530 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences hi vih, snas je seznanil Stjepan Prutki (Hrv ašk a), ki je na kr atk o pr edsta vil r egi - st er združenja drža v ljano v 1945–1993 v prist ojnosti Drža vneg a ar hi v a V uk o v ar . Dr . Jasna P ožg an in Iv ana P osedi (Hrv ašk a) sta prispe v ek pos v etili pr a v osodnim f ondom na podr očju Međimurja in k opri vnišk eg a P odr a vja do leta 1945, med - t em k o je Omer Bajić (Bosna in Her cego vina) pok azal najzanimi v ejše primer k e poštnih znamk in žigo v , nastalih v letih 1860–1961, ki jih hr ani Zgodo vinski ar hi v Sar aje v o. Ne smemo pozabiti omeniti prispe v k a dr . Mirjane Marink o vić - Lepić (Bo - sna in H er cego via), s k at erim je pr edsta vila r azsta vno deja vnost ar hi v a Bosne in H er cego vine na spletnih str aneh in obenem nar edila kr at ek pr eg led t o vrstne akti vnosti pr eostalih ar hi v o v . Sadik a Maslak in Sanda Dupano vić (Bosna in Her - cego vina) pa sta na kr atk o pr edsta vili primer ur ejanja pr a v osodnih f ondo v , k on - kr etneje pa f onda okr ožneg a sodišča Bihać. Med zadnjimi so s v oje pris pe v k e pr edsta vili še k oleg a Alek sander La - vr enčič (Slo v enija) na t emo trženja inf ormacij in pr epozna vnosti str ok o vneg a elektr onsk eg a časopisa » Vie w Journal« in k oleg a iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije Žar k o Štrumbl in Gašper Šmid, ki sta s prispe v k om pono vno obudila spomin na zimsk e olimpijsk e igr e v Sar aje vu leta 1984 v luči pr omocije Jugosla vije, zlasti pa Bosne in Her cego vine. Sledila sta dis k usija ozir oma r azpr a v a in oblik o v anje sklepo v pos v et o v a - nja, kjer so bile r azr ešene mor ebitne nejasnosti ali d v oumnosti, pot em pa še druženje ob poslo vilnem k osilu. T o je bil sicer moj prvi obisk tuzelsk eg a med - nar odneg a pos v et o v anja, a r a v en str ok o vne r azpr a v e in prisr čno vzdušje, ki sta zaznamo v ala ta d v a dne v a, pa tudi št e vilo udeležence v , me pr epričujejo, da je bilo tak o tudi pr ejšnja leta in bo tudi v prihodnje. Mat ej Muženič 3. mednarodna konferenca projekta e-ARH.si: 2016–2020 Ljubljana (Slovenija), 7.–8. november 2018 7. in 8. 11. 2018 se je v k onf er enčnih pr ost orih hot ela A ustria T r end v Ljubljani pod slog anom »Preteklost na dosegu klika!« od vijala 3. mednar odna k onf er enca pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020. Pr ojekt e- ARH.si financir ata E vr opski socialni sklad in Vlada R epublik e Slo v enije, k ončni cilj pr ojekta pa je, ob sodelo v anju celotne slo v ensk e ja vne ar hi v sk e službe oz. SJ A S (AR S in šest r egionalnih ar hi v o v), vzpos ta vit e v učink o vit eg a in v arneg a slo v ensk eg a elek - tr onsk eg a ar hi v a. Namen t okr atne k onf er ence, ki se bo mdr . zapisala v anale tudi k ot prv a k onf er enca s podr očja ar hi vistik e in inf or matik e, delno prilagoje - na tudi r anlji vim sk upinam , je bil pr edsta vit e v tr enutn ih dosežk o v oz. r ezulta - t o v posameznih k ompet enčnih centr o v . Na njej je 27 str ok o vnjak o v v eč k ot 200 udeležencem k onf er ence pr edsta vilo prispe v k e s podr očij, po v ezanih s pr e vze - manjem in dolgor očno hr ambo elektr onsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a t er zagota v lja - njem do st opnosti do njeg a. 3. k onf er enca e- ARH.si se je sicer neur adno začela že 6. no v embr a zv ečer v Slo v enski kinot eki s pr ojek cijo digitalizir ane, r esta vrir ane in r anlj i vim sk upinam prilagojene r azličice filma » T o so g adi«. Pr ojek cija filma, pr ed k at er o je na vzoče v u v odnem nago v oru