agEmnnma^nnrini n mi » n tr-nniin li -li i^rTOTnHrir
Poštnina plačana u gotovini.
#V» v
$j£ .	^
InMV'
C
ELRSILO KONIERE^SKEER DRUSTUh ZF) (TIHRIBORSKO 0BLR5T
Dopise, naročila in reklamacije je pošiljati: Konje- j „Konjerejec“ iz-rejskemu flruštuu za fTlarib. oblast, Iuanjkouci | naja 6krat letno
Člani bruštua sprejemajo list brezplačno. HarOč-nina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo
Šteu. 4.
maribor, òne 15. julija 19Z5.
Letnik 1.
onnrinnnnnnnnnanDaDDaaDDqDGagDaaüaapüaDaaDDtxiDanDDDDaDDnDnmatxiaaridixiaaDDaDdDaanaaE
Kolo jahača
in vozača v Ljutomeru
1875-1925
\/	. -.v-lfe
, |f Ljutomeru, središču opravičeno slovite
murpipoljske konjereje, deluje Kolo jiahača in vozača, ki tima po svojih pravilih namen, po-te pravil no vzgojo toplokrvnih foond in ■ njffholvib sil' in sicer seljaške rejv v erezu Ljutomer.
Upoštevale so Be pri tem delu posebno oteol-ščine in gospodarske potrebe seljaka. Ta potrebuje v 1 jutomerskeon srezu dobrega Sil hitrega voznega konjig do katerega iimia tudi že od partrtiivekai največjo ljubav. Tak konj .se tudi lažje in bolje proda in blagostanje amaBisikatere prvotno siromašne in zadolžene biše v 'srezu . temelji na taki reji.
Daber' kanj aniona ianietii poleg dobrega eksterijer ja tradii dobro zdravje, voljio za delo,, hitrost imi železno vztrajnost. Eksterijer se presoja; pni premtovanjih in doseže z izbito pri reji Zdravje, voljnost za delo. bitnost -In vztrajnost pa dosežemo s pravilno vzgojo. Tej dajejo maj1-baljšo' saner edino javne preizkušnje, to so dirke, pri katerih le je mogoče spoznati, v kaki meri ima kon j zdravje, voljo za delo, liitrost in vztrajnost, oziroana kolibo je vreden. Tako so vzgtojevali in. še. vzgojnjejo najboljše in . (slavne -svoje paganie kulturni narodli svoje 'dobe kakor n. pr. Arabci, Angleži, Rusi. Francozi, Amerikanci itd1. Ne .pozabimo, d,a. se tluidiii p ko-njierejii izrcali kultura naroda lili dia tudi mi v naši državi ne spianto in nočemo* zaostajati za drugimi 'kulturnimi narodi. Dii tke, dàsi sport, Sb torej potrebno sredstva, ki'najbolj-poišpešn-jejjo vzgojo dobrega konja in, ki so pripomloigle tudi v ljutomerskem! sreza dto1 povzdige konje? rejo, ki slovi-, danes upraviieejao daleč preko mej naše diržalvel
\Za. tak razvoj konjereje je torej v glavnem dieloivailoi društvo, ki slavi' letos svojo petdesetletnico. O temi delovanju ter razvoju poročamo vnaslédhjiem!.
Ozreti) se mlöramor bazaiji nà: precej oddaljeno dobo, ako hočemo opisati razvoji ilni delova-
nj© našega društva. Kakor drugod so tudi v Ljutomeru in njegovi okoli di- že cele generacije iimlelle..Wesettlj© nald hitro vožnjo in vztrajnimi voznimi konjetu ter se' ponašale, ž njim. To oboje jto 1. 18(75 pòvzroGiilto.dà se jie ustanovilo ■dirkalno društvo. Za časa svetovne Fazstave nar, Dunaju k 18713 so že drugače kot lijuidske prireditve zelo popularne dlunaijlsfce dirke vzbudile silno in1 splošna zanimanje, ker SO' se jib ude-;leži.l|gtudi ruski kasači'.: Zaradi tega 'so tam' še istega leta ustanovili posebno dirkalno društvo, ki je pred dvema letoma slavilo svojo pet-idesebletnioo. Že 2 leti pdfcneje so sklenili tudi •navdušeni ljutomerski rejci, da bodo redno preskušali svoje izvrstne toplokrvne konje. — Plemenita reja okraja pa je bila že takrat zelo stara; v drugi polovici 18. Stol. jlo je namreč uvedla cesarica Marija Terezija z ©riijentalsko in lipicansko krvjo. Ta stara' reja se je podedovala v kmetskih družinah od' roda dio roda; še danes je na Murskem!polju običaj, dà dobe hčere za doto tudi; konje in trg Ljluitomer ionia v svojOmi grlbu že iz davnine kOnjaHsamtorožca Dolga désétletja so najboljši, v državnih žreb-čarnah Vzrejeni žrebci plemieniHi v 'ljntomer-skeml ofcrajlu. Redne presfcušnje ©o patemi pripomogle k ternata, da so naši /konji že takrat dosegli' večjo brzino’ nego polfcrvni konji iz drugih okolišev. Naši rejci pa. so spoznali tluldi veliko prednost pravih kasačknh pasom. Spoznali soi, da je kasač (trab er) lkonj,'!ki je izredne gospodarske vrednosti-. (Lahka ga je prehraniti, imia izredno veliko, motorično kapacitete z veliko vztrajnostjo, j© izredluo zanesljiv in vbijem vozeč ter opravlja sigurno in hitro polje-'dieisfca in sploh vsa gospodarska dela. Ker je zelo žliahten, se elegantno nosi in teče brzo, posebno je tuidi spostobeiu za kočijo in sport in končno je zaradi', svojih izrednih lastnosti' v (»ni Vedno višji kakor drugi poilkrvni	ali
mirzltokrvni. konji.	«
Sredi 80. let preteklega vekla sb v Evropi zastopali kasačke pasme 1C starò angleški Nor-
d
mr immrn

folfcovci iiri ruski. Orlovci; amJOriška ferì je ib ria ile redko zastopana. V; dokaz; temin navajamo, da so .na Dunaju isaintern dobili đterby-e 1. -J884.1885, 1806, 1887 detonila angleški polnokrvni konji; dteiomla visolko vzrejeni polkrvni konji in sicer
iv	Milbtmiettnslkih časih 2:03 d'o 1:49. Silvija; zmagovalka v 1. jtaigoslovemslkem) derby-u 1, 1928 je pmvnuMtajia (polnokrvne kobile Andai, ki je 1. 1884 dobila derby v času. 2:03. Kakor znano, je polnokrvni konj tedi pravir airmerikiamske ka>-isačke reje. šele lota 1088 se je pojavil prvi kot kasači yzrejlemi zimlagovallec v dtenby-ui Barry G., anteriško-rusM križanec. 'Leta 1884 je zastopstvo 1'flbtoimlersfeib rejleev prosilo, majse postarvi v okra!j žrelblec s kasačlko' krvjo. Že poprej je plemiemdK v olkrajn rlulski žrebec Krolilk. Prošnja je imièlia, uspeh: v okraj je prišel žrebec Ra-daulc, sin iimIport i ranegai norfolškega žrebca Btester-a. Dìo daniels še nil nobeni drug žrebec vplival) talko' siltao to odtečilboi na vso ljuto-mersko rejo, kakor ravno ta. V 15. letita (1885— 11900) je zaibre jll nàie mlanj ko 050 kobili; njegova pot ornici. so . izpričaj® talke prednosti, da so rejci stotine n jegovih hčera porabili, kot pdemienske 'kobile ita) da nabadamo danes imo Radane v ma-terinskeml rodovni krm največ jtegta dela našita' kasa i 'čev. Bjesova nta'jbbilijita' hči! Dragic» '(rejec Be-
• žalni) je bila prva iz iljtatomlersfce reje; .Od Je pretekla kiliotmJeter. vmlanij ko 0:05 in več let (1895 - • 1808) zaznamovala najboljši.čas. Statai rod Dragico še živi- in nspeva v svoji stari- dtaniačiji, .pri Bežaniovita v Šalinciita. Osem let pozneje je prispel prvi od 'držalve iz Amerike im/portirani žrebec in sicer Brown. Njegova nmjiboljš» po-toirnika je 'bila Minka, ki jle po svojih časih’ 1:41 (iv) Mariboru) to 1:80 (v Gradcu) v rokah svojega rejca Petavataja, takratnega najboljšega) vozača, sloveilia kot najhitrejši konj khnetiske reje
