Pitšiaina pavšaltoaaa. i Strokovni iist m povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem". : t== List izhaja 25. vsakega meseca. =_: ■ Za člane v „Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20’—. Sicer stane list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.— ; posamezne Številke Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8 cesta štev. IG. 18. ure. == 20. vsakega me- — Cena inseratom: >/.ofrali« za to, ko prejemajo svoj stanovski list. Vse je dandanes organizirano in plačuje radevolje ogromne prispevke, najbogatejši stan pa niti najmanjših prispevkov ne zmore. Proračun kaže 40.000 K dohodkov, ako bi le 2000 naročnikov izpolnilo svojo dolžnost in plačalo naročnino, ki je še na dolgu, bi bil račun čist, tako pa smo doslej iztepli skupaj komaj okog 12.000 K, v tiskarni pa dolgujemo 16.000 K, potem je še poštnina in s čem naj plačamo osobje, ki deluje pri listu. Ako se zadružništvo ne zaveda svoje dolžnosti in se deficit ne izravna, čim preje ustavimo izdajanje lista in gostilničarstvo niti z lučjo pri belem dnevu ne najde več lista, ki bi njegove interese zastopal kakor je potrebno. Predlagali bodemo še en izhod in ta je: Vse zadruge morajo na občnih zborih skleniti, da |e naročba stanovskega časopisa obligatna za vse člane, nato sc potem lahko upravnim potom izterjava in zadeva bo v redu, sicer pa bo prišlo do tega, da bo gostilničarstvo v naj-kritičnejšem času brez svojega glasila, brez vsake javne zaslombe. Taki kritični časi pa se nam bližajo, kar blagovolite posneti iz današnje objave novih osnov zakonov za pobijanje pijančevanja. Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. Upravništvo Uredništvo ..Gostilničarja". „ Gostilničarja". Bodimo na straži! V ministrstvu za narodno zdravje je ustanovljen poseben protialkoholni odsek, ki ima predvsem zadačo, da uničava gostilničarstvo in krčmarstvo. Kakšno bode še delovanje tega odseka, se danes še ne ve, ali posneti je iz tega, kar že sedaj vemo, da bo vse njegovo delovanje pro-tivno gostilničarskemu stanu. Abstinenti so uvideli, da je vse njihovo propaganti-stiško delovanje brezuspešno, da živi svet v svojih starih tečajih kot doslej dalje, pa so krenili z drugim sredstvom, s kojimi hote pobijati naš obrtni stan. Protialkoholni odsek, ministrstvo za narodno zdravje, je izdelalo več zakonskih osnov, a glavna, koja tangira naše i obrtne zadeve, ie ona, o pobijanju alkoholizma. Projekt tega zakonskega načrta je bil v ustavnem odboru pretresevan in sprejet. Najkrutejše prizadevajo našo obrt določbe člena 12. in 13. Za danes podamo tu celokupni ta načrt, da ga naše gostilničarstvo spozna in se pripravi pravočasno na boj proti njemu. Zakonski načrt se glasi: Načrt zakona o pobijanjiii alkoholizma. Člen 1. Pod ta zakon spadajo vse pijače, koje vsebujejo alkohol. člen 2. V sporazumu z ministrstvom prosvete se uvede takoj, ko stopi ta zakon v veljavo, v vseh šolah sistematični pouk v vseh vprašanjih, ki so v zvezi z alkoholizmom in njegovimi slabimi posledicami. Člen 3. Nikdo se ne more baviti s proizvajanjem ali fabrikacijo alkoholnih pijač, dokler za to ne dobi odobrenja od pristojne sanitetske oblasti. Člen 4. V podvzetja za proizvajanje alkoholnih pijač se ne smejo jemati na delo osebe ifcpod 18 let starosti. člen 5. V podvzetjih za proizvajanje alkoholnih pijač se ne sme točiti ali dajati nikakih alkoholnih pijač. Člen 6. Zabranjeno je dajati bodisi za dnevnico ali za dodatek za delo alkoholnih pijač osebam, katere delajo v takih podjetjih. C len 7. Zabranjeno je bivanje in stanovanje v takih p odvzetjih osebam, koje niso stalno v delu pri njih. Člen 8. Vsa podvzetja, koja se bavijo s