pozdr a vil dir ekt or Ar hi v a R epubli - k e Slo v enije (AR S), dr . Bojan C v elf ar , je bila izjemno uspešna, t oplo spr ejeta in dobr o obisk ana z v eč k ot 80 udeleženci. Osr ednji del 3. k onf er ence e- ARH.si se je začel 7. no v embr a, k o je zbr ano občinstv o nago v oril dr . Bojan C v elf ar . Sledilo je eno izmed d v eh u v odnih pr eda - v anj v odje pr ojektne sk upine dr . T atjane Hajtnik (AR S), ki je v prispe v k u z naslo - 531 Letnik 41 (2018), št. 2 v om »Elektronsko arhiviranje: ISO standardi kot odgovor na zakonska določila « pr edsta vila standar de ISO , r ele v antne za podr očje elektr onsk eg a ar hi vir anja, ki jih bo tr eba v prihodnje t emeljit eje vpeljati v ar hi v sk o str ok o. Mir an Mor ano pa nas je v drugi u v odni pr eds ta vitvi oz. moti v acijsk em nago v oru opozoril na ne - izogibno nujnost prilag ajanja spr emembam, ki jih s seboj prinaša tak o k omple - k sen in ino v ati v en pr ojekt , k akršen je vzposta vit e v slo v ensk eg a elektr onsk eg a ar hi v a. V okvir u k ompet enčneg a centr a 1, ki se pos v eča pr oblematiki, po v ezani z upr a v ljanjem digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a pri ustv arjalcih in njego v o izr oči - tvijo ar hi v om, nam je Alek sandr a Mr da v šič (AR S) v prispe v k u z naslo v om »Gr a - dniki sodelo v anja ja vnih ar hi v o v z ustv arjalci digitalneg a ar hi v sk eg a gr adi v a« pr edsta vila, k ak o pot ek ajo naloge k ompet enčneg a centr a 1. Maja P o v alej (AR S) nam je orisala stanje naloge poenot enja pr ogr amo v in gr adi v za usposabljanja uslužbence v za ustr ezno delo z dok umentarnim gr adi v om. V nadalje v anju je dr . T atjana Hajtnik v prispe v k u z naslo v om »Upravljanje s tveganji pri e-arhiviranju skladno s standardi ISO 18128, ISO 27001 in ISO 27005 « pr edsta vila met odologi - jo za iz dela v o ocene tv eg anj pri dolgor očnem ohr anjan ju digitalneg a ar hi v sk e - g a gr adi v a. Gr egor Za vršnik pa je v prispe v k u z naslo v om »Kako bomo pakirali digitalno arhivsko gradivo: predstavitev orodja Urejevalnik SIP 2.0 « pr edsta vil zasno v o no v e r azličice pr ogr amsk eg a or odja Ur eje v alni k a SIP . Ur eje v alnik spr e - jemnih inf ormacijskih pak et o v (SIP) pr edsta v lja eno izmed ključnih nalog pr o - jekta e- ARH.si, gr e pa za vr st o namensk e pr ogr amsk e opr eme, s k at er o bodo lahk o ustv arjalci ustr ezno in učink o vit o pripr a vili digitalno ar hi v sk o gr adi v o za izr očit e v prist ojnemu ar hi vu. R azv oj Ur eje v alnik a SIP je tr enutno v f azi r azv oja. Na k oncu pr ed sta vitv e prv eg a k ompet enčneg a centr a je Kla v dija Kri v ec v pri - spe v k u z naslo v om »Bistvo je očem nevidno; kako pripraviti e-pošto za dolgoroč- no hrambo in morebitno izročitev v e-ARH.si « prik azal a tr enutne smernice na podr očju pripr a v e spletne pošt e za dolgor očno hr ambo oz. ar hi vir anje. Dosežk e k ompet enčneg a centr a 2 nam je v prispe v k u z naslo v om »Za- gotavljamo varnost hranjenega e-arhivskega gradiva« pr edsta vil Tine Za vršnik (AR S), ki je orisal vzposta vit e v ustr ezne in v arne inf ormacijsk o-k omunik acij - sk e infr astruktur e t er zlasti nadzorni inf ormacijski sist em, ki na učink o vit na - čin omogoča administrir anje ar hi v sk eg a inf ormacijsk eg a sist ema. Andr až Bole, filozof in dir ekt or podjetja Lig htmass, dr . T atjana Hajtnik in mag. Aida Šk or o Babič (AR S) pa so v prispe v k u z naslo v om »Splošni pregled uporabe umetne inteligence pri obravnavanju e-arhivskega gradiva « pr edsta vili pot encialno za - nimi v e priložnosti implementacije umetne int eligence