iz prakse za prakso 59 Personal rescuing from water using a tube Abstract Rescuing a drowning person, who is exhausted and especially if they are irrational, is much safer with a tube than without one. The rescuer fastens the tube to their shoulders with a strap and places it under their upper arms, which adds to buoyancy and facilitates the rescue. The article describes several possible ways of jumping into the water and swimming with a tube as well as the rescue procedure. In the phase of approaching a drowning person, the procedure is the same, whereas in the rescuing phase it depends on the condition of the injured person who may be exhausted or irrational. Keywords: water, drowning, rescuer, buoyancy Jernej Kapus, Igor Štirn Osebno reševanje iz vode s tubo Izvleček Reševanje onemoglega in predvsem nerazsodnega utapljajočega s tubo je veliko bolj varno kot reševanje brez nje. Reševalec si tubo s trakom oprta čez ra- mena in si jo si jo namesti pod nadlah- ti, kar mu daje veliko dodatno plovnost in mu s tem olajša reševanje. V članku je opisanih več možnih načinov skoka v vodo in plavanja s tubo ter sam postopek reševanja. Približevanje utapljajočemu je ne glede na njegovo stanje vedno enako. Reševanje utapljajočega s tubo pa se gle- de na njegovo stanje razlikuje. Ključne besede: voda, utapljanje, reševa- lec, plovnost 60 Osebno reševanje je postopek, ki pride v poštev, ko ni možnosti varnejših načinov reševanja iz vode, kot so reševanje z roba bazena, obale oziroma iz plovila. Pri oseb- nem reševanju pride do neposrednega sti- ka med reševalcem in utapljajočim, zato od reševalca zahteva ustrezno znanje plavanja in reševalnih prijemov ter dobro telesno pri- pravljenost. Pri tem igra pomembno vlogo razmerje v velikosti (višina, teža) reševalca in utapljajočega; višji/težji reševalec bo laž- je rešil manjšega/lažjega utapljajočega, kot pa po velikosti sebi enakega ali celi težje- ga. Moški bo torej lažje rešil žensko, ženska otroka ipd. Postopki osebnega reševanja brez pripomočkov (tube) so že podrobno opisani (Kapus idr, 2004). Reševanje utapljajočega iz vode je torej zahteven in nevaren postopek, ki ga lahko močno olajšamo z uporabo reševalne tu- be. To je podolgovatemu kvadru podoben pripomoček iz umetne mase (pene), na ka- terega je na enem koncu pritrjen trak z zan- ko na koncu. Reševalec jo lahko upogne in si jo namesti pod prsi. Njena najbolj upo- rabna lastnost je dobra plovnost; s svojo prostornino tuba izpodrine večjo količino vode in na ta način omogoča silo vzgona, ki navidezno zmanjša težo utapljajočega in s tem močno olajša njegovo reševanje. Po Pravilniku o ukrepih za varstvo pred uto- pitvami na kopališčih je reševalna tuba ob- vezen pripomoček in mora biti pripravljena na vidnem mestu ob bazenu, v nekaterih državah (ZDA) pa jo reševalci kar ves čas prenašajo s seboj. Nameščanje tube in „ skok v vodo Reševalni skok lahko reševalec izvede z od- metavanjem tube ali pa tako, da jo z rokami stisne pod prsi. Pri obeh skokih skoči na no- ge in pri doskoku v vodi ohranja glavo nad gladino, s čimer lahko s pogledom nepre- kinjeno spremlja utapljajočega. To je izre- dno pomembno v primerih, ko je vidljivost v vodi slaba, oddaljenost utapljajočega od obale pa večja. Lahko se namreč zgodi, da bi utapljajoči ravno v trenutku skoka oma- gal in izginil pod gladino. V tem primeru bo reševalec z neprekinjenim opazova- njem natančneje in hitreje določil mesto, kjer bo iskal utapljajočega pod gladino in s tem močno povečal možnosti, da ga hitro najde in ga še pravočasno izvleče iz vode. Kadar utapljajoči leži na dnu bazena, kjer je vidljivost dobra (čista voda) in se ga vidi z roba bazena, hkrati pa je globina reševal- cu poznana (in zadostna), lahko reševalec skoči tudi na glavo in se direktno potopi k utopljencu. Pri tem se mora zavedati, da je, v kolikor ima okrog telesa oprtano tubo, globina potopa omejena z dolžino traku. Reševalni skok s tubo na prsih Reševalec si zanko na