I fMi % Zbirka doro. zdravil kakor jih rabi slov. narod S poljudnim ctpisom človeškega telesa ©© c>c>— -©© Sedmi pomnoženi natis. ©© -- ~C>C> - ©O 1/ Celju, 1914. Zal. Goričar & beskoušek u Celju. 7 "f-* □□□o Goričap & Leskovšek, Cel j e. Cdina in prua slouenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem GORIČAR & kčSRODSčK, COiJC ima uedno u zalogi: leposloune knjige, poezije, mladinske spise, učne knjige, slouarje in slounice, muziRalije. molituenike oseh urst od najpriprostejše do najfinejše uezaue. Isjudskošolske knjige, zemljeuide ročne in nasienske. Ilajuečja trgouina papirja, pisalnih in risalnih potrebščin na debelo in drobno. ===== Irgouske knjige, odjemalne knjige, beležnice. == Zaloga useh tiskouin za šole, občine, hranilnice in posojilnice, oduetnike, notarje, župnijske urade, okr. zastope, obrtne zadruge, priualnike itd. hastna zaloga ljudskošol. zuezkou, risank in risalnih skladou. Oelika zaloga nagrobnih uenceu in trakou. Dopisnice, krajeune, umetne, s cuetlicami in druge u naj- uečji izberi. Pismeni papir u useh uelikostih, u mapah, kasetah, kance- lijski papir, ouitni papir. Umetne cuetlice, posamezne ali u šopkih, perje, cuetje in žica za cuetlice. Ceniki za papir in pisalne potrebščine so brezplačno na razpolapn. Zbirka domačih zdravil kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. --a_ Sedmi pomnoženi natis. - V Celju 1914. Založila Goričar & Leskovšek v Celju. Tisk „Zvezne tiskarne^ v Celju. P. n. Prebral sem Vaš rokopis, za kar ste me v svojem pismu od dne 3. septembra 1887 prosili. Le z veseljem moram potrditi, da ni nobene škodljive ali na¬ pačne domače pomoči v Vašem rokopisu »Domača zdiavila« nasve¬ tovane, torej le mislim kakor tudi želim, da bo mnogim pri takem pomanjkanju zdravnikov po deželi sploh v korist. Vam zvesto udani br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov. SENT-VID na Koroškem, dne 13. sept. 1887. p Namen. Čudovita je moč nekaterih rastlin glede našega zdravja. Maj¬ hen košček te ali one zeli zadostuje, da se nam pretrga nit življenja; po drugi strani je pa zopet prav malo tega ali onega soka iz te ali one korenine, štiblice, perja, zadosti, da se dvignemo polagoma iz dolgočasne bolniške postelje in se zopet okrepimo. Kdor bi trdil, da naš narod ne pozna teh rastlinskih moči, o tem moiam reči, da ne pozna iiaroda v njegovem dejanju in nehanju. O, pozna jih dobro, toda ne povsod vseh. Tukaj nekatere, ondi druge, v tretjem in četrtem kraju zopet tretje in četrte. Nekoliko takih domačih pripomočkov podajam tukaj ljubljenemu narodu s srčno željo, da bi mu bili na zaželjen, ugoden uspeh. Lahko rečem, da jih je mnogo med tukaj navedenimi zdravili, katere sem v rojstni hiši sam Bog ve kolikokrat vselej rabil z najboljšim uspehom. Tudi za eno in isto bolezen zapisal sem jih več, ker se ljudje po raznih krajih poslužujejo različnih; tukaj teh, ondi oni|h. Če torej odreče eno, posluži se drugega. Škode se ti ni bati nobene ne na zdravju in ne na življenju, kajti nič škodljivega ni med temi domačimi zdravili. Samoobsebi se razume, da so domača zdravila le za rabo pri malih boleznih. Kedar pa hudo zboliš, pošlji le kar neutegoma po zdravnika. Odlašati ne smeš nikdar, češ, bo že odleglo. Kdor tako ravna, pregreši se sam nad seboj iti si je marsikdo vzrok prezgodnje smrti. Ker je pa zlasti po kmetih zdravnik navadno silno od rok, bo morda za prvo potrebo tudi v takih slučajih knjižica dobro služila, dokler ne pride poklicani zdravnik, če se namreč slučajno za tvojo bolezen v njej nahaja kaj primernega. Zato želim, da bi se ta »zbirka domačih zdravil « prav tako razširila po mili domovini, kakor je razširjena »pratika«. Potrebna bi bila vsaj tako, če ne še bolj. CELJE, meseca maja 1891. Sestavitelj. 