v	vsej Ajvisiferijk. Tudi njen rod še nspeva V svoiji stari domačiji, piri Retòvarju v BunaaMahl Graške dirkalno 'društvo je takrat razpisalo znatno darilo za Ikonijia fkmlettefee reje, ki bi ta čas mogel zmanjšati, toda našteli se ni nobeden. Naslednjo leto je držav» skupino iz Dunajskim 'dirkalnimi 'društvom -postavita v Ljutomer imr. portiranega ameriikanoai, belca Lynwood, katerega sirni' Ptagat Ultimo (rejee Atojlz Razlag v Sitarovcib) je dosegel1:51. Lynwoodtov najboljši sin je bili znani Toni, kii je dosegel čas pod 1:50 i(l:4!7); ko so ga; rešili pred neugodno prodajo, ga jle država licenciral» za plemenskega žrebca; njegova, tipični» kri živi še danes in sicer v svojita starih domačijah taratov Slavič (Ključamo vči imGrabe) in tndi pril. sino vita obeta; edlen itamJed teta, Alojz Slavič '(Banovci) je za konjlerejisko ma,grado 1924 postavil zmagovalca Orla B in dragega, Sokola fl ki je Tonijev vnuk. Iz domači je -re jca (Marka Slaviča je .izšla: tu dii Nadina, najhiitrejši. triletni konj Jugoslavije v 1. 1924. 'V 1. H803'—1900 jepltemieinAl v ljutomerskem okolišu imeniten žrebiec Natme-less, iki -je držal avstrijski rekord dveletnih. Po očetu- izhaja naravnoist oidi znamenitega Batatofetondlana. . najslavnejšega ptemtetaiskega žrebe» Atalèrike. katerega direktno, potomlstvta v Ameriki ni štelo nič -manj ko 1287 žrebet. Mali parnu je bila polnokrvna Namenlose. Namlelese
še krepko učiraknje v reji in sicer po svojita potonikah, žlahtnih in zeilta trdita Ikobilata. Le dve leti '(1006—1007) je pILetmtenil 'Baldur, ki je svojčas tudi držal avstrijski' rekord' dveletnih. Kot pravi- biser-ploditolj izvanrednih zanesi pii- ; vita in trdita' konj se je izkazal (Vasetto 1:31, ki je plemtenil lil let (1907—11918)'. Oni nami j© dal posebno zanimiv primier za znatno učinkovitost ■ameriške fcasaicfce krvi. Njiegov oče Happy Pro-mfiSe izhaja iz izvrstnega ameriškega rodu, njegova mati Vašeldiirn pa ni imela v sebi niti kapljice kaisiačfce krvi, lakhjpafc je bila Iz Irske uvožena lovska kobila, Ml ni dolseigdla. 'kilometrskega časiai 3 minut. (Ako zabreji kasač podkrvno kobilo brez kasačke krvi, ima njegov potonite© te K Oz. 25% kasaške krvi; .kljub temiu pa je že Vasellnovaj prva potomka Elina iz kobile po ' Furiosu dosegli» čalš 31:30; IVieič let zaporederi» iso Vaselinovi potoimlei.. odnašali dlarilo za darilom! Istočasno je plemenit tudi dunajski. zmagovalec v derby-n Tuliinerpriinz 1:30. zelo lep žrebec, ki pa isvoljimi potomcemi hi miOigel dati ne velike brzine, ne splošnega tipa. {Little Ship, isto slavnega Wiilburna M, je plemeni! le 2 -leti, isaimlo 'eno leto pa Bruder Straubinger, ki: pa je zapustil nekaj dobrih plettntenskita-kobil; najboljša -ižmiedf teta je Banica (Marko Siavič). Kratko dobo je stal! V okraju 'lepi in dobro vzrejeni) Ideal 1 ’37,. Njegova tači Vora (rejec Slavič) iz Tonijeve hčere Atae je pri dunajiski. lepotni tekmi '1. 1917 dobila 4. darilo 'itantecL1 41 tefkmOValeev. Od 1. 10114—1017 je plememl! Ee-niks; njega imoreumio zahvaliti za lep Ibroj; pio; imenislkih kobil! In močnejše ter večje konje sploh. Feniks je -bil tudi zelo dobro vzrejen sto Oaida ’ iz Canate, plemenska1 kdbtte z miajtepštoiii 'Uispč-M. .Bil’ je pravi brat zmiagoivaka v derby-u Herold» in je imiel rdkord 1:28.; od njega izJiar jiajo nele hitri konji naše -rejo kakor MeSnd 1:33. Egga 1:816, Pin.» 1:37; Nigra. 1:47, državni žrebec Banko 1:40, .ampak tudi' tnrmiška kobila.. Usette. Iki ijje predlialniäkSml znižajla evrops(ki rekord v dvovprežnii vožnji na 1:33; Beloona imamo mied njeg<>vimi zarodom! tudi po efcsberjetiju odlične konje, tako 'kobile Lepa, Pina in Egiga, (ki società 1018 prinesite naši reji ma-Du-inaijUi' najlvečjo islavo. Ptayi-tìyiè-'. (r&Jcai. Stiqtaee. %..--Mitaa - Filipič) sta zmagali v lepotni ttektaiii všo tril'etno, avstrijsko koiilkurenoo. Egga jle dosegla 4. imesto izmled 09- tekmlujočita 'kobilL Pina. - je dobita tndii pivo darillo -v diirki pokrajinslke rejo v 'Graz-rT l. 1018 in dosegla iiozne-je rekord 1:87. Kobtlla je prinesita nove slave stari rejski. družini FilipiteFeronte, iki. tvori' že od nekdaj enega izniied1 stebrov niaše/kašačke reje. ’Začet-” nioa té. reje je-taila trdoživa taci Radamela Lišfca, Odi je doživela 38'. leto in jé rbdiilla 10- živih žrebet. Njtatai taceri 'Fanika imPtainžessto 1:38 isOu-žita še sedaj: rejii. Po srečnem inaktjmčjta jo je zaskočil tudi žrebec Prinz Cbarmiiinig, po kate-, rega žitaii je tekla slavna ameriška kri Cbar-mlerja. fcif.teče tudi po žiiliata konj Atana E. Bo-’ burni, GretteMarita to Baika. Žrebe je bila Prinzessin. mlati Bine im . našega danes talko popn-larniegay lepega to biitrega Pozora.
Egsa je, .poteiml ko je bila v posesti grofa Jankoviča- 'dobila' minogo :dirk, .inasta žalostno smrt v gorečem) vagonu. O eOssterjetri jlui to ka-
E
□	a
□	1
□
B
□
□
□
H S
PH
I
napnnnnnnnmnnnmnmmaaanaaDaanaaDauuaaDaDuuaDüamaaaamDaDaomDmmanammDanaq
□	-----------------^=======^======================================================== i
kovosti naših tooaiflji pričajo glasno i Boris, Lah-<ko noč, iViallisa, Minerva, Malika, potem Liška, Vara in Japio. iM so prvi pò tekmah na Duhajta, drugi pri ILepotnita tekmah. v Maatboru dobili nagrade.
Angl'OKQianniiaJnec Loustiic 1:25 je plemenit le eno leto im àrnia to zaslugo, 'd)a je mago rejlo o-Ibagatil iz lepitmi in oibeueanl močnimi ikonji; njegov hitri zarod' so: Lusta 1:36, 'Zaje 1:41 iln tudi Visla 1:47'. 'Biser, Da! pa je jslfuižil naši reji žal Siam» leto 'dimi, je bil Ezerjo 1:25, odi katerega izba j a najhitrejša ikiolbila naše reje, Kokebka s oasiomi 1:31.3 in sicer iz isitaire Sadike '(rejec Bun-. idleri T Vieiržegm), Te kobile me smem» nazvati sarnloi najhitrejšeiga Osom ja, temveč tudi enega izmed najbolj utrjenih konj maše reje. Septembra J. 15124 je startala v Zagrebu '(de kamor je bàlia prehodila 80 lk|m|) v enem dnevu v 3heat-vožiy„ah ter dofepela v odločilni idiirlkii kraljevega danila kot druga v svojem najboljšem času IM »k Odi tam je prehodila 126 km, do Maribora, Ikijer je debila heat-lvožnje v 'časih 1:33 in 1:84. Eaerja izatro-d' je tuidi Pozor, zmagovalec .za-fconjerejlsika nagrada 1323 (rejec Miha Filipič), Ikii■'je 1. 1904 dosegel rekord 1:37 ter ibo' tega še sigurno iprelkoisiiil.
