjišču, k skupnemu kult-urno-zabaVnemu življenju.
L.K.
KRŠKI GRB VZIDAN
Te dni je pozornost kulturne javnosti na Dolenjskem valjala Kostanjevici, Krškemu in Trebnjemu. V Kostanjevici so pripravili slovesnost ob zaključku letošnje Forme vive, v Krškem so odkrili mestni grb in odprli likovno razstavo "Slovenski kraji in naselja v preteklosti", v Trebnjem pa so odprli razstavo del samorastnika Branka Lovaka.
Kostanjeviška slovesnost je bila v cerkvi nekdanjega cis-tercijanskega samostana, udeležili pa so se je številni obiskovalci iz Dolenjske, Posavja, Bele krajine, Ljubljane, Zagreba, iz drugih jugoslovenskih krajev in iz zamejstva.
Besedo ob zaključku 18. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva, na katerem je ustvaijalo pet umetnikov iz štirih driav, je imel znani strokovnjak, umetnosti zgodovinar in urednik revije "Sinteza" Stane Bern-ik.
Sledil je še orgelski večer zagrebškega mojstra Andel-ka Klobučarja, šesta zapov-rstna in hkrati zadnja tovrstna prireditev, ki so od julija bogatile kulturno poletje Kostanjevice in spored letošnjega Dolenjskega kulturnega festivala v tem kraju.
V Krškem je bila najprej slovesnost pri Valvasorjevi hiši. Odkrili so grb mesta Krškega, ki ga je izdelal akademski kipar in medaljer Vladimir Štoviček, in je na obnovljenem pročelju Valvasorjeve hiše. O tem dejanju, s katerim so Krčani tudi končali praznovanje 500-letnice pridobitve mestnih pravic, in o prizadevanju za obnovo kulturnih spomenikov v mestu je govornik omenil, da bodo kmalu začeli z deli na cerkvi, ki je preurejena v galerijo, obnovili pa naj bi fasado in ji
Novice in zanimivosti
sazidali zvonik oziroma stolp.
V tej galeriji so takoj zatem odprli razstavo "Slovenski kraji in naselja v preteklosti", ki jo je pripravila Narodna galerija iz Ljubljane. Razstava obsega likovne upodobitve slovenskih mest, trgov in drugih naseli skozi stoletja - od najstarejših ohranjenih ved-ut do leta 1900.
UMRLJIVOST V SLOVENIJI STALNO PADA
LJUBLJANA-Zdravstveno varstvo zajema v Sloveniji vse prebavalce-po oceni urbanističnega inštituta jih bo letos blizu 1,838.500. V zadnjem času je prebivalstvo naraščalo letno za približno 8,2 promila - hitreje v industrijskih in urbanih središčih, počasneje na manj razvitih področjih. Skoraj 60 odstotkov ljudi živi v vaseh in zaselkih.
Radnost prebivalstva od leta 1970 rahlo narašča, od leta 1970 do 1977 se je gibala med 15,8 do 16,5 promila. Splošna umrljivost je bila v tem obdobju med 10,8 in 9,8. Med vzroki za umrljivost že več let ni bistvenih sprememb: bolezni srca in obtočil, novotvorbe, poškodbe in nasilne smrti,' bolezni dihal in prebavil, dokaj pogosti so tudi samo-morni.
Umrljivost dojenčkov stalno pada: leta 1971 je znašala še 25 promila, lani 17.7 S tem se približujemo razvitim evropskim državam. Naravni prirastek je v zadnjih sedmih letih znašal 6,2 promila. Ustavil se je proces izseljevanja v tujino, povečalo se je preseljevanje delavcev iz drugih republik Jugoslavije.
že od leta 1953 dalje ugotavljajo naraščanje deleža starega prebivalstva ter upad-danje mlajšega /do 19 let/. Slovensko prebivalstvo je na meji med starim in zelo starim. Zanimivo pa je, da se pričakovana dolgost življenja ne podaljšuje in da Slovenija v tem pogledu zaostaja za drugimi republikami.