v ar hi v sk e post opk o vne modele. Dr . Mir osla v No v ak iz P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor (P AM) nam je k ot v odja k ompet enčneg a centr a 3, ki se ukv arja s pr oblema tik o standar dizacije ar - hi v sk eg a str ok o vneg a dela, pr edsta vil stanje in tr enutne dosežk e pri nalog ah s pr edmetneg a podr očja. V nadalje v anju pa so se zvrstili pr eda v at elji, ki so pr ed - sta vili naloge s podr očja standar dizacije popiso v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. Mag. Nina Gost enčnik (P AM) nam je v s v oji pr edsta vitvi z naslo v om »Signatura kot element identifikacije opisov arhivskega gradiva pr edsta vila tr enutne smerni - ce za poenot enje oblik o v anja signatur e. Dr . T anja Mart elanc iz P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici je v prispe v k u »Naslo v k ot element opisa popisne enot e ar hi v sk eg a gr adi v a« prik azala smernice za oblik o v anje naslo v a. Mag. Hed vik a Zdo v c iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celja je prik azala tr enutno stanje naloge »Koli- čina kot element opisa popisne enote arhivskega gradiva «. Dr . Dejan Zadr a v ec iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju pa je go v oril o r a vni popisa k ot elementu opisa popisne enot e ar hi v sk eg a gr adi v a. K onstrukti v en in bog at prvi k onf er enčni dan osr ednjeg a dela 3. k onf er ence e- ARH.si smo zaključili ob prijetnem in spr ošče - nem mr eženju v seh udeležence v k onf er ence oz. str ok o vnjak o v iz ar hi v sk e in inf ormacijsk e str ok e. Drugi dan osr ednjeg a dela 3. k onf er ence e- ARH.si se je začel s pr edsta vi - 532 O delu arhivov in zborovanjih || On the Activities of the Archives and the Conferences tvijo r ezultat o v k ompet enčneg a centr a 4, ki se ukv arja s pr oblematik o dost o - pnosti do ar hi v sk eg a gr adi v a. T okr atni panel k ompet enčneg a centr a 4 je obele - žila še pomembna no v ost , in sicer sočasno t olmačene pr edsta vit e v v znak o vni jezik, k ar daje celotni 3. k onf er enci e- ARH.si še poseben pr edznak. V u v odni pr edsta vitvi je dr . T atjana H ajtnik (AR S), ki je med drugim tudi v odja k ompe - t enčneg a centr a 4, v s v ojem prispe v k u z naslo v om »e-ARHIV 4.0: Povečujemo do- stopnost do arhivskega gradiva – naši dosedanji dosežki « nak azala pr et ekle zgo - do vinsk e pr elomnice in s t em opozorila na izjemnost današnjeg a časa. T r enutno se, če se na v ež emo na Klausa Sch w aba, nahajamo v t . i. »digitalni« r e v oluciji 4.0, ki v ar hi vistiki in družbi nasploh po vzr oča št e vilne in g lobok e spr emembe t er prilagoditv e. V nadalje v anju je k onserv at or k a Lucija Planinc (AR S) pr edsta vila prispe v ek dr . Jedert V odopi v ec z naslo v om »Bližnje srečanje srednjeveške listine s 3D tehnologijo «, v k at er em je podala primer prilagoditv e ar hi v sk eg a gr adi v a (Ustano vne listine cist er cijansk eg a samostana K ostanje vica na Kr ki) r anlji vim sk upinam. Od post opk o v r eplicir anja listine in 3D-sk enir anja žig a do izdela v e njego v e r eplik e, ki je namenjena med drugim tudi tipanju senzorno o vir anim osebam. Dr . Žig a K oncilija (AR S) je v prispe v k u z naslo v om »Klik do elektr on - sk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a – Kje trenutno smo in kaj nas v prihodnje čaka « pr ed - sta vil tr enutn o stanje r azv oja virtualne ar hi v sk e čital nice. P odr obneje je bil pr edsta v ljen t . i. pr ojekt za izv edbo, ki je bil izdelan sk upaj z izv ajalcem r azv oja e-r ešitv e V A Č. Mojca K osi in Antun Smr del (AR S) pa sta v prispe v k u » T o so