Od 1. 1&19—1920 \ j|©, iplteimieniili stari Bluff 1:26-4, ki'iahiaj'ä'kakor'Fen'ikts iz grofa Potocke-ga’ žrebarne Krzetsaoiwilee ter hanhi je «airodil ikon je.kakor Orila II '(zmagovalca zia Ikonjerej-siko .nagrado 1:40) iSofcoflia I' 1:44. Vesno (triletna • l'.4S) in Buffo 1:43, iSalmlo polovico pLememilne dobe je stal v Ljutomeru Polišson 1,29’2, (kil nam je dlail kljub svojemu imam-j lepemu vratu posebno' .lepa In žlahtna žrebeta.
'Od '1. 1920 plemeni vranec Othello (Prince A»teÜL - Primeeišse 'Calidl), Tega. izvrstno ■mejte--" nega im posebii» feorebtniega žrebca : so L 1919 odkrili .v Mevu nekega mesarju; ker je takrat zelo primanjkovalo žrebcev, ga je kupil majhen konzorcij iza dim 3750.—, pozneje pa ga je zaradi njegove dobre kakovosti prevzela naša 'država. 'Letos'se priikaže njegov 'zarod prvič na dirkališču!- im prav tako tudi zaredi Princa DàM'ona 1:31. Ta žrebec izhajal po materi oz roda, ki šteje največ uspehov .(Miamd! Wright)’. Preteklo leto je Zadruga za rejlo žrebet najela za orno plajUemallir» duba Firlefaniza 1:32. Izvrstni turnišfci'žrelblci Van detta, 1:31:3, Mason Mathews in Boirealzellè 1:00 inrv zadnjih letìh'Monte 'Christo 1:'30 so tuidi dobro Učinkovali na našo rejlo. Hitra 'Sava 1:36 (rejec Jožef 'Vaupotič v (Loikiavcdh)' izhaja tuek eid Boreazellè. Sivoj čas .je avstrijska komisija za,rejo kasačev s svojimi sredstvi' pripomogla, dia'so . naši rejlci prišli do đohrito kobil po nizkih cenah, talko do Let-mie-go, 'Ha.ttiellambert, Edgemank Beke. Lady Nobody, in več'drugih. Odkar dfostoja v .Ljutomeru rejia kasačev, sd kasačlki žrebci zaskočili. •skoro 4500 kobili. Kako zelò1 se je pri mas v 'letih udomačila ta reja in kako. se je polagoma usta-lila,’ razviidlmio iz pliemeni Inih isčznaimlov XX. 1. 10123 in 1024. Od 306 kobil, ki so se Iv teh. dVeh' letih prignale h fcasačkimi žrebcem!, je bilo že250, to je 63%, vzrejlendh iz,kasačev.
Toliko o zgodovini reje1 našega ljutomer-
skega Ikomjat katerega uspehi v čisto kmietsiki' reji zamiimiajo danes že najširše, za rejlo .delujoče kroge. Kako jle ta reja že pred dvajsetimi leti nadkrlljievailia druge kmetske reje kasačev, jle .dokazal takratni izlet treh kobil '(Prinzessin, Eline in Kiki) na diirkališču Dörfles v olkolišu . nižjeiavstrijiske kafcačke reje. Po 200 im) so vse tri kdbdlle pustile celo nižjeavstfijsfco kmetsko 'konkurence, vzgojeno istotako iz toaisaičkih žrebcev, za seboj ter dovršile .dirko same med' seboj: Nujtepši dokaz za vztrajnost maše reje pa marni je dala distatničnia cestna dirka» 1. 1022 v Mariboru. LjutOmlerska kobilar iŠIalvai (rejec .Stumpf v Kolkoričih)i od Boreazelle iz kobile Baldalčke XX po iShagyijjli je pretekla v četvero-1 vpregi s tremi-kobilami grofa JaUković-a v njegovi rolki' 1® kirn v povprečnem kilometrskem času 2:00, s 'čimer je na 1® flam ceste izboljšata. 'dhirnjajški rekord za četverovprego iz 1. 1004 in to slamo na) llO ikim| dirkališča za skoro 3 sekunde pri kilometru,
Naprami drugim kalsačem pa träbia povdar-jati to, da so vse te kilometrske čase dosegli konji; ki jih iniikdo.mi krmil in redil kakor druge dirkače, ki jih nikdo ne trenira sistematično, temveč: le največ tri tedne pred dirko in ki jih brez Izjeme rabijo 'V|poljjledelskem obratu za viša opravila.’ Da značijO vsi ti miamenti skupaj mnogo boljši, čas, to je istroikovinjlakui tako jas- : no,. IN'ašim rejcem ,j'e folla tudi čast, dia so o pri-illiiki zaroke Nj. Vi kralja smeli fcraljevislki nevesti pokloniti dvojliao 1 jutotmlerslkih Ika&ačkih kobil. '
V uvažavanja''Vredfnemi članku »iSporta«, ki razpravlja o’nastanku in razvo ju po vsej Evropi sloveče francoske kasialčfce reje, fee omlenja posebej naša ljutomerska reja, ker se ravna po istih smernicah, balkor francoska reja v sivo j ih ' Začetkih. Sličnost in obenem rèjiski .temelj za posebno dobre uspehe-mahaj a pisec omlenijteine-ga članka pri Obeh rejah v 'absolutni stalnosti podlage, -1. j. ikiObilsikega materdijiala. Polkrvma konjska pasma^ ljutomerskega okoliša je od : konea; iß. 'stoletja zrasti a isi svojo grudo prav tako enotno im stalimo kakor normanska, ki .pa sega nazaj v še bolj oddaljeno dobo. Dasi - v Franciji iz Vzrokov, ki nimajo z rajo mobehega stika, tega tuintami nočejo priznati, vendar je ameriška Ikasačk'a kri učihkovaila tudi .oploidu-.jioče in merodajno na staro normlamisko. rejo, ki pa je seveda 'dosegla zelo mnogo tuidi sama. iz sebe z izbirč in sistematičnim treningom in si-» cer s trajno -krepko pòidporo od strani države. Mnenja ismlpv da učinkuje 'križanje tuje učinkovite krvi najbolje in majsigiirinejle na reje, ki deluje že celo vrsto roidbv enakomerno in stalno na cui. in isti grUdt. .Temtui dlejstvu. pripisujemo uspehe naše reje. iki je svojie 'najboljše kilometrske čase od 1. 1892—1024 izboljšala za nič manj ko 52 sekund' (189B — 3:23; 1924 . 1.31’2)'. Seveda ne smemo pri .em pozabiti na kakovost do 1. 1918 v ljutomerski okoliš postavljenih žrebcev, mied ikater.i.rnii tšta 'bila 2 nosilca avstrijskih rekordov, en zmagovalec v derby-n in sami žrebci z räkord’d od 1:25 dio 1:31s.
JCODDODf■□□□□□□□□□□□oudddo nnnnnnnnnmnnnrnmnnnnncGnanancpaaDaaGaDacDCiaaacaauuLJCiuua
innpnnannnr^nrTnnnnnnnrTinnnnnnnnnnnnannnammmi^DmaaiXiaaajaJDaagDmnXIlXDDIXD
PDlXDXCTJaamaaaaaaDaaaaaDCODDBaDDaamDai-iaDaaannannnnrinnnnnnnnnnnrinnnnnnnn
TnnmnnnnaonünDnnnDannannnnnDnnnnannnnnnnnnninnnnnnnnnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnn
gl
Število ljutomerskih konj pod 2:05
L. 1896— 1900— , 1903— 1910— 1914— 1923 —
1924—18
Najboljši kilometerski časi ljutomerskih konj v letih 1883—3:13 1892-2:23 1900—1:51 1906—1:39 1914—1:41
1923—	1:40’3
1924—	1:31’!
1925—	1:307
Iz gornjega je razvidno, dai je naša reja tka sačev na visoki stopnji- Danes je rejlai kasačev (tralber jev) v seljački rolka v ljutomerskem sreza najboljša v vsej sredin ji Evropi. S ponesem sanie mo se ponašati, da tvori ta rejia' biuser v gospodarstvu naše mtode in prostrane države in diko njene kultura, Ta reja aniona ibitl trudi podlaga za nadaljnji razvoj) take reje v enih krajih naše države, kjer |j|e za sel jake na miestu in potrebna.