NOVA KNJIGA 70-LETNEGA PISATELJA MIŠA KRANJCA
Ob sedemdesetletnici Miška Kranjca in ob izidu njegovega "Romana o Ber d enih" je urednik Državne založbe Slovenije Ivan Bratko zaželel pisatelju vso srečo in še mnogo popisanih poetičnih vrstic, njegovo življenjsko pot, ki jo je poleg literature oblikovalo tudi pomembno kulturno, prosvetite-Ijsko in politično delo, pa je v kratkih besedah orisal Fran Zadravec. Pozneje je spregovoril o pomenu Kra-
njčevega pripovedništva, iz-vorniz njegove bogate fabu-lativnosti in jezikovni kulturi njegovega romanopisja, da bi na kraju omenil dolgo genezo najnovejšega romana, ki je nastal kot združitev treh novel in drame, katerih skupna junaka sta Ivan in Matija Berden.
BRAMBOVCI SO ZAGNALI PREPLAH
CELOVEC-Potem, ko je v zadnjem času vrsta jugoslovanskih delovnih kolektivov pokazala zanimanje in pripravljenost za odpiranje gospodarskih obratov na ozemlju avstrijske Koroške, je zveza koroških brambovcev te dni objavila izjavo, v kateri poziva koroške oblasti, naj preprečijo odpiranje "jugoslovanskih obratov" na Koroškem. Izjava je naslovljena na koroško deželno vlado in posebej omenja Elanovo tovarno v Brnici ter tovarno celuloze v Rebr-ci, to je znani obrat, ki mu že dolgo bije zadnja ura in ki so mu pred kratkim rešitev ponudili prav jugoslovanski partnerji. Koroški br-ambovci govorijo v izjavi v zvezi z gospodarskim odpiranjem Koroške nasporti Jugoslaviji o gospodarskih prizadevanjih, ki "škodijo gospodarstvu in ogrožajo prihodnost ter mirni razvoj koroškega naroda", to dogajanje - tako brambovci -namreč pospešuje "sloveni-zacija" tega območja.
TAJNIŠTVO KONGRESA UNESCO NI SPREJELO PETICIJE
DUNAJ-Predstavniki obeh osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji so v avstrijskem glavnem mestu sklicali tiskovno konferenco, da bi v trenutku, ko na Dunaju zaseda kongres UNESCO o pouku o človekovih pravicah na šolah, še enkrat opo-zril na neizpoljnene obveznosti iz 7. člena državne pogodbe.
Predstavniki manjšine so ob tej priložnosti prinesli na Dunaj peticijo, ki so jo skušali izročiti udeležencem tega mednarodnega kongresa, vendar pa jim to ni uspelo: tajništvo kongresa, ki mu predseduje avstijski zunanji minister Pahr, dokumenta ni hotelo sprejeti in ga razdeliti med udeležence. Srpičo tega so predstavniki obeh osrednjih organizacij skknili, da bodo peticijo na posamične udeležence kongresa naslovili pač po pošti. Ko je ocenjeval te tako imenovane tehnične težave, je tajnik narodnega sveta koroških Slovencev Filip Varaš menil, Sicer pa vsebuje listina, ki naj bi jo razdelili udeležencem kongresa, znane podatke o slabem položaju slovenske manjšine v Avstriji.

ČASOVNIČAR MILETA KOSTADINOVIČ 21 Buckley St. FOOTSCRAY
Vršimo popravke svih vrsta satova, profesionalno i sa garancijom.
CIJENE UMJERENE
KAR

po domače...
Ujela se je, ujela se je na vetljevanje te preklete liman'ce ... Da prav na te limance pod zgornjim naslovom se je ujela tista slovenska dušica, ki si je v svoji domišljiji prilastila uslugo, ki naj bijo bila napravila pevskemu zboru "Triglav" s čekom od strani države ... Ker se je ta govorica širila kakor ogenj v strehi, sem postavila na kocko vse. Celo sebe. S samim tem, da sem to "čo-kevno afero" objavila na tej strani, se je vsa stvar razčistila, resnica je prišla na dan in čast pevskega zbora, kar se tiče čeka je oprana. Zbor čeka ni dobil. Jože pravi, da je dobil figo.
Tukaj le vedrimo in oblačimo. Danes se bo zvedrilo g. Čuježu, ki je za mene še vedno Jože. Tisti patološki lažnivec je sinoči na moje vprašanje priznal, da jože ne laže. Že delj časa meša razne štrene, pljune, poliže in poljubi. Zdaj, ko tole čita se mu oblači. Samo še enkrat naj poskusi širiti neresnične vesti - objavila go bom po imenu. To bi storila tudi svojemu bratu, če bi na takšen način skušal škodovati katerikoli dobronamerni skupnosti. Ni mu preveč zameriti. Patološki lažnjivec je, kot sem rekla. Upam, da se mu je zdaj, ko je samemu sebi stopil na jezik, zvedrilo. In streznilo.