proizvajanjem ali fabriciranjem alkoholnih pijač, so dolžna vsako leto objaviti svoje bilance in način, kakor to predpisuje zakon o akcijskih podvzetjih. Od čistega letnega dobička se ima odstopiti 10% fondu za pobijanje alkoholizma. Pravila k temu fondu predpisuje minister narodnega zdravja. C1 e n 9. Na predlog pristojne sanitetne oblasti se zamore proizvajanje alkoholnih pijač omejiti ali odobriti podvzetjem. koja ima-ja humanitarni cilj, a ne cilja naravnost za dobičkom. Člen 10. Podvzetja, koja se bavijo s proizvajanjem žganja, konjaka, likerov, ruma In drugih alkoholnih kiač, ki vsebujejo več kot 30% alkohola, se morajo dvojnato obdavčiti v korist fonda za pobijanje alkoholizma. Člen 11. Podjetja, koja so osnovana ali se osnujejo z namenom za proizvajanje ali prodajo brezalkoholnih pijač, se oprostijo za 10 let vsakega davka od dneva, kadar ta zakon stoji v veljavo. Člen 12. Zabranjtije se prodaja In točenje vseh alkoholnih pijač od 6, popoldne vsake sobote do 8. ure dopoldne vsakega ponedeljka. Člen 13. Prepoveduje se prodaja in točenje vseh alkoholnih pijač na javnih zborova-nih (na odprtem ali zaprtem prostoru) političnih ali druge vrste, na vseh prošče-njih (žegnanjih), sejmih in za časa občinskih ali poslaniških volitev od 6. ure zvečer dneva pred otvoritvijo volitev, pa do 8. ure predpoldne po dnevu završenih volitev. Č1 e n 14. Prepoveduje se prodajanje pijač, koje imajo več nego 4% alkohola, pa vseh restavracijah železniških in parobrodnih postajah in restavracijah, v parobrodih in vagonih. Člen 15. Zabranjuje se prodaja kakoršnekoli alkoholne pijače v železniških vagonih. Člen 16. Železniški in brodarski restavranti so dolžni imeti vedno zadostno količino brezalkoholnih pijač mineralnih in drugih voda za pijačo. Člen 17. Ne sme se privoliti otvoritev novih gostiln ali dopustiti prodajo alkoholnih pijač v občini, ako bi imela priti na tisoč stanovalcev več kot ena gostilna. Člen 18. Vsa podvzetja, koja so osnovana ali se osnujejo za proizvajanje (fabrikacijo) ali prodajo brezalkoholnih sadnih proizvodov: marmelade, sladkih sokov, in pijač za osveženje, uživajo ugodnosti iz člena 11. tega zakona. Člen 19. Prepovedano je davanje ali prodaja kakoršnihkoli si bodi alkoholnih pijač pijanim osebam ali osebam izpod 16 let. Č1 e n 20. Notorične pijance se more primerno zdraviti v nalašč za to ustanovljenih zavodih. Člen 21. Kdor se pregreši proti naredbam tega zakona, se kaznuje denarno do 1000 dinarjev ali s tolikočasnim zaporom, kolikor tej vsoti odgovarja. Člen 22. Zastopniki podjetij za prodajanje ali proizvajanje alkoholnih pijač ali osebe, odgovorne za vodstvo teh poslov, ako se trikrat pregreše zoper katerokoli odredbo tega zakona in so bili kaznovani, izgubijo dopuščenje za daljnje držanje in vodenje takega podjetja. Na ta način izgubljeno dopuščenje se more prenesti in dati dobro-tvornitn društvom, koje čist? dobiček od podvzetja namenijo za pobijanje alkoholizma. Č1 e n 23. Ministrstvo narodnega zdravja se ima zavzemati: a) O prosvetni propagandi v narodu proti alkoholizmu; b) o izdelanju določb za izobrazbo glede vprašanja proti alkoholizmu v vseh šolah v sporazumu z ministrom prosvete; c) o osnovanju zdravilišča za alkoholike; d) o osnovanju ambulatorija za alkoholike; e) o pripomoganju privatne inicijative v boju proti alkoholizmu; g) o osnovanju podvzetji za brezalkoholno prodajo sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. Č1 e n 24. Samoupravne oblasti zamorejo, ako to zahteva tri četrtine odbornikov, odrediti in zaveritl še strožje omejitve od onih, koje so predvidene v členih 11., 12., 13. in 16. tega zakona. Zadružništvo. Občni zbor gostilničarske zadruge v Litiji se je vršil dne 14. marca t. 1. ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Bori-ška v Litiji. Na dnevnem redu je bilo: Nagovor in poročilo o dosedanjem stanju in delovanju zadruge. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo blagajnika. Proračun za tekoče leto. Volitve in raznoterosti. Dosedanji podnačelnik g. Robavs konštatira sklepčnost, otvori zborovanje, predstavi zvezinega predsednika g. Kavčiča in tajnika Pintarja ter izraža veselje in nado, da se bo zadružno življenje in delovanje te zadruge zopet oživilo, kar potrjuje točnost in lepo števiio udeležencev občnega zbora. O. Lajovic prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, poda račun o dohodkih in stroških ter o premoženjskem stanju zadruge, ki izkazuje 29 K prebitka. Poročilo se brez ugovora odobri. K proračunu sc povdarja, da je predvidevati, da bo imela zadruga v bodoče živahnejše delovanje ter k temu tudi neizogibnih stroškov, ker dosedannji dohodki, to je pristopnine novih članov le redko prihajajo, morajo zadružniki skrbeti za pokritje stroškov, ki so z opravki zvezani. Sklene se soglasno k temu pobirati za tekoče leto od vsakega člana po 12 kron zadružne doklade.. — K volitvam določi predsednik 10 minut odmora ,da se zborovalci dogovore radi kandidatov, sklene se ustmena volitev. Poda se pojasnilo, da imajo pravico voliti le tisti, ki sami izvršujejo svoje koncesije ako pa je koncesija v zakupu ali v najemu, pa nima gospodar pravice volitve, marveč zakupnik, namestnik ali poslovodja pa nima pravice glasovanja, pooblastila ne veljajo Po preteku odmora se predlaga izmed zborovalcev, naj bo bodoči načelnik gospod Iv. Robavs iz Šmartna in načel, namestnik gosp. Mešek v Litiji, predlog sc z odobravanjem pozdravi in na dano glasovanje soglasno sprejme. Potem se soglasno izvolijo sledeči odborniki: za občino Vače Barlič. za Hotče Praprotnik in Šribar, za Konj Donovšek, Šmartno Savine in Hostnik, Litijo Borišck in Loja-vlc, slednji tudi za Trebeljevo. Kot namestniki se izvolijo gg.: Pavlič Jos. Moravče, Planinšek Završnik, Rojina Leskovec in Vrtačnik Št. Lampert. Nato pozdravi predsednik Zveze gosp. Kavčič navzoče, izraža veselje, da se je pomen zadružništva začel bolje spoznavati in upoštevati kar kaže današnji dober obisk občnega zbora, na katerem je podati vse pritožbe posameznika in se pogovoriti o potrebah in ukrepih, katere naj zadruga v dobrobit svojih članov vrši. Cim delavnejša je zadruga, tem večji ugled si pridobiva pri oblastvih, le združeni zamoremo uspešno odbijati razne težkoče in neprilike, katere se vedno navaljujejo na gostilničarski stan. Gostilničarstvo je dobro organizirano v zadrugah, te v zvezah in zveze končno v državni zvezi, ki ima svoj sedež v Beogradu. Le tako je bilo možno zlomiti že marsikateri naval, ki so ga nasprotniki gostilničarstva kanili nad nami izvršiti. Zadruge imajo tudi nalogo notranje evidence in nadzorovanja vsega obratovanja, da izčistijo šušmarjenje in neopravičeno točenje po skrivnih točilnicah, trgovinah itd. Na vprašanje, kdo pravzaprav dela to gonjo proti gostilničarstvu ali sveta vojska ali kdoli, pojasni g. predsednik, da so društva, ki permanentno razbrskavajo sredstva proti pijančevanju, a kadar ne vedo nič, se lotijo zopet gostilničarjev izrabljajoč vse mogoča oblastva in slednjič še policijo, katera za vsako malenkost nalaga nečuvene kazni in stresa naravnost smešno pedantnost v policijski uri, kakor bi bila gostilna cerkev, kjer že komaj čakajo, da reče ite missa est, da vse ven vre. Ministerijalna naredba z dne 13. nov. 1919 je bila sklenjena v soglasju gostilničarskih organizacij vse Jugoslavije; te naredbe sc