Težko je toilo delo, Iteri je-za nami, in velika požrtvovalnost ter Vztrajnost, ki je dle zahtevala in še zahteva. iSijajen plod tega dela nami veli, da ise na temi mestu spomnimo tudi nekoliko zgodovine društva in nekoliko oniož izmed mnogih, ki »o s svojimi delom pripomloigli reji ido današnje višine ter si stekli za njo izredne zasluge.
Inicijativo za ustanovitev društva je 'dal g. Ivam Kukovec (1884'—1608) ki je kot .prvii okrajni načelnik in kot deželni poslanec igral v zgodovini ljutomerskega Okraja važno vlogo. Pomagal ralu je igoisp. Matija [Zemljič i(1830—1917), trgovec ih posestnik v Ljutomeru, 'ki je 'dolgo vrsto let skrbno opravljal fiinaneno stran društva,. Plrvi predsednik dne 16. mlaja 1875 leta -u-«tanovljenega društva je bil gosp. Avgust pl-. Schenkel, graščak na gradu Lolkavci pri Ljutomeru. Prve javne dirke mladega društva so se vršile z vozovi na- 4 kolesih', 5 km daleč na cesti od sedanjega križa na lofcarvsikèml polju bil- ; zu Križevec in do mloistu črez Glob etfco pri Ljutomeru. Prve te dirke sta se udeležila mied drugimi itraidii danes še živeča rejca iiu sicer svojčae najboljši in po vsemi Munsfcemi polju znani iz-' vrstni konjerejleic, g. Alojz .Ferenc v Starinovi,-' vast in g. Jakob Misteta v Hrastju in Moti.
[Leta 1890. so se ‘dirke preustrojile. Takrat se je uredilo primtttvuo, 1)082 ml 'dolgo dirkališče oiteroig bivšega ribnika na Cvenu pri Ljuto-mlenu. iY tej dolbi so začeli uporabljati tudi že preproste, zelo Visoke gige. Redno 8. septembra so se vršile dirke okolo slovenske trobojnice, na isredi dirkališča — pravi narodni praznik.
V teku let pulso- sezidali znotraj dirkališča 2 biši, iki sta ovirale opazovalo j e dirk in zato si je mlorallo društvo poiskati idirugo mèsto/ Tà-kratnem/u zaslužnemu predsedniku g, Josipu Munsi, veleposestniku na Krapju, je uspelo, da je s 6 drugimi možmi skupaj kupil 8 oralov travnika ob cesti iz Ljutomera na Oven. Društvo ga je poterai vzelo- v zakup, Imena teh 6 mložl so: Fraud ISeršen, trgovec, Dr. Anton Mi- j lialič, zdravnik, Matija IZemll jič, trgovec, Franc Sever, posestnik, vsi v Ljutomeru, Frane Pueo-
ujia, posestnik na O venu, in Joško Rajh mi., posestniški is'im na Moti. Dne 31, avgusta 1008 se je 'Vršila na tem novem) dirkališču prva dirka, zadnja pa leta 1010 kot prva juiguslovenska: dirka -po preobratu, kateri' je iz navedenih ozirov prisostvovalo okrog 4000 kladi. Od 1. 19&Ö naprej je dirkališče na žrebarni pii Cvenu.
Med zvestimi delavci za našo stvar je omeniti tudi g, Alojza Krajnc-a, trgovca in veleposestnika v Ljutomeru, ki je veliko let vestno in redilo opravljal razne, posebno pa blagajniške posle.
Za razvoj naše žlahtne reje, iv prvi vrsti v kasački smleri pa isii; je stekel naj večje in me-v-enilijive zasluge g, Alfred vitez Rossman.it, .graščak v- Radvanju pri Mariboru, ki jie bil tudi dbligoleltni predsednik društva in je sedaj njega dosmrtni častni predeiedfnafc. Z več kakor äOletniml nad ivse 'požrtvovalnimi iin. vztrajnim -delom in: to na podlagi izbornega strokovnega znanja je g. Rossmlanit povzdignil mašo (rejo do daniašn jg vrpdinostd in slave. Ta mož, ro jen leta 1850 na Dunaju, je znan kot 1 jniidomil in. vztra-tjlen 'delavec na gospodarskem : poljlu,. -Njegove zasluge za Občo korist so tako velike in -tako stare, dà je za nje dobil že nešteta častna“ priznanja in visoka odflofcoivauija. Njegovo odličnost sploh dokumentira pd ruskega oau*ja. mu podeljeni vi težki križ Stanislavskega redet Ne •moramo ga zadostno zahvaliti za našteta "uspešno .izvršena dela v prid tuiaše konjereje,. Y čast in zahvalo pa milu naj bo zavest in dejstvo, da, §o mfa rvi 1 jutemeiškem srezrr. iz.srca .hvaležni .vsi pošteni konjereje;:, Id
kot najboljšega svetovalca, in da sinle s ponio- '•[ isoml gledati posebno na uspehe l jutomerske k a-eačke reje.
Za izredno povzdigo naše reje jeVeiikègfi pomena žrebarmaiia Cvčhh, ki sé' je ustanovila -1. 1911 im kjer se je zgradila- i.n otvorila l. 1913 ‘Obširna gospodarska; stavba. Za to ustanovitev je dal inicijativo naš 1. 1873, rojeni za vés Srez ljutomerski velezaslUžni g. Joško Rajh. posestnik na Moti, ki pa je žal 1. 1024 nenialdomia preminul. G. Rassmiaindt je izposloval za to usta-novo od bivše avstri jske vlade potreben denar, g. JeŠko- Rajh pa je ziviso vnemo vodil In oskrboval hašo žrebamo od početka in do svoje nenadne smrti. 'Za žrebamo in rejo sploh sta ci -istekla velike zasluge tudi- - gospod general - Er-aaest pl. Mierhal na Dunaju, 'bivši strokovni vodja fcomjiarstva v Avstriji, im Karl .pit Pfeifer, danesi deželni konjarski mojster v Gradcu.
Sve-boviua vojlna je zadela tudi naši m ji globoke rane in ob preobratu je /nastala za naše društvo- im našo re Jo velika opasnost. Društvo ni imelo' vodstva, premoženje pa je bilo le he-znatnio. Plemenslkih žrebcev ni bilo. iZa mašo' vejo 'in naša sfeemlljetuJaj ni' bilo na merodajnih mestih razume van j a in tudi ne zanimam j ài Plod 'dolgoletnega tmida je bil v nevarnoeti. To je uvidel-' g. Hinko Drvenik, sedaj davčni nad-upravitalji v p. v Ljutomieru. Diasi inieinteresl-ran na-konjereji, je iz gole ljtulbezni do sltvari in'naroda že pred preoibratomi'deloval v pri,d •naše reje tako marljivo in požrtvovalno, da, ga
□□□□□□□ajDajacDcojaoDixmDDDODaonixHjbDmDDnixiamnoaDDODixiDDaixinaDDDDDDaGDacoDDDCCii
tura
.^(-ini-innrYVirwnrTnnnnnnnnnnnnnnnnriirh.~it-'iririLjiJi onLinnroiinririD □DDDCOlHJl-IODDDClLOJLIDCDronriririDDllDD -
j© bivša“' avstrijska e. kr. ikomjefèjsfcà 'družba 1. 1014 odlikovala s častno 'diplomo'. Niaiše, društvo je upoštevalo njegovo' težavno in zaslužno delo po preobratu z izvolitvijo za častnega. elana. Vodno' prežet slovanskega' dnlia. je talkojj po - preobratu zaprosil uarodme odlične im uvi device, mrože, da anni pòmagagO nađbljeva/ti letelo. — Njegovemtu pozivu iso se odlzvald naslednji možje: gg; Viktor KmlkoVee, industrij alee, 'Fran Cab, učitelj, Fram» Repič, trgovec, Eric Zemljič, veletrgovec, Ludvik Babnik, trzam, Dr. Anton Heric, zdravnik, Alojzij Škof, višji živimozdr avvile, Franc Seršen, trgovec, vsi iv [Ljutomeru', in Joško Rajih. Sestavili so nova čaisu primerna pravila, iz katerib S|e posebno omeniti, da sestoji odbor iz ožjega in širšega odbora; <V slednjem) so aaistopani samii rejci. Na občnemu »boru društva dne 16. marca 1010' se je izvolil-ožji odbor iz zgoraji omenjenih gospodov, za predsed-tmifca pa g. Hinko Drvenik. V tej najtežji dobi društva je odbor dedovali :z ilapimtt. uispehi priboril si je denar za že omenjeno' prvo jugoslovansko dirko, seznanil merodajne osebnosti: ;v držaivi Z.mašo regio in njeno višino, ji priboril spoznanje, ugled in inaklomjtemo&t, dosegel nakup kasačkib plemenskih žrebcev, ustanovil novo .dirkališče in kpoisloval denar za dirke, ki so se vršile brez izjeme vsako leto. Talko jé postavil re jo' zopet na trdne temelje.