1* Nekaj besedi k VII. izdaji. Kako je bila knjižica »Zbirka domačih zdravil« potrebna, je najlepši dokaz, da se mora že sedmič natisniti. Nad 15.000 izvodov te knjižice že kroži po mili slovenski domovini. Veliko zahvalnih pisem pa mi je potrdilo, da sem pravo ukrenil, zbrati zlasti raztresena navodila, kako rabiti zdravilno moč rastlin. — Dandanes pa slovi posebno voda — sveža voda — po župnik Kneipp-ovem načinu rabljena, kot izborno zdravilo. Dalo mi je to povod tudi o tem v knjižici spregovoriti in opozoriti ljudstvo na najceneje in če je prav rabljeno, tudi uspešno zdravilo — vodo. Odbral sem najpoglavitneje načine rabiti to zdravilo. Dal Bog obilo blagoslova! V CELJU, 24. decembra 1909. Sestavitelj. Na prošnjo sem pregledal prodano knjižico in našel, da so notri nasvetovana zdravila dobra in neškodljiva in pravilno sestavljena. V CELJU, 20. junija 1897. Dr. Al. Praunseis okrožni zdravnik v Celju. Prvi del. O človeku in raznih njegovih boleznih ter dotičnih domačih pripomočkih. -O- I. O človeku. Najimenitnejša stvar božja, zares krona stvarjenja je brez dvoma človek, ki je razširjen po celem svetn od severnega do juž¬ nega tečaja, v mrzlih, gorkih in vročih krajih. Če tudi po zunanjem in duševnih zmožnostih jako različen, je v svoji sestavi vendar eden in isti, naj živi na severnem tečaju ali pa pod ravnikom ob reki Kongo. Tega kakor onega povzdiguje um in govor visoko nad živali, kamor hočejo naravoslovci potisniti človeka. Je že res, da ima naše telo v mnogem enako uredbo, kakor jo nahajamo pri najbolj popol¬ noma razvitih živalih -— pri sesavcih, toda že posamični udje, kakor tudi vsa njihova sestava kažejo nam odlično prednost človekovo pred še tako popolno živaljo; kaj pa še le um in jezik! Kje je žival in naj še bo tako popolnoma razvita, ki bi mislila in pametno govorila, kakor to dela zdrav človek, kar ga ravno tako silno visoko povzdiguje nad živali! Sedež razuma so možgani. Kako so pač ti pri človeku različni od živalskih, in tudi od opičnih. Darvin trdi, da so bili človekovi pradedi opičjega rodu. Mogoče da njegovi, naši ne! V dokaz naj bo skratka t'o~le. Najbolj zanikarnega in zabitega divjaka črepinja ima več možganov in bolj razvitih v sebi, kakor pa lobanja najbolj premetene opice. Darvin in njegovi pristaši sicei trdijo, da se je v teku milijonov let, (oni ne verujejo, kar uči sv. pismo o stvarjenju sveta in prvega človeka v raju), od kar je človek na svetu, nek poseben rod opic tako požlahtil in razvil, da je iz njega postal današnji človek. Zakaj pa je bil le en sam opičji rod tako srečen, zakaj so pa vsi drugi ostali, kakor so bili pred tisoč in tisoč leti — vedno le opice in še dandanes niti za las nimajo več možganov, kakor so jih imele prvi dan po svojem stvarjenju? Možgani pri opicah ostanejo ves čas, kakor jih imajo v mladosti, pri človeku se pa razvijajo, dokler človek ne doraste popolnoma. 6 Od tod tudi otroško mišljenje in otroška pamet v primeri z mišljenjem in razumom odrašenega človeka. Razum pri človeku je jako različno razvit, prav tako različen med enim in istim plemenom, da, celo med eno in isto družine, kakor je človeški rod sam na sebi različen glede svoje zunanjosti. Deli se ta namreč na petero plemen, ki so sledeča: L Kavkaško pleme, ki se odlikuje po ravnozobih čeljustih, beli koži, zarudelih licih, mehkih rjavih ali črnih laseh, močni bradi, po- dolgastem ali oblastem obrazu in po lepem čelu. Duševno je to pleme med vsemi najbolj nadarjeno in telesno najlepše. Semkaj spadajo skoraj vsi Evropejci, zapadni Azijanci in severni Afrikanci. 2. Mongolsko pleme obsega ljudi rmene in rmenorjavkaste kože, črnih, tankih las, slabe brade, širokega obraza in štrlečih ličnih kosti. Nos je majhen in topast, oči so na pošev vrezane in jako ozke. K temu plemenu se prištevajo narodi srednje Azije, Kalmuki, Kirgizi, Mongolci, Kitajci in v Evropi ter v Ameriki živeči Laponci in Eskimi. 3. Etijopsko ali črno, tudi zamorsko pleme ima črno polt, ko¬ draste, volni podobne lase, ozko glavo, štrleče ali kosozobe čeljusti in nazaj potisnjeno čelo. Nos je top, ustnice debele in zabuhle, zobje naprej štrleči. Zamorci po vsej Afriki razven severne, pripadajo semkaj. Kakor je podnebje, kjer žive, so več ali manj črne kože ali polti. 4. Indijansko ali amerikansko pleme je rdeče-bakrene polti, niz¬ kega čela, štrlečih ličnih kosti, gladkih črnih las in slabe brade. Tu sem spadajo prvotni prebivalci Amerike, rakozvani Indijani, pri ka¬ terih oznanujejo naši misijonarji sv. vero. 5. Malajskega plemena člani so ljudje popolnoma rjave kože in črnih kodrastih las. Nos imajo širok, ustna velika, trobi podobna, čelo pa nekoliko zbočeno. Stanujejo po otokih južnega morja in po Avstraliji. Pravimo jim Malajci. To so glavna plemena. Samo po sebi je umljivo, da se vsled namnoževanja človeškega rodu zlasti po deželah, kjer več plemen stanuje, kakor postavim v Avstraliji in Ameriki, taista večkrat po¬ mešajo med seboj. Tudi kavkaško pleme pomešalo se je v Ameriki z