moramo točno držati, naša pokrajinska vlada pa nima prava tikinjevati posamezne paragrafe, kakor to hoče narediti s § 1 te naredbe. O. načelnik Robavs se zahvali za zaupanje in izvolitev ter obljublja po svoji moči s podporo gospoda podna-čelnika delovati za prospeh zadruge in čuvati koristi članov ter poživlja gg. odbornike. da se bodo sej in posvetovanj redno in točno udeleževali. Vse tovariše in tovarišice pa poživlja, naj se v vseh zadevah, tičočih se obrti, vedno le na zadruge obračajo, ta bodi kompenteitno mesto v vseh zadevah naše obrti, sosebno pa naj se odpravi tista grda nevoščljivost med gostilničarji in ovaduštvo1, ne ovadujmo se sami eden drugega, to ni tovariško saj imamo že itak dosti policijstva na glavi, vsaka nekorektnost naj se pred vsem pri Zadrugi prijavi in ta bo storila vedno svoje korake. Zglasila sc je vdova gostilničarja s pritožbo, da ji je okr. glavarstvo za nedoločen čas zaprlo gostilno zato, ker je nekdo dobil brez njene vednosti čašico žganja. Ker tako postopanje za prvi slučaj ni opravičeno, je načelstvo vzelo zadevo takoj na znanje, da intervenira za takojšnjo otvoritev dotičnega obrata. Ker se ni nihCe več oglasil k besedi, zaključi načelnik občni zubr ob pol 6. uri zvečer. Nekateri zborovalci so se podali nato še k tajniku Pleničarju in predsedniku g. Mešeku ter nadaljevali svoje stanovske razgovore v bratskem razpoloženju. Zakoni, določbe in naredbe. V naslednjem podamo n a r e d b o celokupne deželne vlade za Slovenijo o pobiranju občin* s k i h taks. Ker ta naredba, osobito od § 12 dalje, zadeva gostilniško obrt, pri« občujemo jo celotno, ker je v splošnem potrebno, da ve gostilničar, kake dolž* nosti ima tudi napram občini, kadar se gre za prireditve ali pa pod ta določila spadajoča opravila in dejanja. § I- Vsaka občina v Sloveniji ima pra* vico, da s sklepom občinskega odbora uvede posamezne ali vse v priloženi ta* rifi označene občinske takse ali pa zviša že uvedene takse v mejah te tarife. Sklep se mora na običajni način objaviti s pri* pombo, da je zoper njega v štirinajstih dneh dopustna pritožba na deželno vla* do za Slovenijo, poverjeništvo za notra* nje zadeve; ta pritožba se mora vložiti po županstvu. Kadar pa mora občina po izrečnih zakonitih določilih uradno opravilo, omenjeno v priloženi tarifi, izvršiti brez* plačno, se taksa ne sme pobirati. § 2. Višino takse določa po nasvetu obe činskega odbora deželna vlada, kateri se mora v ta namen predložiti poverjen izpisek iz sejnega zapisnika obenem z razglasom sklepa in morebiti vloženimi pritožbami. Vsaka posamezna taksa se mora t eni in isti občini za vse prebivalce od* meriti v enaki višini. Seznamek sklenjenih, po deželni do* ločenih taks naj se pribije v občinskem uradu na vsakomur vidnem mestu, v njem naj se označi vsaka izprememba glede taks. §3. Takse se stekajo v občinsko blagaj* nico. Po sklepu občinskega odbora pa se lahko odkaže dohodek vseh ali le ne* katerih občinskih taks, dopustnih po tem zakonu, ubožnemu zakladu. Glede taks, navedenih v tarifi, ki je priložena temli zakonu, pod zaporednimi številkami 4 b), 21, 22, 23 in 24, sme občinski odbor tudi skleniti, da pripa* dajo uradujoči osebi za plačo. Takse pod zaporednimi številkami 12, 13 in 17 se brez izjeme vselej stekajo v občinski ubožni zaklad. Prejete takse naj se zapisujejo v poseben taksni dnevnik. Dohodek onih taks, ki se stekajo v občinsko blagajni* co, naj se iz taksnega dnevnika ob skle* pu vsakega pol leta v skupnem znesku vpiše tudi v blagajniški dnevnik občin* skega oziroma ubožnega zaklada. Od* merjena taksa naj se zaznamenuje na dotičnem uradnem spisu; stranki naj se izroči potrdilo o prejemu. §4. Taksa