... V tej dobi So društvu prožili izdatno pomloč pdselblhó gg. podpolkovnik Etbin Riaivtnihar, bivši upravnik državne žrebčarme na Sein pri Jjjm-bljjlani, čaistmi član dpištvai ^vro Petovar v Ivamjfcoveib. prvi predsednik Komjerejisfcega •društva za mariborsko Oblast; Ivan Sacci n, [kmeti jiski referent prt deželni vladi, v Ljubljani; Ivan Pucelj, minister n, r. Nadalje je društvoprejieloipodpore od bivše 'deželne vlade v Ljubijamk okrajnega; zastopa v Ljutomeru in iGprinbli :Riald|goni, okrajne posojilnice v Ljnto-mieru.- im Posojlilmiee v Križevcih pri Ljiutome-ru tor častne nagrade od Kmetijlsfce dlružbe za Slovenijo.
Danes tvorijo ožji odbor gg.: Prič Zemljič, veletrgovec, predsednik; Alojzij Škof, višji ži-vinozdravnik, podpredsednik; Emanuel Zeliiiilka, bančni 'dirigent, tajnik; Rajko Ogrin, bančni dirigent, [blagajnik; dr. Anton Heric, .zdravnik, Fran 'Repič, trgovec, Jan Bankart, šolski ravnatelj, Alfonz Kukovec,	industrij alee,
Mirko Šumak, trgovec, Franc Žiteik, trgovec, vsi v Ljutomeru; Marko Slavič, fcomjerejtec v KljučarovCih, Mina Filipič, fcoifijerejec v: Sta^ rinovivaisi. Ivan 'Bunderli, kolmjenejec v Veržeju.
Ta odbor izreka na tem. mestu, iskreno zate vaio pedpomikonr novejše dolbe in sicer:
/Ministrstvu poljoprivrede in voda v Beogradu; Komlamdl IV. armijske oblasti v Zagrebu; Komandi 'dravske divizijske oblasti v Lijubljiami; g. dr. Djordjl Mitroviču, načelniku ministrstva .poljoprivrede in voda iv Beoigraldlu,; g. ing. Jos. Zidanšku,' oblastnemu kmetijskemu' referentu v Mariboru.
Od 2:00 oziroma 3:00 okoli cvemsikega občinskega ribnika do 1.1024, ko so maši kmetski rejci na mariborskem dirkališču zmagali v 8 dirkah od 16. ki' so bile odprte za vse konje -g§ ko sbai najbitrejši triletni in najhitrojši petletni Vse naše države baiai konja v kmetski roki, ko sta najboljši čas v divo vprežni vožnji tega leta 1:42’2 dosegli kobili kmetske reje, ko štejlemo danes 12 konj! is časioml poid 1:40 in 18 pod 1:50 ||| je Iblilm dolga pot, ki so jo naši rejci bodili pod vodstvom našega polStotetja starega društva sebi v prid, v prid kmetskega stanu splob in v čast državi. :
Proslava te pomembne petdesetletnice se vrši dne 15. Iln 16. avgusta 1925 na Cvemu pri Ljutomeru.
Odlični konjerejci, ki so zredili kasače s prvimi nagradami:
: t Vavpotič Filip, Lokavci, ro j. -1004. t Gab ere Ivan, Verželj', roj. 1883. t iGalberc Fran, Veržej, roj, 1830.
'Nemec Jožef, Babimci, roji 1846.
JMisleta Jakob, Hrastje-Mota. roji 1847. t Petovar Anton, Bunčani, roji 1848. t Rajih Alojz st., Ljutomer, roj. 1848.
Šonajia Martin, Veržej, roj. 1840. t Babič Fran ,* Krap je, roj, 1850. t Štuhec Fran, Logar oVci, roj. 1850.
'Ferenc Alojz, Staranovavas; roljl 1852. t Bezam Anton, Šalinci, roj. 1850. t Osterc Frančiška, Veržej, roji. 1853. t Vavpotič Jožef ®t„, Lokavci, roj. 1854.
Prelog Jožef, Banovci, roj. 1854.
Razlag Alojz, Sitarovci, roji. 1B55>. ■
Kranjc Matija, Radosiiavci, roj. 1855. t Vozlič Fran, Oven, ro>j. 1855.
Kranjc Ferdo1, Babiinci, roji. 1855,.
Slavič Marko, Killj|uičarovcd, roj. 1856.
Slavič Anton, Grabe, roj. 1856.
Žnidarič Fran, Grabe, roji 1856.
Štiblar Fran, Lokavci. roj. 1856.
Kranjc Jožef, Lokavci, roj. 1857. t Sršen Anton. Veržej, roj, 1858.
Jelen Alojz, Lokavci, roj1. 1859.
Novak Peter, Krap je, roj. 1850. t Kardllnar Alojz, Krapje, roj, 1861.
Puiooulj|a Fran st., Cven, ro j1. .1862. t Fekonjla Alojz, Veržej, roj. i860, t Rajnar Matija, Veržej', 1862.
Zemljič Ivan, {Noršimci, roji I860, j Slavič Jožef, Cven, roji 1864.
Hofman Tomaž, BuičečovCi, roj. 1865.
Šalamun Marko, Lokavci, roj. 1866.
Osterc Alojz, Bunčani, roji 1866.
Šturnpf Mihial, Kokoriči, roljl 1872,
čLcoaar
Jaivšovec Fran., Veržej, roj. 1870.
Osterc Anton, Bunčaini, roj. 187S. Topolovec Martin, Veržej, rogi. 1875, Kjatrdinar Fran, Banovci, roj. 1875. Filipič Miha, Staramovavas, roj. 1876. MaJkovee Martam, Orlava, roj,. 11878.
Bež am Anton mil., Salirne^ roj'. 1879. Sršen Jožef, Veržej; roj. 1680.
NovaJk Alojz, Banovci, roj, 1888. Žajdela Jožef, Berkovci, rdji 1883. Bežan Ivan, Balbimeà, rog. 1884 Oalnnder Fran, Veržej, roj, 1885.
. BniniderOl Ivan, Veržeji, roj.. 1887.
Slavič Alojlz, Banovci; roj, 1)887. Vavpotič Joško an£L„ Lolfeavci, roj, 1894.
Kilom, časi ljutomerske kmetske reje (enouprežno) òo 19Z4.
1: 30 — 1:40
Koketira .... . . . . . . . . 1:31 2 Mesud ... . . .... ... 1: 3.3 Cven . .	.	.	.	;	. .	,	. . .1:33
Lusta . .	.	.	.	.	... .	... 1 :35
Egga . . . . .	............ .1:36
Pozor  ................. . . . .1:37
Pina................... 1:37
Sava I p	1	.	.	.	. .	M	■ . I 1:37,
Prinzessin . ..... . . . . . 1:38
Minka ......	.	.	.	.	1:39
Elina .......	.	. . .	.	.	1 :39
Nadina..................... . . I : 396
1:40—1:50
Orel II. .	.	.	.	.	. 1	.... .1:40-4
Zajc . .	,	.	.	.	. .	. .	. . .1:41*2
Slavka  .....................1:41'4
Buffa . . ......................  1:43
Valsa . ............... 1 :44*2
Sokol I. . . />, . . . . . ... 1:44-3 Toni .... 1 . , . ;. jj . .1:47
Nigra . ............. 1:47;2:
Visla IS I . J . Jjg .'.... 1 -.47-3
Prèda ............. .1:47*4
Jupiter . . ; . . .	.	. . .	.	,1:48
Vesna I. . . . . .	 ............1:48
Elvira '......... . I . .1:48
Mijolka . ........................1:48
Danko.............................1:49
Naci . - , .......................1:49
Predil	.	.	.	.,.............1:49-5
Radika...............................1:50
1:50#2:00
Nada .	.	. -	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.1:507
Pagatultimo	.	.	.	.	.	.	.	.	.	.1:51
Vora.........I	.	,	.	.	.1:51
Ovina . .................... 1:51-5
Zora..........................1:52
Poldek . . . ............... .,.1:52
Jopič .	.	.	.	. ................ 1	:52-3
Vurica........................-,1:52-8
Zoran................. 1:53-5
Fareda	 .................... 1	; 55
Prinzessin............ . -1 . , ,1:55
Pavlina	.	............... .	.	.1:57
Teta .	 ................	.	.1:58
Zlatar	.	.	...	.	.	.	.	,	.	. 1:58-5
Buffi .	.	.	....	....	.	. 1:59
Boris .....	.	.	. ...	.	.1 :59-2
Dragica............. ... 2 :00
Edina	.	.	. . .	.	.	.	.	.	.	.2:00
2:00—2:10
Varna	.... .	.	.	.	.	..-.	. 2:01
Luža	...	.	.2:01
Čila .........................2:01
Rado . . .	. , . . 2.01*9
Milka................................2:02
Palästra , . . :	.	.	....	.	.2:02
Malika . . y .	, . , ,2:03
Dirjan...................  .	.	.2:03
Klopotec . . .	.	.	....	.	.2:03
Dragolina...................... . ,2:04
Shagya . ............... . .... . .2:04
Zlatä , ......................2:04-8
Margarette .	.	.	.	.	.	.	.	-.	,	. 2:05
Alba §ff	.	.	.	.	.	.	jj	.	.	. 2:07
Albana ......	. , . .	.	.2:07
Minerva . ....................	,	.2:07
Sivka . . . . . .	. .2:07
Egon . ‘. . . . , ....... 2:08
Mala i . . .	; . . ... i , 2: 09 7 :
Fritz . .	...	I	.	.	.	.	.	.0:10
Nono . .	.	.,	‘	..	.	.	.	.	.	.., 2': 10 ;