zamorskim ali črnim plemenom, ter je iz tega nastalo mešano pleme, Mulati imenovano. Drugi Evropejci družili so se zopet z amerikanskim (indijanskim in rdečim plemenom), kar je dalo po¬ stransko pleme, Mestici imenovano. Tudi Afrikanci in Amerikanci združeni ustanovili so novo podrejeno pleme Zambos. Otroci Evro¬ pejca in Mulatinje imenujejo se Terceroni, oni Evropejca in Tercerone Kvateroni. Kreoli so potomci Spanjolov in Portugizov, rojeni v južni Ameriki. Vseh ljudi na zemlji je menda okoli 1400 milijonov, ki se na petero plemen tako-le razdele: Kavkaškega plemena ljudi je 425 milijonov, mongolskega 570 milijonov, etijopskega 200 milijonov, amerikanskega 3 milijone (in ga bo sčasoma konec) in malajskega 202 milijona. 7 Vseh teh milijonov truplo obstoji iz enih in istih delov, ki so podvrženi raznim boleznim in drugim nadlogam v življenju, katere se prav velikrat z dobrim domačim zdravilom bolje preženo, kakor pa z dragim iz lekarne. Ker pa je na celem človeškem telesu glava najimenitnejši del, se spodobi, da pričnemo opazovanje našega telesa v njegovem bolnem položaju pri glavi, da se nam ne bo očitalo, da smo sledeči spis začeli »brez glave«. Držali se bomo ves čas zvesto sporeda, da bomo najpoprej prinesli kratek popis dotičnega telesnega dela, za njim bomo našteli razne bolezni in pridejali vsaki skušeno domače zdravilo. II. O glavi. Glava obstoji iz trdih in mehkih delov. K prvim prištevamo kosti, k drugim kožo, kite, mišice, žile s krvjo in možgane. Kosti so na glavi zraščene ob šiveh druga v drugo, vse pa v eno celoto, ki se ji pravi črepinja. Glava je sestavljena iz sledečih kosti, ki imajo taka le imena: Spredaj imaš čelo, takoj za njim ob vsaki strani na vrhu po eno temenico, ob ušesih po eno sence, poleg tega na vsaki strani po eno zagvozdnico in po eno ličnico. Spredaj imamo nosno kost, sitko, solznico, zgornjo in spodnjo čeljustnico, zadaj pa zatilnico. Črepinja pokriva najžlahtnejši del glave in obenem najpomen¬ ljivejši del človeškega života — možgane, sedež razuma in sploh vsega duševnega delovanja. Prav tako so možgani dostikrat sedež raznim hudim boleznim v glavi, katere se često končavajo z norostjo. Tukaj se hočemo pečati le z navadnimi, vsakdanjimi boleznimi glave, kakor n. pr. dostikrat čujemo tega ali onega tožiti: Glava me boli. Taka bolezen lahko izvira iz prevelike telesne vročine ali pa iz pokvarjenega želodca. Za tako bolezen je več domačih zdravil, med katerimi so najboljša taka, ki čistijo želodec. Dobro je pa tudi sledeče: 1. Sok kislice, z laškim oljem pomešan, ako si s tem glavo mažeš. 2. Rožnega olja zmešaj z jesihom (kisom), kamor pomoči snažno platneno cunjo ali čisto gobo, katero potem priveži na levo stran prsi, nad srcem. To potegne preveliko vročino iz života in glava te neha boleti, če te je bolela od vročine. .3. Jetrnik, na vodi kuhan, položi na glavo in prešla bo bolezen. 8 4. Rožni med, rženo moko in nekaj soli zmešaj skupaj v ma¬ zilo, katero namaži na platneno cunjo. To je izvrstno zdravilo za bule na glavi, katere se dostikrat napravijo za tilnikom. 5. Skuhan bob in česen, skupaj stolčena ter z laškim oljem po¬ mešana, sta posebno dobro zdravilo, kadar koga glava boli od prehlajenja. Maži se s tem zdravilom ob sencih in doživel boš čudež. 6. Grenke mandeljne in rože (vrtnice), na jesihu skupaj kuhane, je treba obvezati na glavo. 7. Balzam, ako se ž njim ob senci mažeš, tudi čestokrat pomaga. 8. Kamelice, poparjene, na glavo pokladati, je tudi dobro. 9. O melisi velja ravno to, kar o kamelicah. 10. Naberi dišeče mete, stolči jo in zmešaj napravljeni sok s kisom (jesihom); s tem si maži glavo. ! J. Zobnikov sok, zmešan, s kamelčnim oljem in namazan na snažno platneno cunjo položi na sence. To je dobro zdravilo, kadar te boli glava od prevelike vlažnosti v nji, ali od toka (flusa). 12. Cvetlice »mišje ušesa« stolči sveže m nosljaj pridobljeni sok. Če se komu vrti v glavi. 1. Natrgaj malih koreninic in pokladaj jih na glavo. 2. Na razbeljeno železo vlij jesiha in kadi se s tistim. 3. Gorušičnega perja skuhaj in pij vodo. 4. Če kadiš, puhaj skozi nos. To zdravilo je neki še najboljše. Če bi se komu mešalo. 1. Vzemi jesiha in soli, vsakega po eno žlico, pomoči v to zmes roke in pomaži noge na podplatih. 