se mora plačati, če ne prej, najkesneje takrat, kadar se izroči reši* tev, ob začetku uradovanja ali kadar kdo ukorišča taksi zavezane pravice. Župan sme vsako uradovanje, če se more brez nevarnosti odložiti, odreči za toliko časa, da se taksa plača, ter ima pravico, zahtevati, da se mu za pokritje komisijskih stroškov izroči primerno predplačilo. Kdor ukoristi taksi zavezane pravi* ce brez dovolitve (sodelovanja) občin* skega urada ali, če to po veljavnih pred* piših ne bi bilo potrebno, brez prejšnje* ga naznanila občinskemu uradu, plača takso v dvojnem znesku. Zastale takse se izterjujejo z zako* nitimi prisilnimi sredstvi po določilih občinskega reda. §5. Razen takse se ne sme zahtevati od stranke druga pristojbina za ljudi, ki uradujejo, bodisi že dnevščina, hodnina ali kaj takega. Ako imajo ti ljudje kaj dobiti, se jim to plača po sklepih občinskega od* bora v zmislu določil občinskega reda naravnost iz občinske blagajne. Vendar pa mora stranka, ki prosi za uradovanje, v katere korist se to opravi, ali katera ga zakrivi in zlasti po* j vzroči z nagajivim ravnanjem, plačati j stroške za izvedence, če ti niso usluž« ! benci občine, kakor tudi pričam na njih j zahtevo gotove in potrebne izdatke. Določila odstavka 1. in 2. se ne tičejo | pristojbin, ki se morajo po veljavnih j službenih predpisih plačevati za policij* ! sko nadziranje prireditev. ! P. . §6- Pritožbe zoper odmero taks kakor j tudi zoper višino stroškov za izvedence in odškodnine pričam se morajo vložiti | v 14 dneh po obvestitvi na občinski od* ! bor in zoper odločbe tega v enakem roku ; na deželno vlado, poverjeništvo za no* | tranje zadeve, in sicer vselej po župan* j st vu. V kolikor se tičejo pritožbe odmere j taks, nimajo odložilne moči. §7. Takse, ki se tri leta potem, ko so se morale plačati (§ 4.), niso izterjale, za» starajo. § 8. Vsi zakoni, vse naredbe in odredbe, ki nasprotujejo tej naredbi ali posamez* nim točkam tarife, pridejane tej naredbi, se razveljavljajo. § 9. Takse, uvedene na podstavi dose* danjih zakonov, naredb in odredb, se pobirajo v dosedanji izmeri tudi še da* lje, dokler se ne izpremene v zmislu te naredbe in pridejane tarife. V Ljubljani, dne 1. aprila 1920. Dr. Brejc s. r., predsednik. Fon s. r. Dr. Gosar s. r. Jan s. r. Remec s. r. Inž. Sernec s. r. Dr. Ver* stovšek s. r. Tarifa k taksni naredbi. 1. a) Za prostovoljen sprejem tu* zemca v domjovinsko zvezo od 50 do 400 K; b) za zagotovitev sprejema inozem* ca v domovinsko zvezo od 100 do 1000 kron. Ako nasledujejo prostovoljno sprejetega tuzemca ali inozemca, kate* remu se je zagotovil sprejem v domo* vinsko zvezo, obenem v domovinski pravici druge osebe, ne sme skupna taksa (rodbinska taksa) presezati štiri* kratne, za eno osebo določene takse. Če inozemec, kateremu se je zagotovil spre* jem v domovinsko zvezo, ne dobi jugo* slovanskega državljanstva, se mu mora vrniti plačana taksa. c) V Ljubljani, v Mariboru, v Celju in v Ptuju v primerih a) od 100 do 600 K; b) od 400 do 2000 K. 2. Za podelitev meščanstva od 500 do 6000 K. 3. Za vsak razglas z nabitkom na občinsko desko ali z oklicem na sedežu občinskega urada ali v okrožju 4 km od 1 do 4 K, za vsake 4 km večje razdalje 1 K več. 4. a) Za prostovoljno dražbo pre* mičnin ali za prostovoljno zakupovanje nepremičnin v kraju uradnega sedeža 4 ali v okrožju 4 km 2 odstotka izkupila ali zakupnine, najmanj pa za vsakega pol dne od 10 do 40 K, za vsake 4 km večje razdalje 10 K več za vsakega pol dne; b) za izklicevalca se plača, če se vrši uradno opravilo na sedežu županstva ali v okrožju 4 km, za vsakega pol dne od 5 do 20 K, za vsake 4 km večje razdalje 5 K več za vsakega pol