1924. Najboljši čas dvovprežno Lusta-Koketka 1:42-2
1922. Najboljši čas čel vero vprežno : Salva-Ida-Barbi-Ilona 2:00, 18 km.
innnrrirvTnnnmmrxnjaanDCEiDmaxiixmaixiaaaannnacxinnDDaaanaaaaDaaaamoDDmnnaDmnanm
g S n
Belgijec in Horičan.
(Konec).
■ Domovina' našega domačega. težkega konja S(o alpske pokrajine,; predvsem Bolmo.gr ašk,a.. NlaljllepšL materija! se je 'gojil v Pinzgaiu-u, od toidi 'tluidli ime »P.incgaveo«, pravilneje ga pa mazivij aimlo »tNoričaima«, ker ko je odrejevaloto plenile po vseh 'pokrajinah, 'ki! jlih jte obsegala starorimska provinca »Noricami«.
'V 1'6. in 17. stoletju so predvsem soilnoigraš-kii školfjte) polsrpieiševalli domačo konjerejo. Uvažali niso iraljliih) konji;, marveč so skušali domače pleme zboljšala, -ter z 'istimi briti svoje potrebe. Vestno so odbirali plemen jiake, prir e jali nekaka. pregledovan j a plemieniskiihi kobil itd1. L. 17!03 so izdali tuidi prvi pravilnik za lieemcov'ai-nje zasebnih žrebcev.
Pako je 'zrasel noričan ina trdih domačih tleh, prilagođen naišetmfui podnebju in domačim žh .1 jen jslkiimi ' razmeram, skoraj prost v.sake tuje primesi, Pač so: ga hoteli zboljšati zordjen-tafekiirnl ’Oziroirraa nen.politainiskinii žrebci;, pozneje pa 1. 11870 z anglešklin Clyde sdaliomJ dai
1.	1882 z belgijskim žrebcem, tediai ta poizkus. «e ijie hvala bogu izjalovil. Pasma je .bilia- tako komsoliitdliinama, dia;še ni pustila' več kvariti. In vsi ti 'tujerodni regemeratorji so se aisi mili rali noriišiki: 'krvi. Kajti težko jie ònehkega, V iz-dbitljm zraslega! latngileža ali ibeligijanca uspešno gojiti v naših goratih krajih/ obratno se pa noricam prav IlaJhko prilagodi ndioibnim razmeram prej imlenovalnih pašema,. Tudi noriško pleme kaže, kot vfeiai druga* nekak vailo vit razvoj* opažamo pri njem čase (krize in zopetnega povzdiga, toda to valovanje ine -kaže tacili velikih razlik kakor jiih vidimo v razvoju drugih* zlasti težkih pasem. 'To »je riarmo vrlina norioa-na, da je to naravna pasoma, ki je izšla potom pravilne plemenske odbire iz Same sebe, brez znatne 'trnje primesi! in* d ase vsaj tam* kjer se goji najlepši noričan, ni preveč .eksperionlenti.-ralo nad njim ter križalo vse povprek.
Noricam jie .dohrovoljem, masiven, (konj, pori tem ipa dokaj temperamenten. Biava mu je pogosto malo težka, oči in nozdrvi male, uhlja nizko, nastavljena, včasih poleg tega še viseča. Ti izadnji • momenti so, M napravijo njegovo glavo manj dopadl jivo in ne njena teža in dolžina, .kajti pri- težkem, tovormem^konpi rabimo tudi težko glavo... (Riamo te znalke pa j,e noričan podedovali po isvojieiml pradedu ih ti pričajo- kako zaneslijivtO prenaša to pleme oblike im .svojstva ma svoj zarodi, Truplo jie globoko in širo-
ko. Viisofconožci pa, M jih najdemo pri nàs med noricami, pa so navadno križanci s toplokrvni* Viher je kratek, pogosto malo ozek in oster, hrbet dolg, pri temi pa je konji dobro sklenjen v ledij,ah. križ preklan in pobot,. Tudli to se mn je štelo v napake, dasiravno so to lastnosti, ki jih moramo zahtevati od tovornjaka. Hoja njegova je prostorna, sprednje noge -povečini' korektne, zadnje pa stoje pogosto sabljasto in kravje. Kopita ima zdrava. Plosnata kopita in pa krhek rab uajdeano^lie pri noričanih, ki so vzrejeni na mehkih močvirnih tleh. Noge- so malo ilahlkei, '(presečna mera golenice 21—23 ctol), kost pa je pri tern kompaktna in solidna. Po barvi je sedanji inoriSatn po večini tosta-njevec ali lisjak, trudi vrancev in Sircev naj-dtemio' še dovolj, redkejši so šeki im tigri.,
Njegovia odporna siila in pannalo zahteve, M jih- stavlja ma krmo in nego pa so, ki ga pbvždigavajo nad vse kulturne mrzlokrvne pa-sanie. In če se je kateri izmed' težkih, konji v svetovni vojni sploh, obnesel, (jie Ibtil to noričan in noben drugi. Da se Pia najdejlo trudi medi noricami slabiči» je gotova stvar; te mlora zatreti ploiniemska odbira*
Oglejmo sr po'đtrobneijle napake;, In, mn jih očitajo njegovi! nasprotniki: ;
i Ogljlate oblliike, dolg, često 'pošinjen hrbet, polbit 'križ, zlasti pa nepravilne stoje nog. Prvi in glavni razlog, ki se ga vodi v borbi proti tnoričann je, da ,se belgijska žrebeta lažje od-prodajlajb. kot noriška. Ogljalte oblike noriča-na zakrije kdj hitro meso, kakor marsikatero drago napako pri drugih pasmah. Podani hrbet, slalbilfllaste, jv -skočnih členih stisnjene noge, -da celo prekomerna glava, pa so po večini posledice nepravilne vzgoje in vzreje. žrebet, predčasna hporabia za naporna, dela, skratka plod naših fconjerejisfeih razmer, 'ki Ibaš iniso na višku. Visoke gare po naših hlevih sik jo mlado žrebe, da križ viekne. strmi gorski pašniki,. še bolj pa ravno vpreganje v pretežke tovore po strmih gorskih potih, kjer- konj takorekoč voz 'istočasno dviga in vleče, vpliva ikviar.no ma razvoji, okostja, islkllepov lin celih 'ekončin. Oglejmo «L odlgojo naših žrebet v obda Seveda' so tudi tu izjeme im upajimlo* da jih hode čimdalje več. Prepotrebna tekailišča; predpogoj za konjerejo pe navadi— manjkajo. Zrna konj skoraj ne vzidal, doktor ni dorasel, pozimi ga zapiramo v aaduhle hleve, a krmo mioralino ištedi-t-i, ker obeta biti zima dolga in spomlad p neugodna. Ne .privoščimo- mai aanithl svetlobe. — niti zraka.. V drugem .letu pa hitro v kombi žnjim, dia se pravočaisnoprivadi vožnji. Dognano jie* d'a so žrebeta,- ki so se skotila v Vojni .dobi in ki so
□□□□□□□□□IXDDGadaOLXjDnnnnnnnnnnnnnnnnrririnr

nnnrinnnnnnnnnrinmiJLJüEiaa
nnnnnrTnrinnnnrrirrrinnnnnnnrnnnmnni-rThnnnr-innnrinannannnnnnnnnnnnnnnanDriDnnnnnDaanDaDOC
v zgodnji mladosti vžival-a razna nadomestila mesto običajne ikrmie, zaostala v rasti in razvo-ijtu, glava pa jdmr je našla najprej! neozirje se na «staili 'organizem. Dejstvo, ki je že davno znano gojiteljem riib. Pobit križ pa najdemo veliko .večkrat pri -belgijskem zarodu kot pri domačem. iSiediaj- pa 'k zadnjemu argumentu, ki ga vodijo1 v boj zoper Noricama, to jo težka odipro-diajia in mlato dobi-efcainosna reja noriških žrebet. Naša konjereja- številčno peša. Temu je kni;v -tok -čaisa; stroj in pa tehnika ji odjedata tal. Mi ne bojmo v doglednih časoib rabili konj;. Konji težkega tipa bo ostal v, prvi rasti v domačem gosp o diarstvu. Habamo gos p oda n=!ke-ga konja in tega si moramo vzrediti oziroma ohraniti. Nisem v bistvu) proti belgi jen. sem pa pi-otti predsodku, -dia jle vse tuje -dolbro — dlotmače pa za mdč. D vomliml tudli, da b-omoše ke- g daj talko izdatno zakladali naše sosede s konji kakor nekdaj, ker tudi pri njith so nastale # ne fconijierejske razmere, kot pri nas to poleg tega si skuša po možnosti vsak doma -odrediti tisto -malo, kar rabi. In če borno izvažali, bo to .moral! biti tdober .gospodarski konj, Ib-odfiteli! že tega ali onega tipa, ne pa tkalka posebni razstavni ob jekti z 30 cm- piščali itd. Pa- tuteli, za domače razmere naib-i- inaš flamjet .dobrega gospodarskega konja in tamtu odgovarja v vsakem ožl-uut naš noričan. 'Njegove vrline so že davno spoznali vsi naši) bližnji sosedi Nemci. -Cehi itd.. Na Moravskem!, kj|er se goji težko pleme, so se oprijeli noričana, le pri nas .sano se reaJkeijo-nirali in moramo tavati desetletja za dragimi.