2. Pušpanovo perje posuši, zmelji in štupo izpij na mandelj- novem olju. 3. Telohove korenine namakaj tri ure v vinu, potem tisto vino spij, preden greš spat. To vzame norost iz glave. Če ti gnije v glavi. L Dohodi krešinega semena, stolči ga in nosljaj njegov prah 2. Gorušično seme stolči ter se ž njim maži po glavi; to ti po¬ tegne vsake vrste toke iz glave. Grintova glava. Perje velikega korena stolči in ga obveži na glavo. To je zdra¬ vilo za grintavo glavo, da ga nimaš boljšega. Uši in gnide. 1. Namaži si glavo s česnovim sokom. 9 2. Živega srebra vnami v lorbarjevem mazilu in se s tem na¬ maži po glavi. 3. Galuna stopi na vodi ter se zmivaj ž njo po glavi 4 . Sok gorušičnega zrnja ali pa sok iz ravno tega semena zmešaj z medom in se s tem namaži po glavi. III. Lasje. Lasje so izrastek iz kože, kjer tiče s takozvatiimi lasnimi me¬ hurčki v lasnih jamicah. Rastejo le na prvem koncu, kjer se namreč drže kože. Ker se vanje ne steza noben živec in nobena žila, zato jih lahko strižemo brez bolečine. Lasje so votli in napolnjeni z neko mastno tekočino, od katere dobivajo svojo barvo. Kdor bi rad imel lepe rumene lase. Vzame naj mrtvih kopriv, katere naj skuha na lugu ter naj s tistim zmiva glavo. Lasje mu bodo postali lepo rumeni kakor vosek. Katera bi rada dobila dolge lase. Vzame naj repnih korenin, naj jih na lugu skuha in naj si s tistim zmiva glavo. Če komu lasje izpadajo. Skuha naj si pelina na lugu in ž njim naj si glavo zmiva, po¬ magalo miu bo. CX2llS>CJ IV. Oči. Oko je jako važen del telesa, vstVarjen za gledanje. Obstoji iz več posamičnih delov, s katerimi se bodemo tukaj pečali nekoliko površno. Začnimo torej na sredi v notranjem očesu, kjer se nahaja od treh kož obdana tekočina, katera je prozorna in se ji pravi ste¬ klovina. Steklovini najbližja prva kožica se imenuje mrežnica, v kateri se razprostira vidni živec, ki povzročuje čut vida. Druga ali srednja kožica se imenuje žilnica; ime ima od velike množice žil, ki so razpletene po nji, polne krvi; od njih ima kožica tudi rdečo barvo. Ta žilnica se stika spredaj z mavrično kožico, katera je pri razni'! ljudeh razne barve, n. pr. rjava, siva ali modra. V sredi mavrice pa imamo na videz črno piko, ki ji pravimo punčica ali zenica. Ta ima lastnost, da se ob veliki svetlobi skupaj stisne, v majhni pa se razširi. Zenica ima pri očesu prav to nalogo, kakor okno pri hiši, za kar si oko mislimo, da je. Koža mrežnica je prevlečena z nekim * 10 črnilom, ki daje notranjemu očesu popolno temo, in svitloba prihaja v oko le od spredaj skozi zenico. V tem oziru je naše oko podobno fotografskemu aparatu. Ker pa na mrežnici tega črnila manjka, ondi se poznajo brezštevilne krvne žilice in oko ima rdečo barvo. Take oči imajo domači zajci in pa ljudje, ki imajo bele lase. Takim očem navadno svetloba de hudo. Tretja očesna kožica je tista, ki jo vidimo belo in ji pravimo beločnica. Trda je in ustvarjena kakor nalašč za varstvo notranjim delom. Njen sprednji del se imenuje roženica in ta je prozoren, vsa druga beločnica pa ne. Med prozorno roženico in punčico je prvi očesni prekat ali predel, ki je napolnjen s prozorno tekočino, za punčico je pa kristalna leča, ki je tudi napolnjena s prozorno tekočino. Toraj so v očesu druga za drugo tri prozorne tekočine, ki napolnjujejo a) sprednji očesni prekat, b) kristalno lečo in c) zadnji očesni prekat, ki je napolnjen s prozorno steklovino. Vsi ti tukaj našteti in še nekateri drugi deli očesa v skupnem delovanju drug drugemu pripomorejo, da opravlja oko svojo službo, t. j. da vidimo. Bolezni, katerim je oko podvrženo, so različne in navadno sc skoraj za vse dobi dobro domače zdravilo. Samoobsebi se razume, da z domačimi zdravili proti hudim očesnim boleznim, ki imajo na¬ vadno za seboj slepoto, ne opravimo nič. Za ošpične oči. Stolči kislice in jo obveži na oči, bo takoj boljše. Za prisad v očeh, kakor tudi za vse druge bolezni, ki iz vročine prihajajo, kakor so ošpice itd., je sledeče mazilo: Vzemi si svinčene beli (Blehveiss), bela barva ter jo stolči drobno v prah. Za več mazila je je treba več. Stupo vsuj v steklenico ali kako drugo posodo. V drugo steklenico vlij nekaj laškega olja in vsuj kafre notri, toliko, kolikor se je more stopiti v njem. Nato vlij laškega olja v ponev in vrzi vanj nekaj voska, postavi oboje na ogenj, da zavre. Ko sta olje in vosek dobro zavrela, ju odstavi, da se na pol ohladita. Nato vsuj v to z voskom zmešano olje belino štupo in vlij notri s kafro nasičeno olje ter vse to tako dolgo mešaj, da se začne trditi. Nato spravi mazilo v kak piskerc ali kako drugo primerno posodo in imej vedno pokrito. To mazilo je dobro tudi za vsak drug prisad. Za oko ga je treba namazati na snažno platneno eunjico in tisto obvezati čez oko. V 12 urah ozdravi to mazilo tudi vsak drug prisad. Za kalne oči je dobro: 1. Stolči urednjaka in sok zmešaj z medom; s tem maži oči, ki bodo takoj zgubile kalnost. 