Zvedrilo se je tudi vsem našim ženskam, ker tokrat to niso bile babje, nego moške čenče. Posebno pa se vedri tistim, ki jim je zmanjkalo snovi za opravljanje. Jože je namreč vsem slovenskim skupnostim povedal, da "Triglavu" dolgujem članarino. "Triglav" bi me pravzaprav lahko osvobodil te članarine, ker sem ravno z bojavo laži o, čeku za pevce v pevskemu zboru "Triglav", oprala čast. Če pa niso hoteli peti na prostem, je to res njihova stvar. Vendar nas je veliko število razočaranih, ker ljubimo njihovo pesem.
Čim bom dobila opomin za članarino od "triglavskega" blagajnika, jo bom plačala. In tudi znamko za znamko bom priložila, da ne bi kdo rekel, da sem
razen "zapufana" tudi skopa.
Kaj smo se naučili iz te "čekovne afere"? Nekam si zapišite, dragi moji bravci, sledeče:
Tudi hinavce je treba ljubiti, ker jim brez ljudi ni življenje. Opravljivci in Iju-dožrci obirajo ljudi s slastjo do kosti. Resnica je vredna več kot človek, ki jo skriva in vec kot človek, ki jo išče.
Tebi, dragi Jože, naj povem, da vsled družinskih razmer, oziroma zakonskih, v katerih sem živela pod nasiljem, sina nisem mogla vzgojiti v Slovenca. Ti pa si vrgel kamen, ne vame, ap-mpak sebi v srce.
Se nekaj. Nisem kulturna delavka, nisem časnikarka. Le naveden človek sem, ki
išče resnico. Morda na svo- v LJUBLJANA-Založba Mla-jstven način, toda vsaj išč- dinska knjiga je slovesno
LETOŠNJI LEVSTIKOVI NAGRAJENCI
em jo.
Prav pravi Jože, ko mi svetuje naj bom praktična. Zato, ker sem praktična, uporabljam tole stran za os-
podelila Levstikove nagrade.. Prejeli so jih pesnik in pisatelj Dane Zaje, slikar Marjan Manček in prof. dr. Jože pahor.
resnice, četudi moram preko tuje laži do nje. In zaradi praktičnosti, katero mi Jože svetuje, bi rada predložila sledeče:
1.	Iskreno, in brez namena da bi koga žalila, naprošam tiste starše, katerih otroci se udinjajo pri folklorni, da nabavijo vsem otrokom črne "šolne" na zaponko, ali pa čevlje na vezaljke. Višina pete naj bo prikladna starosti deklice. Oglejmao se na rusko, čehoslovaško, ukrajinsko in poljsko folkloro. Pri plesu se gledalec najbolj zagleda v noge. Sandale in ortopedski čevlji se podajo naši kmečki narodni noši kakor sedlo kravi. Z brezhibnim plesom in brezhibno nošo si bomo ustvarili repr-ezetančno folkloro. Pa tudi nogavice naj bi bile vse enake. Po možnosti bele.
2.	Kot članica društva "Triglav" vem, da so "tri-glavčani" vložili nič koliko truda, znoja in solza in celo denarja, da so prišli do svoje zemlje. Vzpostavili smo bratstvo z društvom SDS /na hribčku/, ki že ima pod streho res ugledno dvorano. Vsi smo lahko na ta uspeh ponosni. Seveda je bilo društvu SDS lažje kot "triglavčanom". Na "Triglavu" smo začeli znova. Imamo isto dediščino, iste cilje, isto miselnost. Združim-o se. Obe društvi pod isto znova. Imamo isto dediščino, iste cilje, isto miselnost. Združimo se. Obe društvi pod isto streho. Prostore na hribčku naj bi uporabljali za družabne in kulturne prireditve. Triglavsko zemljišče pa za športne. Izročimo ga mladini, ki nas v marsičem prekaša. Cankar je mladino izvanredno ljubil. Z združe-mimi močmi se bomo denarno in kulturno visoko dvignili. Ustvarili bi pod vodstvom ga. Pogačarja brezhibno folkloro, kateri bi obe društvi bodačim rodovom. Pod Dolenčevim in Spicarj-evim vodstvom bi zgradili močno dramsko skupino in bodoče režiserje. Da ne govorim o lastnih kulisah! Obogatili bi naš pevski zbor!