Š1 a j p a h, upravnik drž. žrelbčarae.
niiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiMHiiiiiinniiiMiiniiMiiHUHinitiiHMiiHiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii
O plemenjenju u ožjem krunem soroòstuu.
Problemi podedloiVanja ali dednosti spada menda mied najtežje v živinoreji. Dolgoletna opazovanja nami ..jasno pričajo o gotovih dejstvih, katerih bistvo nam je Pa prikrito-; ne poznamo ' njihovih tajnih vzrokov. Zato .si Jih skušamo pojasniti is hipotezami ali -domnevami. »Tako vemo nedvomlno-, da škoduje plemen jenje v ožj-eml ikrvneml sorodstvu -ali; v krvomesn ji zar-oldu. Bitja, kil izhajajo iz takega spoja, so slabotna in potdvržienia in-ajr azlične j širni boleznim; njihova splošna konstitucija je slaba. Kjte je temu vzrok?	-
Darwin domneva v komluLaciji :ali' nakopičenju 'bolezenskih dispozicij iu -drugih slabih lastnosti v novem 'bitju. Vendar pa tu dtomlnevu ne zadostuje, 'ker nami ne pojasnjuje marsika-kega dednega, po java. Ne zadovoljuje nas niti takozvairm-M-enldell-oVa teori ja, ki hoče pojasniti
taka dejstva z nenadnimi izbruhom gotovih neugodnih 'lastnosti, ki so jih imeli predniki rojenega (bitja.
V novejši diobi je raziskovalec Demto-ll opazoval, da učinkuje pri rastlinah oploditev s tujimi prasndJkii ugodno, ravnotako ugodno pa tudi lastno oprašenje; več ali manj. neugoden učinek pa ionia oploditev v sorodstvu in v ožjem sorodstvu, ki Deži med tema dVemla ekstremnima slučajema Na podlagi tega postavlja-sledečo domnevo ali hipotezo: Nastajajoč organizem •moremlo smatrati kot nekako d-vojnato bitje (očetov in materin delež). Oba -dela pa učinkujeta strupeno -drug na 'drugega in .sproži ta-reakcijo; ki pomlalemi oprosti nastajajoče bitje teh strupov. Normalna oploditev bi potemtakem obstojala v tem, -da se -vrši to ražstrupl|jievanje normalno in- v redu. Čte sta pa oba udeleženca (oče in mati) drug -od drugega tako odldafljleua, d-a spadata n. pr. k dVeunla raznima žival iškima vrstamla, je medlseiboijina strupenost obeh d'eie-velika, .da ni več možno popolno raz-struplje-nje in da- -nastanejo tako poškodovanja, ki onemogočajo nastanek normalnega bitja; organizme, ki nastanejo podi učinkom teh poškodovanji, imenujemo bastarde, če sta nasprotno oba-della med seboj' v vedno bolj ozkem 'sorodstvu, jie razlika med obema- deležema, ki vorL?eikajk, dražloiaj, preslaba, dia bi dilogia, sprožiti re-akdi-jio razstreljevanja. Končno pa.
■ izOiSitane ?po:poJaionit<i.
ÌDà) s'è twej*! miore ta proces irazeitriiplje van j a nastajajočega bitja vršiti normladno', je potrebno, -da doseže dražljaji gotovo jakost. Če še to ne zgoda, se razstruplljievalua reakcija, ki je za življenje talko važna, ne vrši. v zadostnem obsegu, ala pa sploh izostane, kar se medi živa-limi tudi dogaja, ce so sl v ožjem- krvnem sorodstvu. Skoda plemeujenjavkrvomešniji' nastane tore j tako, da izostane v niaistajajočeml 'bit j u reakcija razs.tmpljevanjjia ; medsebojna strupenost obeh deležev učinkuje neugodno, oziroma- ovirajoče na razvijajoči se organizem I -j-® tèga je pa tudi razumljivo, zakaj izostane oškodovanje ploda -pri ekstremni Ikrvomešnji, t, j. pri lastnem! oplojen ju, Identiteta, oizdrotiiia enakost semenske celice in jajčka je v tem slu-, čaju tako velika, da ne -more -nastati nikako zastrupi jen je v razvijajočem se organizmu.
Izhajajoč od tega nazora o škodah krvo-mlešnje, .moramo stremeti za tem, da jih odpravimo in pospešujemo proces razstrn.plje-vanja v novem, -nastajajočem 'bitju. Demolì je delal poskuse na miših in dosegel z večkratnimi dav-fcaima- arz-ena visoko odpornost proti posledicam krvomešnje. Navedeni raziskovalec navaja še mefcaj- dnugihr' možnosti-, da se- odpornost’ proti zastruplljenjn poveča kakor izbira živalskih vrst, pri katerih se proces rajzstruplfllanja sproži naglo in lahko, proizvajanje kondicijonelnih razlik, nastalih v vrstah po krvomešnji i par j eni je zunanje neenakih individuov.
Veble, -drž. veterinar.
□
□□□DixjmDDixiaaixDmixpaaxitxiücojaaauDaxiaaajaaaaDaaaDixKxraoxiaDaDaüaxaxoxiaciXDi
O pojanju in plemenjenju kobil.
Važno je upoštevati sledeča izkustva-: Kobila se poja (goni) 8. tlo 11. dan po ppoo Ja, cinigie pa tekom 18 de 28 dni. Po jan je kobile je lahko opaziti, redkokdaj1 se kobila poja lako, da tega ne opazimo; tri faze poj a uja.; in sicer: Tiravo ■ pojenje, popojian je (NiaehrroSsen) in eai-;äoenje trajlajo üXB = 9 dni, nato spolovila ai m jej o 1Ó dio Ì8 ’dini.