11 2. Zelišče perstenek namakaj v vinu v bakreni posodi -18 m dolgo. Perstenek si potem obvezuj na oči. Pregnal ti bo kalnost iz njih in dolgo časa bodo dobre. Če se komu kaj na očeh dela, naj bo n. pr. mrena ali pika. !. Na vodi iz kravjega mleka žgani stopi galuna, S to vodo si zmivaj oči in zdrav boš. 2. Sok rmenih vijolic kapaj v oči. 3. Prav dober je tudi sok iz lanenega semena. 4 . Pelinov sok z medom zmešan je tudi prav dobro mazilo za oči. Če imaš vedno solzne oči, skuhaj na vodi vrtnic in si s tisto vodo maži oči. Za krmežljave oči skuhaj skupaj medu in jesiha in s tistim maži oči. To je izvrstno zdravilo za bolezni vsake vrste. lrxr2Jlsxu V. Ušesa. Bog nam je z ušesi podaril sluha, katerega nam pa zopet lahko vzame vsak trenutek. Kakor oko, tako je tudi uho čudovito sestavljeno iz raznih delov. Uho obstoji iz zunanjih in notranjih delov. Vnanje uho se imenuje uhelj ali tudi uho in ni drugega, kakor s kožo prevlečen hrustanec. Uhelj je v zvezi z zvočnico ali ušesno votlino, katera je preprežena z žlezasto kožico, iz katere se izločuje rmeno ušesno maslo. Zvočnico zapira prožna kožica bobnjč, ki se stresa, kadar zračno valovje udarja od zunaj na njo. Za bobničem razprostira se bobničeva votlina, ki je po neki cevi v zvezi z tistim. Tod prihaja zunanji zrak v bobničevo votlino. Ta cev se imenuje ušesna troblja. Ta zveza ust z notranjim ušesom nam pojasnjuje, zakaj da ljudje, ki so topouhi ali ki hočejo kako stvar prav pazljivo poslušati, da bi jim nobena beseda ne ušla — odpirajo usta. V bobničevi votlini leži zapored več manjših delov notranjega ušesa, večinoma male in čudno zavite koščice, kakor so: batič, nako¬ valo, stremen. Nasproti bobniča ste v steni dve luknji, takozvano okroglo in podolgasto oknice, za njim pa nepravilno zavita votlina labirint; onidi se razlikuje predvor, tri polukrožne cevi in polž. Na¬ polnjeni so vsi z labirintno vodo, po kateri se razprostirajo zadnje nitke slušnega živca. Uhelj (zunanje uho) zajema zračne valove, katere skozi sluho¬ vod vodi do bobniča, ki se vsled tega začne tresti. Z bobničem vreu trese se pa tudi mrenica na podolgastem okencu, koščice, labirintna voda in v njej plavajoče nitke slušnega živca in tako se zgodi, da slišimo. 12 Tudi ušesa imajo svoje razne bolezni, ki so vse jako neprijetne, včasih celo nestrpljive. Kdor čuti v ušesih nekako bolezen in nekako tikanje ta naj poskuša eno in drugo sledečih domačih zdravil: 1. Sok stolčene kislice kapaj v ušesa; ali pa 2. kafre, v konopljinem olju stopljene, kani kake tri kaplje v uho. 3. Sok širokega trpotca v ušesa kanjen je tudi dober. 4 . Dobro je tudi vijoličnega olja kaniti v ušesa. 5. Prav tako pomaga nekaj kapljic bučnega olja v ušesa na¬ kopanega. 6. Naberi korenin divjih šmarnic, kuhaj jih na mleku in s tistim maži ušesa. Ako ti oslabi posluh. 1. Sok živih ali pekočih kopriv zmešaj z laškim oljem in kapljaj v ušesa. 2. Dobro je tudi nekaj kapljic brinovega olja kaniti v ušesa. 3. Prav posebno dobro je sledeče mazilo: Vzemi po štiri grame lepotke, masti, orehovega jedra, nagelnovih žebic, in žefrana. Vsako posebej stolči in potem pa vse skupaj zmešaj med nekaj medu. V to mazilo omoči nekaj bombaža (pavole) ter ga vtakni v ušesa; slišal boš zopet. Ako se ti gnoji v ušesih. 1. Skuhaj rožmarin na vinu in ga priveži na uho še gorkega, to pomaga. 2. Žganja, v katerem je bil hmelj namočen, kani nekaj kapelj v uho in kmalu boš zdrav. Ako komu kaj zleze v ušesa bodisi ščurek, Strigalica, bolha ali karkoli, poskusi naj sledeče: 1. Stolče naj zobnikovega semena, katerega naj med vosek po¬ meša in iz istega svečo napravi. Svečo naj prižge in pusti, da se mu kadi v ušesa. Preverjen naj bo, karkoli bo ondi, bo vse prešlo. 2. Ali pa naj vlije v uho pelinovega soka, kar je tudi prav dobro. 3. Prav tako izvrstno zdravilo je olje grenkih mandeljnov na- kapano v ušesa. 4. Če bi drugega ne bilo pri rokah, je dobro tudi nekaj kapeli laškega olja kaniti v ušesa. Za bule, ki se napravijo za ušesi. 