Pozabimo na osebne predsodke, na borbo za "častna mesta", na klikarstvo, predvsem pa na trmo in ponos. BODIMO PRAKTIČNI. BODIMO RODOLJUBI. SLUŽIMO OBEMA DOMOVINAMA. POSVETIMO SVOJA DELA NAŠEMU BODOČEMU RODU V ZAMEJSTVU. UPO-RABLJAJMO MODRO ČAS, KI NAM JE VSEM SKOPO ODMERJEN. Prihodnje leto je posvečeno vsej mladini sveta. Izročimo naši mladini "triglavsko" zemljišče za šport, v svrho družabnosti in kulture pa v SDS.
Pavla GRUDEN
TRIBINAČITALACA
OBAVEŠTENJE - INTERNACIONALNI DAN
U petak 6. oktobra Kogarah High School organi-zuje svoj INTERNACIONALNI DAN. Početak je predviden za 9,45 časova.
Ovo je vliki dogadaj u kalendaru ove škole, dan sveopštegučešča, sprektatkularnih ¡zlaganja i aktivnosti.
Dodite u Kogarah High School izmepu 9,45 i 15 časova.
TO JE VAŠ INTERNACIONALNI DAN
Jugoslav Ethnic School
KING STREET, NEWTOWN, 2042
Jugoslovenska etnička škola u Newtown-u raspi-suje konkurs za prijem novih učitelja za iduču školsku godinu. Konkurs obuhvata učitelje za sledeče jezike i to: makedonski, srpsko-hrvatski i slovenački jezik.
Zainteresovana lica se trebaju obratiti upravniku škole gospodinu D.P. Murkin, Newtown Public School, King Street, Newtown, 2042, ili na telefon 51-4862.
MONTENEGRO
TAXI TRUCK
PREVOZIMO SVE VRSTE NAMEŠTAJA U SVIM PREDELIMA MELBURNA
7 DANA NEDEUNO
Tel. 391-8654 U SVAKO DOBA
Vlasnik SLAVKO BARAG
MARATON PUTNIČKA AGENCIJA I YARRAVILLE REAL ESTATE
50 ANDERSON ST YARRAVILLE TEL. 689-5973
Bilo da kupujete ili prodajete stanove, kuce, placeve, trgovine ili hočete da putujete u stari kraj, a možda i bilo koji drugi deo sveta. Sve to možete učiniti sa punim poverenjem preko.
VIDIČ DIMITRIJE koji vam stoji na usluzi u svako doba telefonom posle posla 314-2773
- BALKAN -MESNICA I DELIKATESEN
4
U našoj prodavaonici bičete posluženi sa:
-	Najkvalitetnijim sirovim mesom
-	Svim vrstama suhomesnatih proizvoda
-	Bogatim izborom naših specijaliteta
Spremamo meso za: čevapčiče, ražnjiče itd. Sječemo meso na naš način ili po vašoj želji. Usluga prijateljska, cijene povoljne Posjetite nas da se uvjerite
339 SPRINGVALE RD. SPRINGVALE, VIC. 3171 /preko puta Woolworthsa/ Telefon: 546-5023 Vlasnici: Milan i Vesa
ŽELBI
I aku-pet godini Ima Goce naš-Videte go, zastanal Kako nekoj maž.
Ne, ko' nekoi dečina Isprlani, bosi ... Sekogaš e nasmean, Uredno se nosi.
Črta, zbori angliski, Toa naše "zlato"-A poštuva dovolno I mamo i Tato.
Videte go Goceta Na ovaa slika: Drži "Naše Novine"-So želbi-da čita!
Aco Siljanovski Victoria
SVE RADI SVITANJA
I duh mi je uznemiren skoro
u dosluhu željo tvoje zore zapaljene tvoje plave sene žute baklje u telu mi gore.
Danju, noču, uvek svud okolo
tvoje vatre planite, gore, tište
u duši mi vragole svanuča za ljubav si, želja mi te ište.
A da znaš ti voljena moja kako sve vri, sve kipi u meni
ti se spremaš i na put odlaziš
sam ostajem ja u tvojoj seni.