traku oprta čez ramo (Slika 1), tubo pa ovije okrog prsi in jo z na- dlaktmi stisne k telesu. Prosti del traku zloži v eno roko, s čimer prepreči, da bi prosto visel in se pri skoku v vodo zataknil. Slika 1. Namestitev tube. Z zaletom ali brez njega reševalec skoči v vodo z nogami razkoračno, trupom rahlo nagnjenim naprej, z nadlahtmi pa tubo čvr- sto stisne k telesu (Slika 2). Njena plovnost mu omogoči, da pri pristanku v vodi glava ostane nad gladino. Slednje ne drži, kadar reševalec v vodo skoči z večje višine, kot je na primer opazovalni stol. V tem primeru je potop glave neizbežen. Reševalni skok z odmetava- njem tube Reševalec drži tubo v nasprotni roki od ra- me, čez katero je zanka oprtana. Z zaletom ali brez njega se odrine od roba bazena naprej z nogami razkoračno, trupom rahlo nagnjenim naprej in rokami rahlo predro- čeno ter vstran. Pri tem odvrže tubo naprej in vstran (Slika 3). Razen odmetavanja tube je tehnika tega skoka enaka tehniki reše- valnega skoka brez tube (Kapus idr., 2004). Tudi cilj je enak – s poudarjenim odrivom v vodoravni smeri pristati v vodi z izposta- vljanjem velikih telesnih površin (rok, nog in trupa), kar omogoča dovolj velik čelni upor, da reševalec zadrži glavo nad gladino. Slika 3. Reševalni skok z odmetavanjem tube. Način skoka v vodo je odvisen od okolišči- ne oziroma od mesta, s katerega reševalec skače v vodo, od vidljivosti v vodi in od sta- nja utapljajočega. V večini primerov skače s tubo pod nadlahtmi in nato plava reševal- no prsno ali kravl s tubo pod prsmi (Slika 4). To mu omogoči umirjen pristop k uta- pljajočemu in s tem podaljšan čas za oceno stanja. Kadar okoliščine zahtevajo hitrejše posredovanje, je bolj primeren skok z od- metavanjem, ki omogoča plavanje reševal- nega kravla z vlečenjem tube, (Slika 5). Ta- kšno plavanje je tudi bolj primerno, kadar je do utapljajočega potrebno preplavati daljše razdalje. Skok na glavo je možen in smiseln samo na poznanem delu kopališča ob dobri vidljivo- sti vode in v primeru negibnega utapljajo- čega, potopljenega na dno, vidnega z roba bazena. Ta način približevanja je najhitrejši, kratek čas pa je v takšnih okoliščinah bi- stvenega pomena. Slika 2. Reševalni skok s tubo. iz prakse za prakso 61 Reševanje onemogle- „ ga plavalca s tubo Reševalec z dvignjeno glavo plava proti utapljajočemu, se na varni razdalji (izven dosega rok utapljajočega) zaustavi in ga ogovori. Nato mu poda tubo tako, da mu jo od zgoraj navzdol položi na ramo (Slika 6). Ko se utapljajoči tube oklene, ga reševalec začne vleči proti obali oziroma robu baze- na. Pri tem ga ves čas opazuje in skrbi, da je trak tube raztegnjen ter napet (Slika 7). Tako vzdržuje varno razdaljo med njima. V kolikor se utapljajoči v paniki želi privleči po tubi in traku do reševalca, mora ta pra- vočasno sneti trak s sebe, se umakniti na varno razdaljo in tubo prepustiti utapljajo- čemu. Kasneje lahko z varne razdalje spet poskuša z nogo ali roko priti do traku in utapljajočega izvleči na varno. Reševanje nerazso- „ dnega utapljajočega s tubo Utapljajoči je lahko tako nerazsoden, da se na ramo ponujene tube ne oprime. V tem primeru si reševalec tubo ponovno name- sti pod nadlahti in na varni razdalji zapla- va za njegov hrbet. Nato ga z nenadnim in čvrstim prijemom za ramena od zadaj prime ter ga s plavanjem samo z udarci iz- vleče na varno (Slika 8). Pri tem si tubo ves čas s podlahtmi pritiska na prsi, tako da ga (in preko njega še utapljajočega) tuba med reševanjem podpira. Slika 8. Reševanje nerazsodnega utapljajočega s tubo. Pristop do utapljajočega pri zavesti – zau- stavljanje na varni razdalji, vzpostavljanje stika z utapljajočim in podajanje tube – je torej vedno enak, nadaljevanje postopka pa je odvisno od njegovega odziva: če se tube oprime, ga reševalec vleče • na varno, če ga med vleko zagrabi panika in zač- • ne plezati po tubi in traku proti reše- valcu in se ga želi oprijeti, si reševalec sname zanko s telesa, mu prepusti tubo