dne. 5. Za ogled na mestu v stavbnih ali drugih zadevah strank na uradnem se* dežu ali v okrožju 4 km od 10 do 100 K, za vsake 4 km večje razdalje 10 K več. 6. A. Z'a odobritev razdelilnega na« črta (parcelacije) od 30 do 200 K. B. Za določitev stavbne črte in ni* vela, če se izvrši ločeno od stavbne do* volitve, od 30 do 250 K. C. Za stavbno dovolitev: a) pri no* vih stavbah od 30 do 150 K; b) pri pre* zidavah ali pri bistvenih popravah ali prenaredbah od 10 do 100 K. D. Za dovolitev stanovanja in po* rabe od 5 do 30 K. Ako je treba vsled uime graditi no* ve stavbe ali stare prenarejati, so te stavbe proste taks. 7. Za izdajo domovnice (domovin* skega lista) se plača za tiskovino od 1 do 2 K. 8. Za poselsko knjižico od 1 do 2 K. 9. Za uradni prepis sejnega zapis* nika ali drugih uradnih spisov, za vsako čeprav le začeto stran od 1 do 2 K. 10. Za vsako vročitev povabil ali drugih uradnih spisov, razen če gre za vročbe, ki se morajo v javnih zadevah izvršiti na zahtevo drugih oblastev, ura* dov in občin, v kraju uradnega sedeža od 1 do 5 K, izven njega ob razdalji nad 4 km od 2 do 10 K. V ubožnih zadevah se ta taksa ne pobira. 11. Za izdajo izpričeval, certifika* tov in drugih uradnih potrdil od 1 do 4 K. V ubožnih zadevah se ta taksa ne pobira. 12. Za prireditev splošno pristopnih plesnih zabav za en dan od 50 do 300 K, poleg tega za vsakega godca od 2 do 8 kron. 13. Ce so gostilne in kavarne odprte čez policijsko uro, se plača za vsako noč 20 do 50 K. Kadar se pri tem ne prekoračijo tri ure, se plača za vsako uro od 5 do 10 K. 14. Za tombolo, kegljanje na dobit* ke, streljanje na dobitke in sploh za vsako igro na dobitke od 5 do 50 K. 15. Za tekmovalno vožnjo ali tek* movalno jahanje od 50 do 200 K. 16. Za prireditev umetnega ognja, bakljade ali za javne zabavne obhode v preobleki od 50 do 100 K. 17. Za slovesno praznovanje svatbe od 10 do 50 K. 18. Od godbenih avtomatov (gramo* fonov, orkestrionov, električnih klavir* jev itd.) v javnih lokalih za vsako kole* darsko leto od 50 do 200 K. 19. Za predstave v gledališčih, cir* kusih in varijetejih in za koncerte, od vsake predstave od 20 do 100 K. Ako se take predstave prirede v do* brodelne namene, so oproščene občin* ske takse. Vendar pa ima županstvo pravico, zahtevati dokaz, da se je čisti dohodek tudi resnično uporabil za dobrodelni na* men. 20. Za predstave posestnikov mena* žerij, vrtiljakov, strelišč, panoram, gu» galnic in marionetnih gledališč, telovad* cev, brzotekov, čarodejev itd., potem za predstave z električnimi in elektroteh* ničnimi aparati (n. pr. s kinematografi) m enake umetniške prireditve za vsak dan od 10 do 60 K. 21. Za živinski in mesni ogled a) za vsako veliko žival (konji, voli, krave, telice, biki in svinje) od 2 do 5 K; b) za vsako malo žival od 1 do 2 K. 22. Za izvedeniški ogled vsake ži* vali, preden se izda zanjo živinski potni list: a) za vsako veliko žival od 60 vin. do 3 K; b) za vsako malo žival od 60 vin. do 1 K 50 vin. Za ogled več živinčet enega in iste* ga posestnika naenkrat ne sme ogledna pristojbina presezati desetkratne, za ogled čede (t. j. najmanj 30 glav iste vr» ste in istega posestnika) pa ne dvajset* kratne pristojbine, ki je dovoljena v enak namen za ogled posameznih živali iste vrste. 