Kakvu ljubav tvoje srce krije
na probi je, želja mi ne luta rodena si da budeš voljena naša sreča nije na dva puta.
Ostao bih ja sam na raskršču
da otvaram srca od kamena srečna mi te stvorila okolnost
ti me vračaš u mlada vremena.
Sada mogu uklonit' pepeo da ugarke ja spasim na vreme
srečan put ti draga moja želim
tebi hvala za skinuto breme.
Branko Malikovič Brisbane QUENS.
TEBI, ZEMLJO MOJA MILA
Jesenje lišče šapuče priču,
0	jednom malom nesretnom tiču.
Vetar je hujo kiša je lila, dok sam te napušto zemljo moja mila.
Prolaze dani godine duge, srce je moje prepuno tuge. Čeznem i plačem za rodnim krajem,
ko Adam i Eva za lepim rajem.
Dal iko mpže da svati to, Ja živeti sam je teško zlo. Zaboravio sam izgled zemlje svoje,
1	sav dar od strane tvoje.
Gledam zalazak sunca u tudem svetu,
i osečam kako venem u najlepšem cvetu. Osečam da patim i čeznem za t o bom,
kao za nekom divljom lepotom.
Reci mi zemljo molim te sad,
primaš li me nazad ko neka.
Oprosti molim te sve grehe moje,
primi me nazad pod krilo svoje.
Tomislav Matič Adelaide S.A.
cfi O "O ci
3
o
trn
a
v
Z
...Sve što de dogodilo sada je davna prošlost koja se vratiti ne može. Uvenula su sva proleča ostale uspomene,-obišla nas je sreča i ljubav sada vene. Ne proklinji mladost i naše prošle dane jer samo če vreme moči da žaleči rane.
Condor Valentino
Red Hill, A.C.T.
OTUGJUVANJE
Razvigorec prošeptuva od ladot za pesna tagovna koja ja nosi od gradite na nekoi mladi fidanki negde daleku zaboraveni.
Sonot možebi mu zatail na "pravednikot". Toj gi zakitil fidankite razlisteni a sega se nazira sončev den od pazuvite na vodite razvigorni.
Možebi mirnoto spienje go ostavi sonot da ne'rti da ne lebdi nad "pravednikot". Sonot vo lutite noči kako kradec vo utrata bara izlez od dlabočinata.
Tamu e sonot, tuka e
smrtta.
Smrtta!
-iskonski pobednik na zloto. Te posaka kako otkinat cvet da zakiti romantičen den iako često propraten so solza odleana od životot vrel.
Zemjata ostana neizgrazena a otide na druga da gaziš, prevrtuvaš i baraš bogatstva
za prodolžuvanje na srečata.
Niknuvaš kako troska niz plodorodnite polinja, znaeš, ne si sakan tuku kolnat. Se množiš po patištata koga gi baraš domovite za tvoite istomislenici, im zboruvaš za vetenata zemja - gi polniš glavite so nešto što e najlesno.
Ne e čudno što nekoj prašuva: "Zar se ušte maj kite kornat kosi?" -Smrtta odmna gi prekrsti čedata nivni a očite ladni, se ušte bleskaat od zvezdite. Vo gradite od ljubovta izniknuva bosilek. Ja ostavi luznata, nezazravena po koja sega dbaraat crvja. Misleše: "Opincite da gi ostavam, slamkite da gi isčistam".
Vremeto pominuva, ranata ostanuva. Ligjeto kako trupje ja pratat maticata i ne se grižat za suvenirite-za istorijata.
Dušan Ristevski
IUGOTURIST
TRAVEL SERVICE 1 Sandown Rd. SPRINGAVLE, 3171
Pil. 547-1277
*Obratite se našoj agenciji*
Za najbrže i naj po volj nije usluge u koliko:
*	Putujete u stari kraj
*	U neku drugu prekomorsku zem-lju
*	Organizovana putovanja /package deals/.
Sredujemo besplatno sve putne dokumente.
Obezbedujemo kratkoročne i dugoro-čne kredite.
***
Kod nas možete kupiti:
*	Najnovije ploče zabavne i narodne muzike.
*	Romane, časopise i dnevne listo ve.
*	Veliki izbor razne kožne galanterije.
***NOVO***NOVO***NOVO***
STIGLE SU NAJNOVIJE PLOČE SA FESTIVALA SPLIT "78" I ILIDŽA "78"