Deveti dan po porodn kobile žrebca navadno ne odbijajo, veèina kobil se takrat obre ji. Óe pa. žrebec zaskoči kobilo še pred potekom 9 .dni po porodio, je navadno ne oplodi; zato je'talko zaskočen je nezmtseflnp, da celo škodljivo.
asfaijlbolšše uispehe oploditve dosežemio, če damo toóblto zafckomti; y prvih idineh po jan ja. če imamo veó kobil, si moramo čas pojanjai i»ri visalkii 'kobili posebej zabeležiti, ' dia poznamo njeno perijodb pojanja. Že enkrat, zaskočene kobile moramp poskusiti (vesti k žreben v drugič) po 18. d!o 28. dneh, a ne po 9. dneh,. kakor se to dostikrat- doiga jain s temi kvari- ugoden «tipen pletu en j en j a.	'	V.
IllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllUllllilllllllllllllllllllinillllllllllllllllll
8 Župnik Uiktor Preglej t |
Diir'21* junija je nenadoma premi riu-i' č. a;. Vi’ktor Préylèj, župnik SV. Lovrenc ira Poli o r-jn, in naš odbornik odi ustanovitve odseka. Bil ; je- šele 46 let star. Kot župnik v Stranicah je bil neumoren poslovodjih toon Jer e jisifce zadruge ! v Konjicah in kot tak med prvimi ustanova ilei Kon jere jiskega odseka II. ter. ves čas do n jegove prerane smirti delaven naš odbornik. Ninbilo skioraj seijie, katero bi on bil izpustil. .
Pogreb je bil 26. tim in se ga je udeležil pl naše društvo odbornik 1 višjli' živinozdtravnik g. .Pirn at.
Društvo ga bo obranilo v dobrem! Sipotninu in to tudi, ko je bill na svojem no verni službenem mestu Sv. 'Lovrencu na Poliiorju.
Illllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllll[|llllllllllllllll!llllll|||||!ll!lll||||||||!lllllllll
Sporeò
prireöiteu ob priliki proslave petdesetletnice obstoja
Kola jahača in uozača u Ljutomeru
dne 15. in 16. augusta 1925.
18. Vlili. Dopoldne; Od U. do 12. ure promenadni;
koncert na Glavnem trgu v Ljutomeru.
Popoldne: Ob 14. uri razstava kasačev in toplokrvnih ikon j.
Uporabnosti!a preizkušnja za toasaoe (eno- im divovprež-no na 'progi, v plugu, v natovorjenem: vozu in pod sedlom).
16. VIII. Dopoldne: Od IB. do 112, ure promenadni koncert na Glavnem trgu 1 v Ljutomeru.
Popoldne: Ob li. uri dirka vikaš« in galopu.
Med. posameznimi točkami se predvode jo ikoUljl i.',S.;;,
1.	odlmior: Naloženi vozovi,;.-g
2.	odmor: Na razstavi premlrani konji in ple-mensiki žrebci s postaje..
3.	odmor: Konji s časom pod 1:40 pod belimi
odejami « napisom; imena rejca in doseženega rekorda; za konje, ki se ne nahajajo več v okraju, nese rej'cc tablo s t-akim napisom*.
Popoldanske prireditve se' vrše'ina dirikali-ščm žrebarne na.Cvenu. pri Ljutomeru ob soide-llovanjui godbe. .
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiititiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V jugoslovanskem <lcrby-u 1. 1925 je zmagala dne 14. junija U925 na maribonskeimi dirkališču Nadina po žreben Dantou: (rejec oboli Marko Slavič, Kilfheairóyci pri ‘Ljutomeru, vozač, rej-čeiv isma ^FianjkioL topča kobila 1 jutomers/ke Seljačke re je !
lllllllllllillllllllllllllllllllllililllilllilllllNIIHIIliliilllillllllNIIIIIIIIIIIIlillllililiilll
Uspeh Ljutomerskega kasača. V Ljutomerskem: srezu zrejeni .kasač »Mesudi« je na dirki v Sohiofcradu dne 1.7. niajnitoa tl, bil v.’4 dirkah dvakrat zmiaigova'leo iti dosegel rekord 1:29’2. med temfko jedblegel nijemu maijbližjLkonj le 1:32’2.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiimn
Orustuene uesti.
Kot ustat tovnik iz enkratnim1 prispevkom 1000 din. pe pristopil, fc riašenm- društvu g. Alfred vitez^Eossmanit, veleposestnik vi Kadiva-nju in bivši dolgoletni zaslužni predsednik Kon jerejske družbe za Štajersko.
Premiranje plemenskih konjev v t. 1. se bode po od boro verni sklepu z dne 26. avgusta 191215 vršite dne 14. avigusta v .Ormožui, 3. avgusta v'Žalcu, 4. avgusta v Šmarju pri Jelšah : 5. avgusta v. Ptuj-u.
Za Ljutomerski' okraj so pa vrši v zvezi z jubilejnimi prireditvialM tamkajšnega Kola jahača in vozača razstava plemenskih konjev . amerifcangkdh itor drugih tapi okrvniih pasem dne 15. avgusta na Ovenu iv žrebarni. .
Več ogledov letos vsded pičlih denarnih sredstev ni mogoče 'prirediti.
Denarni' prispevki, ikri smo jih sprejeli iz drugih isreaov — ostanejo neporabljeni do drugega leta. Takrat se bodo pa vršili ogledi v dotičnih srezih:.
Lastnik in izdajatelj : Konjerejsko društvo za Mariborsko oblast, Ivanjkovci. — Tisk; Mariborske tiskarne d. d. p Odgovorni urednik: Rudolf Ozim, Maribor.
aOLlLJOaxiaiXiUuuijaaDDaiTJDnnDnnmnnnro-nnnnnnnnnnnnnrrirìi-rinnnnmmnnnnnnnrinnnnnnnnnnnF
na
bi
Din
rjuh iz mo čne tkanine à 2 m Din 360 -, à 2 H m Din 400 -,
iz pristnega lanenega platna à 2 1fi m Din 510 — : razpošilja veletrgovina R STER-MECKI. CELJE št. 4-3 Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in ra zne manufakturne robe pa samo za 8 dni ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, do-nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez 500’— poštnine prosto. Trgovci engros čepe.
S
e
I
e
■

à1
Medj imnrski	IH
težki vprežni konji,	|j§
razplodne koble,	=
konji za kočije	J
dobe se	stalno	in	po	najnižji ceni potom
'	V	* ——sl
Julio	Hoffmaima v Čakovcu	Jj
Telefon 31	s
Komnu ID OPREHDE		Centrala: Jurčičeva ulica št. 4	1
za konje oö nauaäne do najfinejše ur9te za lahko In težko uožnjo,		Filiala: Strossmajerjeva ulica 5	
kakor tudi razne potrebščine :			
DEŽNE P LH H T E		jggjk	
za konje in uozoue, suetiijke za kočije, bičeunike, brzde, kresal-		JgP	
nike za noge. Dalje uelika izbira potnih koučekau, ročnih' torbic, listnic, nahrbtnikau, gamaš i. t. d. nagobčniki in ouratniki za pse		MARIBORSKA	I
GOHILHI lERfilENI za mline in žage		TISKARNA	
^ililllllllllllllllllllllllllliilllllllllilllllllllllllllliiiilllllHlllllillllllllillillllllllllllllllllllllllllilliliillllllllllllllllllilliìllilillliilllilllllillllllllliljllliilllllllllllllllllllllllll.		D. D.	It
IURH KRRUQ5			
Rleksandroua cesta št. 13 Slomškov trg št. ö			
m n ri bo r	J		
Jl|lllllllllllll|ll,llllllllllll|l,lllllilllllll|l!|Hlllilllilll||Hll||||||!lll|,llllllll||l|ll!|Hll||||||llll|Ul|||iiiiiillll!l||||||||||||lll|	BS I	^0N2^%	1
ff VELETRGOVINA z ŽELEZNINO |	f		j
f| PINTER fi LEHNU), ŠHfiilBOR i	= . •. 1		1
ff ALEKSANDROVA CESTA 32-34 |	miiiinii'		
g§s Brzojavi: PINLEN MARIBOR — Telefon It. 282- §	i 1		
w Skladišča se nahajajo v 1 |S Mlinski ulici št. 2 in 12—14 f	|	Največji in najmodernejši litografični umetniški zavod, kamnotisk, knjigoveznica, rastrir-nica. —"Založništvo. — Lastni reklämni in	
§1 NA DEBELO NADROBNO f SS . - S	1 I	plakaterski zavod. — Umetni in knjigotisk.	
1 •M||||llllli:,^^lllll|||ll;!^^lll||lllll•^,,^lllllllll«»^,l^llllllllll»',,^lllHlllll•,,,^l*nHllll^,,^|||||lllll'• -		-----■■ ~ ■" ' H	I