1. Bobova moka in cizarina moka zmešani med med, namazani na čisto platneno cunjico, ste najboljše mazilo za bule. 2. Dober je pa tudi žičasti trpotec, če ga obvežeš na bulo. 13 4ko komu zvoni po ušesih. 1. Nekaj kapljic mandeljnovega olja, v katerem je kafra stop- 'jena, kaniti v uho, pomaga. 2. Dobro je tudi v uho kaniti nekaj kapljic balzama. 3. Teloha in jesiha skuhaj in vlij gorko v ušesa. CX2J1SXJ VI. Nos. Nos ima človek, da žnjim duha ali voha. Podoba in velikost njegova je prav tako različna, kakor so različni ljudje sami. Nekateri imajo nos kakor kopito, pri drugih ga je komaj poznati. So ljudje, ki imajo nos kriv, kakor orel kljun, drugim je zopet kvišku zavihan, da bi mu bilo skoraj potreba strehe. Nos je zgoraj v korenini trd, spodaj mehak. Vnanja njegova sestava je koščena in hrustančasta, notranja vsebina mu je pa tanka koščena mrežica, ki obstoji iz mnogih tankih in zvitih listov, ter se imenuje vonjajoča koščica. Prevlečena je z nosno sluznico, po kateri je razpet vonjajoči živec. Iz te kožice se izločuje nekaka sluz (od tod ime sluznica), ki jo vsak pozna pod imenom »smrkelj«. Sluznica je in mora vedno mokra biti. sicer nos zgubi lastnost, zarad katere ga imamo, da namreč duhamo ž njirn. Toda tudi preveč mokra ne sme biti sluznica, sicer pride nos zopet ob svojo znano lastnost, česar se vsakdo lahko prepriča, kadar je nahoden. Nos je prav vsled te svoje lastnosti silno imeniten del našega telesa. Žnjim se človek, kakor tudi živina obvaruje pred marsikako nezgodo, pred marsikatero boleznijo in pač ni prazen pregovor: »Ta človek ima dober nos«. Kar vsem drugim čutilom uide, pove nam nos, da tega ne. Recimo ir. pr. da se nam postavi smradljivo meso na mizo, kar izvestno ni zdravju na korist. Nos ga bo takoj izdal in bo vzbudil v želodcu gnjev do njega. Kamela v puščavi po cel dan hoda oddaljeno vodo zavoha in hiti proti njej. Pomisli tudi na sle- divost lovskega psa, kako daleč in kako zanesljivo da sledi divjačino, ali kako drugo reč. Nos nam služi pa tudi za dihanje; kar ga za ta posel sposob¬ nega dela, sta dva predora, napeljana v golt. Po tej poti nam dosti¬ krat tudi kaka reč iz golti v nos pride, posebno pri hudem kihanju ali bljevanju, ali kadar se nam kaj zaleti in tisto stvar potem venkai spravlja kašelj. Ako teče kri iz nosa: 1. Vzemi korenino hrena, zreži jo na kolesca, katera naberi na korenino živih (pekočih) kopriv, ter si oboje obveži na vrat, takoj bo nehala kri. 14 2. Ali pa stolči bezgovega perja in ga nosljaj (šnofaj) po malem. 3. Stolči šiško, štupo dobro posuši, primešaj ji ravno toliko galuna. Kadar ti teče kri, to zmes nosljaj, bo pomagala, 4. Sežgi bezgovo gobo in nosljaj dobljeni pepel. Ta pepel ustavi tudi kri, ki teče iz ran. Prav to moč. kakor bezgova goba, irnajo jablanova, hruševa in hrastova goba. VII. Usta. Usta so votlina, ki nam služi za marsikako reč in hrani dva, za človeka jako važna dela njegovega telesa: jezik in zobe. Glavna na¬ loga ust glede ohranitve življenja je sprejemanje živežu namenjenih reči, ki se jim pravi hrana ali jed. Kakor hitro se kaka reč zmoti v usta, je že zgubljena, če je le jezik, kot jako zbirčen sladkosnedež ne zavrže, kajti zobje jo popadejo in razkosajo na drobne kosce. Pri tem delu jim pomaga jezik, kakor kak stoparski hlapec, jed po ustih valjaje in pod zobe potiskaje in pa meša jo s slino. Slina se cedi Iz slinavk, katerih ima človek tri pare in te en par na spodnji čeljusti, drugi par pod jezikom, tretji par pa blizo ušes. Iz vseh treh parov odraščen človek na dan izcedi blizu 3 funte sline. Jed. dobro premleta in prežvečena, se požre, t. j. drkne neko¬ liko dalje v goltanec ali požiralnik in odtod v želodec, o katerem bomo pozneje slišali kaj več. Usta zapirajo dvojnate duri, koščene in mesene. Prve so zobje, drugim pravimo ustnice, katere so tudi podvržene raznim bolečinam. Ako se ti razpokajo ustnice. 1. Ali jih pomaži z vijolčnatim oijem, 2 . ali pa skuhaj svinčene beli na lanenem olju in s tistim pomaži listnice. Ako ti gnijejo čeljusti. Napravi mazilo iz srebrnega glaja (Silberglatte). svinčene beli in voska, kar vse troje skupaj skuhaj na lanenem olju. S tega namaži prilepek, ki ga pritisni na gnojno rano, katera se bo takoj zacelila. Ako se ti kaj dela na jeziku. 