g adi« za v se! Prilagodit e v filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a za r anlji v e sk upine na prime - ru filma T o so g adi« pr edsta vila še en primer post opk a prilagoditv e ar hi v sk eg a gr adi v a r anlji vim sk upinam. V okvir u k ompet enčneg a centr a 5, ki se ukv arja s pr oblematik o digitali - zacije ar hi v sk eg a gr adi v a in vzposta vitvijo centr a za digitalizacijo, je s prispe v - k om »Moderen pogled na arhiviranje « u v odoma nast opil Aleš Gr os. Pr edsta vnik podjetja IBM d. o. o. je nak azal na možna sodelo v anja med ja vnim sekt orjem in podjetji na primerih upr a v ljanja dok ument o v in možn e vpelja v e no vih t ehno - logij (npr . anonimizacije). V esna Got o vina (AR S) pa je v prispe v k u z naslo v om »Priprava kriterijev za izbor arhivskega gradiva za digitalizacijo po nekdanji SFRJ « pr edsta vila so delo v anje drž a v pri pr oblematiki suk cesi je ar hi v sk eg a gr a - di v a t er post opk e in način izbor a ar hi v sk eg a gr adi v a za digitalizacijo. V okviru k ompet enčneg a centr a 6, ki se sicer ukv arja s pr oblematik o digitalneg a a v dio - video gr adi v a, je Vladimir T or o v (AR S) v prispe v k u z naslo v om »Digitalni film- ski arhiv: od analognega do digitalnega « pr edsta vil tr enutno stanje na podr očju vzposta v ljanja digitalneg a filmsk eg a ar hi v a, tak o z vid ik a str ojne opr eme k ot tudi z vidik a delo vnih t ok o v . Špela Gr čar iz od v etnišk e družbe Gr čar pa je t emo a v dio vizualnih gr adi v na v ezala na per ečo pr oblematik o a vt orskih pr a vic. V zaklju čnem delu 3. k onf er ence e- ARH.si se je s s v ojimi r ezultati pr ed - sta vil še k ompet enčni cent er 7, ki je zadolžen za podr očje mednar odneg a so - delo v anja, pr omocij in usposabljanj. Mag. Nina Gost enčnik (P AM) je u v odoma, v prispe v k u z naslo v om »Projekt e-ARH.si: redefinicija vloge arhiva v družbi «, pr edsta vila or g anizacijsk e in pr omocijsk e akti vnosti, iz v edene pri pr ojektu, t er na drugi str ani že opazne učink e pr ojekta e- ARH.si v ar hi v ski sk upnosti. Vladi - mir T or o v (AR S) je v prispe v k u z naslo v om » ABC po IBC2018 – novosti ter zani- mivosti iz sveta AV « pr edsta vil ključne no v osti iz s v eta a v dio video t ehnologij in tudi sicer , pri čemer je k ot za ar hi v sk o str ok o izjemno zanimi v o izposta vil npr . t ehnologijo bl ock chain. Dr . Mir osla v No v ak (P AM) je k onf er enco in pr edsta vi - t e v k ompet enčneg a centr a 7 zaključil s prispe v k om » Zagota v ljanje k ak o v osti: sist em CAF «, v k at er em je pr edsta vil izsledk e akti vnosti delo vne sk upine, ki je zadolžena za izv edbo samoocenitv e k ak o v osti oz. vpelja v o sk upneg a ocenje v al - neg a okvirja v ja vni sekt or , t . i. CAF (Common Assessment F r amew or k). 3. mednar odno k onf er enco e- ARH.si: 2016–2020 ocenjujemo k ot izjemno uspešno in pr odukti vno t er v marsičem tudi ino v ati vno. Pr eda v at elji so, v ečina k ot zast opniki posameznih delo vnih sk upin v okviru slo v ensk e ja vne ar hi v sk e 533 Letnik 41 (2018), št. 2 službe, uspešno prik azali impr esi v en nabor tr enutno doseženih r ezultat o v na polo vici izv ajanja pr ojekta e- ARH.si: ESS 2016–2020 in hkr ati že nak azali, k aj nas čak a v prihodnje. T or ej izzi vi in naloge, ki nas še čak ajo v drugi polo vici pr ojekta, ki jih bomo s sk upnimi močmi ned v omno pr emago v ali in tak o pr ojekt e- ARH.si: ESS 2016–2020 tudi uspešno izpeljali. Žig a K oncilija 50 let Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije Slo v enski filmski ar hi v pri Ar hi vu R epublik e Slo v enije (v nadalje