23. Za izdajo živinskega potnega lista brez ozira na število živinčet od 1 do 3 K. 24. Za ogledovanje mrličev: za vsa* kega mrliča v kraju uradnega sedeža oglednikovega ali v okrožju 4 km od 3 do 10 K, za vsake 4 km večje razdalje 5 K več. 25. Za vsakega psa od 3 do 20 K. V Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju od 5 do 30 K. Psi varihi, ki so na verigi, so takse oproščeni. Mednarodni kongres gostilni-čarstva in hotelirstva v Monte Carlu. V kneževini Monaco v mestu glaso-vite svetovne igralnice v Monte Carlu na podnožju južne francoske se bode sestalo v dnevih 18., 19., 20. aprila t. 1. gostilničar -stvo in hotelirstvo celega sveta, da razpravlja o stanovskih vprašanjih. Napredni Francozi so dali temu sestanku inicijativo, a da bodo vse priredbe popolnejše in sijajnejše, so pridobili kneza gospodarja državice Monaco, da se postavi na čelo mednarodnemu gostilničarskemu kongresu. Princ Albret Monakovski bo pričakoval v svojem Monte Carlu mednarodno hotelirstvo, da odpre vrata svoje palače, da se ondi zboruje o velikih ciljih svetovnega hotelirstva in gostilničarstva. Interesi priča Monaco so identični z našimi in- teresi, ker se kneževina Monaco vzdržuje izključivo od hotelirstva in gostilničarstva odnosno od tujskega prometa. Zanima se za konges tudi naše trgovinsko ministrstvo, ter je bila naša zveza po osrednji zvezi v Belgradu vabljena, da bi se po možnosti vsaj dvoje delegatov udeležilo tega mednarodnega kongresa. Mi smo žal morali dati le pooblastilo zagrebški zvezi, da naj zastopa organizacijo slovenskega gostilničarstva na tem kongresu. Glavni cilj tega kongresa bo, da se sestanejo predstavitelji organizacij vseh zavezniških in prijateljskih držav, in da se konstituira mednarodna zveza hotelirstva in gostilničarstva, koja bo imela zadačo, da prouča-va vse probleme mednarodnega značaja, koji obstaja v hotelstvu raznih zemelj. Priprava za to konferenco je poverjena narodni komisiji francoskih hotelirjev. Kongresni delegati se odpeljejo dne 14. aprila s simplonekspresom preko Zagreba. Ljubljane, Trsta Venezie, Milana, Turina, Genove in Nize. Na potnicah je treba imeti vizum italijanski, francoski, švicarski in avstrijski. Razno. Ostrejša naredba proti pijančevanju. Naredba deželne vlade od lanskega leta, s katerim se je omejila oddaja alkoholnih pijač je, ker je v'n a spr otstvu s tozadevno ministerijalno odredbo, razveljavljena. Tudi se je izkazalo, da ta prepoved, alkohola ni prav nič preprečila pijančevanja. Deželna vlada je zato sklenila izdati proti pijančevanju ostrejšo naredbo, po kateri bodo zlasti ostro kaznovani pijanci in oni, ki jih zavajajo v pijančevanje. Mnt nit (servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd. priporočata na drobno in debelo BALOH A ROSINA HflHIBOR, Bralski trg l Jernej Stele. :: LJUBLJANA, Sp- Siika s priporoča svojo zalogo najboljših domačih vin po zmernih cenah. Prva jugoslovanska prometna pisarna LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 3,1. Reklamacije, revizija tovornih listov, trgovska Špedicija :: in gospodarski:: promet.------- i m i m Naznanilo! Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno in prenočišče v Stražišču pri Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. Proda se decimalna in centimalna tehtnica cementirani na 500 kg, po ugodni ceni pri Antonu Križnarju, trgovcu in gostilničarju v Stražišču pri Kranju. Tovariši! Izboljšajte si svoj obrat s pivom Delniške pivovarne v Laškem, koje prekaša danes vse te vrste izdelke na našem ozemlju. Naročila sprejema založništvo v Ljubljani, Gosposvetska cesta 16 (Zvezina pisarna). AVGUST A6N0LA Ljubljana, Dunajska cesta 13. 