ter se umakne na varno razdaljo, če se utapljajoči tube ne oprime, ga re- • ševalec zagrabi s prijemom za ramena od zadaj. Reševanje negibnega „ utapljajočega s tubo Pri reševanju negibnega utapljajočega je ključna hitrost, saj mora reševalec v čim krajšem času začeti s temeljnimi postopki oživljanja. Slika 4. Reševalni kravl na tubi. Slika 5. Reševalni kravl z vlečenjem tube. Slika 6. Podajanje tube onemoglemu plavalcu. Slika 7 . Transport onemoglega plavalca s tubo. 62 Reševalec skoči v vodo z odmetavanjem tube ali na glavo v primerih, kot je bilo opi- sano. Mestu potopitve se približa z reševal- nim kravlom, pri čemer tubo vleče za seboj. Nad negibnim se zaustavi, po potrebi malo umiri in se nadiha oziroma pripravi na po- top. Kadar je globina dna večja od dolžine traku tube, mora reševalec pred potopom ali med njim zanko sneti, da se lahko dovolj globoko potopi. Pred potopom reševalec prime trak z roko, s katero bo kasneje pod- stavljal tubo. Na ta način si omogoči, da bo imel tubo, ko priplava z negibnim na gladi- no, takoj pri roki. Reševanje negibnega uta- pljajočega z dna je enako kot pri osebnem reševanju brez tube (Kapus idr., 2004). Naj- primernejši je prijem pod roko za naspro- tno roko. Z uporabo tega prijema reševalec negibnega dvigne na gladino, takoj učvrsti njegovo glavo med svojo glavo in ramo (Slika 9), ga spravi v vodoravni položaj in z nasprotno roko podloži tubo pod ledveni del hrbta. Za transport na kratki razdalji lahko uporabi prijem za ramena, kot je bil opisan pri reševanju nerazsodnega, vendar je ta način transportiranja počasnejši, saj reševalec plava samo z udarci. Zato reše- valec uporabi transportni prijem, kjer da roke negibnega v zaročenje čez tubo, si ga nasloni nase in čez njegovo ramo prime za tubo. Na ramo roke, s katero drži tubo, nasloni tudi njegovo glavo, nasprotno roko pa lahko uporabi za plavanje. Izvlačenje negibnega utaplja- jočega iz vode Reševalec negibnega utapljajočega naj- lažje izvleče iz bazena z reševalno desko, ki jo prinese in podstavi drugi reševalec (Slika 11). Kadar pa je reševalec sam, pri- plava z utopljencem do roba bazena, ga s telesom pritisne ob steno, njegove roke pa iztegnjene eno na drugo potisne čim bolj naprej čez rob. Ob strani zleze iz vode, pri čemer z roko ves čas drži negibnega. Tako prepreči, da bi zdrsnil nazaj v vodo. Na robu bazena ga prime za zapestja, obrne okrog vzdolžne osi tako, da je s hrbtom obrnjen proti steni bazena in ga dvigne na rob. V trenutku, ko ga z zadnjico položi na rob bazena, reševalec podstavi svojo koleno za njegov hrbet, s čimer prepreči, da bi s hrb- tom in glavo udaril nazaj v tla. Nato upo- rabi Ravtekov prijem in ga izvleče v celoti na kopno ter stran od roba. Na mestu, kjer bo izvajal temeljne postopke oživljanja, re- ševalec z eno nogo ob strani poklekne ob negibnem, na drugo nogo pa si nasloni njegov hrbet. V tem položaju prime njego- vo glavo, nato pa lahko umakne svojo no- go in negibnega počasi in nežno položi na tla. Sledijo temeljni postopki oživljanja. Če se vodna globina postopno znižuje, ali pa je izhod mogoč po položnih stopnicah, reševalec uporabi Ravtekov prijem. Literatura „ Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., 1. Vlahovič, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode, Aktivna varnost in prva pomoč. Ljubljana: Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Fänrich, R., Štirn, I., Štrumbelj, B. in Zavšek, G. 2. (2011). Reševanje iz vode. DVD s prikazom po- stopkov: Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Slikovno gradivo je povzeto iz posnetkov Reše- vanja iz vode izdanih na DVD-ju, ki je naveden v literaturi. doc. dr. Jernej Kapus, prof. šp. vzg. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport nejc.kapus@fsp.uni-lj.si Slika 9. Učvrstitev glave negibnega utapljajočega med transportom. Slika 10. Transport negibnega utapljajočega s tubo. Slika 1 1. Izvečenje negibnega utapljajočega iz vode z reševalno desko.