v anju SF A) let os pr aznuje pet desetletnico delo v anja. Za Jugoslo v ansk o kinot ek o iz Beogr ada je bila t o drug a specializir ana ustano v a za e videntir anje, zbir anje in hr ambo filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a na območju bi v še Jugosla vije. Zgodnji ustano vitvi SF A leta 1968 se imamo Slo v enci tudi zah v aliti, da nam je uspelo zbr ati in ohr aniti v eč k ot de v et deset odst otk o v filmsk e pr oduk cije, ki je nastaja - la na naših tleh v se od začetk a 20. st oletja dalje. Zak onsk a podlag a ustano vitvi Slo v ensk eg a filmsk eg a ar hi v a je bil ar hi v ski zak on iz leta 1966, ki je tudi film opr edelil k ot ar hi v sk o gr adi v o in je za v ezo v al drža vne pr oducent e, pr ed v sem t edanja drža vna pr oducenta T rig la v film in Viba film, da so izr očali neg ati v e filmo v ar hi vu v dolgor očno hr ambo. Že takr at so se za v edali, da je hr amba filma dr ag a, poleg finančnih sr edst e v pa zaht e v a tudi usposobljen k ader . T edanja oblast se je odločila, da bo filmski ar hi v vzposta v ljen pri osr ednjem drža vnem ar hi vu in bo skr bel za filmsk o ar hi v sk o gr adi v o, nastalo v drža vni filmski pr oduk ciji v okviru t edanje Socialistične r epublik e Slo v enije. V začetk u je za izv ajanje v seh nalog, po v ezanih z ar hi vir anjem filmo v , skr bel le en ar hi vist , Iv an Nemanič, ki je s v oje delo usmeril izključno na podr očje ar hi vir anja filma. Filmski ar hi v je or g anizir al po zg ledu takr at v odilnih s v et o vnih filmskih ar hi v o v , fr ancosk eg a Bois d› Ar cyja, nemšk eg a Bundesar chi v a – Filmar chi v a in Jugoslo v ansk e kinot ek e. P o njih se je zg ledo v al pr ed v sem pri pogojih hr ambe in ur editvi zbir k e filmsk eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Zbir k a je po t em načelu ur ejena še danes. V sak filmski naslo v ima s v ojo matično št e vilk o. V okviru le-t eg a pa so r azvrščene t ehnične enot e, pa naj bo t o filmski k olut k ot ob nastank u pr ed pet - desetimi leti ali pa digitalni zapis v zdajšnjih časih. Ob sami ustano vitvi lahk o omenimo zanimi v ost , da so se v ar hi vu sprv a za vzemali za t o, da bi hr anili samo dok umentarne filme, v endar je pr e v ladala ideja r ežiser ja F r anceta Štig lica, naj bo filmski ar hi v dom v seh slo v enskih filmo v ne g lede na zvrst ali dolžino filma. Iv ana Nemaniča danes upr a vičeno št ejemo za začetnik a filmsk e ar hi vistik e pri nas. Če se usta vimo pri št e vilk ah: V pet desetih letih, do k onca leta 2017, je zaposlenim uspelo zbr ati, shr aniti, str ok o vno obdelati in pr edsta viti 12.020 fil - mo v/filmskih naslo v o v , 32.352 t ehničnih enot , od filmskih k olut o v r azličnih širin do digitalnih zapiso v . P oleg t eg a da SF A skr bi tudi za 5141 elektr onskih zapiso v v r azličnih f ormatih zapisa in na r azličnih nosilcih, smo tudi skr bniki bog atih f ot o - gr af skih zbir k in spiso vneg a gr adi v a r azličnih pr oduk cijskih podjetij in ustano v , k ot so na primer T rig la v film, Viba film, Filmservis, Filmski sklad R epublik e Slo - v enije in drugih. V Ar hi vu R epublik e Slo v enije, pod okriljem k at er eg a deluje SF A v es čas, so že l. 1971, po tr eh letih delo v anja, zapisali, da so pr e vzeli ali k opir ali sk or aj v se filme, ki so nastali pr ed let om 1945. Sk upen obseg je bil 275 filmskih naslo v o v ozir oma 1517 filmskih k olut o v . Št e vilo naslo v o v se je v ečalo, leta 1974 na 800 naslo v o v , 1977 na 992, 1993 na 1810, 1997 pa na 2679 naslo v o v . T emu je sledila pr a v a ek spanzija, saj se je v d v ajsetih letih, do 2017, zbir k a filmo v po -