242 Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne Vino, M in lit izborne kakovosti v vsaki množini po primerni ceni nudi Fran Jateirac, Jaška. Zastopnik. Ivan Lovšin, Ribnica. Zamaške nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov Jelačin & Ho. IiiuMfaiia. V: VIN©: Z staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti in zmernih cen prodaja Ladislav Pollak.Ma. Mia.' !. kranjska tovarna mineralnih voda, soSavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27 priporoča: sodavico, pokalice, naravni mali nov in citrono* sok, nadalje Izborm sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol- čni biser. | Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje! F' ■SE ■HhHhK Ekstrakt unc. k— la kvalitete umetno s saharinom oslajen da z vročo vodo izborno pijačo. Okus in vonj pravega punča. Sladkorja ni potreba. Pošilja se od 5 kg naprej po K 10*— kilogram. — ■■■•- ■ — ADOLF TOSEK, Praga Kral. Vinogradi štev. 1274/G. EEE] [Š1 ED E==~r-~ IHEEEE 30 d (^Raznovrstno -------------------------rudninsko vodo priporoča A, ŠARABON v Ljubljani. A Glavna zaloga rudninske vode In špecerijska veletrgovina. s. Ceniki na razpolago! »M ^SST Ceniki na razpolagoI (g Vlnometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.— Natrijev blsulfit. —Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ——— Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve itd. .— ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljanaj Zidovska ulica 1. Z v? ?.mi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidncje tvrdka T. MENCINGER, Lf ubij? na, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste. ===== Velepražarna za kavo i elektrl :nim obratom. ===== - ■ Zaloga mineralnih vod. ===== I Zaloga stekla, porcelana In svetillk Fr.Kollmann v £jubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. » Baja cvetlični salon VtV Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. J m* [X3CXXXXIXXXXXXjXJDOLAX H N )< N H M N * Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal rasne fine likerle :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc £ Verlič ^ Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. “ifxiooc mnnnrg: yyh EammiŽ Mazilo zoper »Srbečico" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni ?rnkoczy, Ljiijnna. w_ a Vinska trpina iti restavracija Peter Stepic Spodnja m Štev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon £t. 262. vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, :---------------- vse solidna in trpežna izdelava. Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih senatu. - Zaloga sodov ter sodarskega lesa, -■ ■ Franjo Repič sodarskl mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolesijska ulica St. ta 83 m m 83 m 34 §! pekarija, slaščičarna in kavarna m 8*1 83 1? Stari trg 21 sc priporoča sl. občinstvu posebno z dežele na zajutrk. m 34 34 m m m redovalnici za sl gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, ===== z dežele 1 K. ===== Tovariši gostilničarji I Poslužujte se še ugodne prilike I (zalogo) VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Največja slovenska hranilnica di hraniti Cjubljana, prešern&va alica št. 3. Je imela koncem lela 1918 vlog . . H 80,000.000' — rezervnega zaklada...... 2,500.00(1' — Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje ima vpeljane lične ■-■" damače hranilnike. — Hranilnica je pupi-larno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druStvo. lir priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih Ulm iz dolenjskih, bratskih in štasEfskifi uinsklh gorile ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. se dom po primerni ceni pri Franc Melju nu Bregu pošta Borovnica, Kranjsko. 3WBBBEBggB^saBaaBrgiBHH»BaiBaamEgsg I Pivovarna „UNIONM v Ljubljani (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakor: marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dob6 se tudi tropine ln sladne cime, bi so kot živinska krma zolo priporočljive. Izdaja ln zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk ..Narodne tiskarne".