1. Skuhaj nekoliko živih kopriv na vinu in s tistim usta zmivaj, pomagalo bo. 2 . Stopi galuna v očetu (jesihu) in ž njim zmivaj usta. 3. Žveči širokega trpotca perje, ali pa ga stolči in drži nekaj časa trpotcev sok v ustih. 4 . Telohove korenine v vodi skuhati in s tisto vodo usta zml- vati, je dobro. 15 Ako ti gnijejo ustnice. (Fetoprsnika naberi, ga stolči, z medom zmešaj in jezik maži, pomaga. VIII. Zobje. Človek ima dvaintrideset zob, ki so mu v zgornji in spodnji če¬ ljusti zrasli v raznih dobah. Zgoraj jih je 16, spodaj pa ravno toliko. Spredaj imamo štiri ostre, dletu podobne sekavce, ob katerih stoji na vsaki strani po en špičast očnjak — kakor na straži med sekavci in kočnjski, kateri imajo jako razraščene korenine in so sploh bolj čokate postave glede naloge, za katero so ustvarjeni. Kočnjakov imamo na vsaki strani po pet. Zobje obstoje iz tvarine, ki se ji pravi zobovina, ki je zdatno trša, kakor pa katerakoli druga kost našega telesa. Ta zobovina je prevlečena zunaj z neko glazuro, kateri pra¬ vimo skienina. Tak je sprednji ali spodnji del zobu — krona. Zadnji vršnji de! — korenina imenovan, je pa iz tvarine cement, ki je že po¬ dobna bolj navadnim kostem. Vsak zob ima po svoji korenini v se napeljano tanko žilico in pa zobni živec, ki se končujeta v zobni votlini. Kadar se ta živec razdraži bodisi na kakršenkoli način, da ga čutimo, in tako čutimo, da dostikrat vidimo zvezde pri belem dnevu, tedaj pravimo, da nas boli zob. Te bolečine popisavati pač ni treba, saj jo je izvestno več ali manj že skusil vsak človek sam. Kajši hočem navesti zanjo nekaj domačih pripomočkov, katerih eden ali drugi utegne vendar-le po¬ magati, kakor je že bolečina nastala: ali od prehude vročine v glavi, ali od prehlajenja ali pa od prevelike množice krvi, ki sili v zob. Ako te bole zobje od vročine v glavi. To takoj spoznaš na tem, če te boli zob, kadar prideš na gorko, ali pa, če pride kaj gorkega na zob. Stolči pehtrana in mire skupaj, pomoči to nekoliko z očetom (jesihom), ožini iz tega sok in drži ga v ustih. Ako te bole orl mraza. L Vzemi limbergerja, pehtrana, nageljnovih žbic, žavbeljna, petoprsnika in vse to skupaj zmešano skuhaj na belem vinu, priden! nekoliko terijaka in jemlji to v usta. 2 . Korenine modrih lilij drži na zobeh, ti bodo takoj pregnale bolečine. 3. Zmešaj česna, pehtrana in mastika skupaj in skuhaj to na vinu. S tem si zmivaj usta, je izvrstno. 4. Kadilo in galun, skupaj zmešana v usta jemlji, je prav izvrstno. 16 5. Skuhaj v očetu zobnikovih korenin in jih drži v ustih, pomaga. Kako utolažiti žejo. J. Skuhaj na vodi sladkega janeža, in pij tisto. 2 . Rožmarin in kislica, skuhana na vodi, sta izvrsten pripo¬ moček zoper žejo. d. Mrzla voda z očetom zmešana takoj utolaži žejo. 4 . Brinove korenine, navadni trpotec in kislica na vodi sku¬ hane so izvrsten pripomoček. To vodo sme vsak bolnik in v vsakem položaju piti brez škode. Odpraviti smrdljivo sapo. Skuhaj na vodi citronine lupine in pij to vodo, pomaga dostikrat. Lrxr2lls>CJ XII. Želodec. Želodec je eden najimenitnejših delov našega života, če že ne ravno najimenitneji. Brez skrbi smem reči, da je on gospodar v našem telesu. Naj se le želodec začne kujati in takoj smo pri kraju s svojo močjo; celo telo ima pod svojo komando. C e je torej pri človeku želodec spriden, se vse telo čuti bolno in je tudi v resnici. Želodec ima podobo kožnate vreče, katera povprečno leži v trebušni duplini pod prepono. Pokrivajo ga spredaj jetra, po vrhu ga odeva plast vezne tkanine, čez in čez s erevi vred pokriva ga pa pečica. Želodec meri 25 do 30 centimetrov po dolgem in 14 centi¬ metrov v višavo. Z ustmi je zvezan po požiralniku na svojem levem, obenem širjem koncu, s črevi veže se pa pri vratarju na svojem ožjem koncu. Na obeh straneh ga zapirajo krožaste mišice, ki ostanejo tako dolgo zaprte, dokler želodec ne prebavi ali ne prekuha jedi. Notranja stran želodčeva je polna mišičnih vlaken, ki krčijo že¬ lodec, da povzroča nekako valovito gibanje v njem, katero jedi dalje pomika v čreva. Prazen želodec je poln gub, pri polnem se gube zgube. Notranja stena njegova izločuje poseben sok, ime¬ novan želodčna kislina, katera razkraja kemični použite jedi. le kisline izloči se v želodcu vsak dan Mizo šest kilogramov in ta je, ki spreminja vsa jedila v nekako kašo, katera se potem iz želodca pomakne v črevo. 22 Ako je želodec premrzel. 1. Nameči mire, metlike in fig, vsakega po poldrugem deka¬ gramu v dobrem vinu in pij tisto večkrat, dobil boš dober želodec. 2. Vzemi vode, ki je žgana iz pelina, ter vsuj vanjo vsako jutro in vsak večer po tri nožne špice štupe iz kolmežcvih korenin. 3. Pij melisno vodo. -1. Skuhaj detelje na vodi in pij. 5. Uživaj na vinu muškatov cvet in terijak. 6. Skuhaj si na vinu limbergarja in kumine ter isto pij, kadar je. Ako ti vre v želodcu. 1. Naberi bršljinovih korenin in jih skuhaj na vinu. To vzame tudi otok iz želodca. 2. Kuhaj na očetu slakove korenine, namoči v tistem ruto in Jo obveži čez želodec. 3. Prav dobro je tudi sledeče: Vzemi gume arabske in cimeta ter oboje skupaj stolči in tisto štupo uživaj na vinu. 4 Skuhaj si lorbarjevega perja na vinu in pij tisto vino, je posebno dobro. Ako se ti peha iz želodca. Točke 1., 2., 3., kakor zgoraj, kadar ti vre v želodcu, Kot četrto točko navajam pa še sledeče: Skuhaj na očetu nekaj drobnic. tiste stolči in napravi prilepek na prsi. Kdor pljuje kri. 1. Skuha naj hrastovih trsak na vinu in naj pije tisto vino. 2 . Galuna in hrastovih šišek skupaj skuhaj, je silno dobro. 3. Skuhaj na vodi širokega trpotca, to pomaga. Ako imaš slab želodec, da se ti jesti lie ljubi. 1. Vzemi eno pest zelenega pelina in ga prav dobro stoki tei ga namoči v frakelj žganja, katerega postavi na popolnoma solnčnl kraj. kjer se bo solnce dobro vanj uprlo. Steklenica mora biti zama¬ šena in mora stati vsaj 8 dni. To ti je izvrstno zdravilo za vse ljudi. Odraščen človek naj vzame na dan po eno žlico, stari ljudje pa le po pol žlice tega zdravila, ki je obenem prav posebno dobro za grižo, za klanje po črevih, ali če te boli trebuh, ali pa če se ti jesti ne ljubi. 2. Za želodec je tudi jako dobra sirova kislica, ako jo ješ. • 3. Vzemi tri pesti rožmarina, katerega na drobno zreži in na¬ moči v dva bokala ali pet po pollitrov mošta, kjer ga potem pusti toliko časa, da se popolnoma očisti, t. j. da vino rožmarin izmeče samo od sebe venkaj. Od tega vina popij vsako jutro in vsak večer po eno žlico. 23 -4. Najboljše zdravilo za želodec je pa sledeče: Vzemi liter prav hudega, toda dobre vrste žganja in deni vanj: 1 dekagram žefrana, štacunskega, 2 dekagrama lepotka, 1 dekagram terijaka, ■ dekagram rabarbare, ! dekagram encijana. To vse dobro in drobno stolči, deni v žganje, dobro zaveži, postavi na gorko in rabi, kadar hočeš, je za vse dobro. Prav posebno ti pa priporočam: 1. Kadar te kolje, 2. če se ti zapre, 3. kadar imaš mrzlico, 4 . za slab želodec. Dobro pa si zapomni, da za jetične ljudi in pa za noseče ženske to zdravile ni, ker je premočno in utegneš taki osebi nakopati tudi smrt na glavo. XIII. Jetra. Jetra izločujejo žolč, ter ga zbirajo v posebnem žolčnem me¬ hurju. Obstoje, kakor pljuča iz dveh kril in so največji kos človeškega drobovja, kajti tehtajo blizu dva kilograma. Sestavljena so iz samih drobnih zrnic, med katerimi je napeljano vse polno krvnih žilic, iz katerih zopet izvirajo jako tanke cvetke, ki nabirajo žolč iz krvi. Barve so temnorjave in imajo posebno veliko krvi v sebi in to sprideno temnordečo kri, ki po posebni žili vratnici vanje prihaja iz celega drobovja. Za Jetiko na jetrih, Kuhaj si vodo ali čaj (Tee) iz divjega žavbeljna ali kadulje, jeternika, poiaja, kislice. Ako se komu vnamejo jetra. Stolči prav drobno makovega semena, zmešaj ga z medom, kateremu prideni nekaj rožnega olja. Napravi si prilepek na prsi. Ako se jetra zapro, da ne gre kri po žilah. Jako nevarna bolezen in za-njo so bledeča domača zdravila: i. Vzemi metlike in volovskega jezika (tako zelišče), vsakega po eno pest in pa nekaj pelina. To vse skupaj skuhaj in pij tisto vodo, ti bo odprla jetra in vranico. 24 2. Sladki janež in olje z očetom skupaj kuhaj in pij tisto. 3. Skuhaj sladkega janeža na vinu, kamor prideni nekaj sladr korja. Boljših zdravil, kakor je to, je pač malo. 4. Sok višnjevega regrata in sok volovskega jezika skupaj zmešaj in pij r.a vinu. 5. Skuhaj jetrnika in pij tisto vodo, to je najboljše zdravilo za vse bolezni na jetrih. 6. Jako dober je tudi luštrek na vinu kuhan. Za vodenico, če pride od mraza. L Pij pelinov sok, prežene vso vodenico. 2. Kuhaj deteljno seme na vinu in pij, to naglo pomaga. 3. Stolči korenine modrih lilij in jih izžemi ter pij njihov sok, pomaga izvrstno. Piti ga je pa treba po pameti, ker je hud. Za otok v životu, če je isti od prevelike vlažnosti. 1. Vzemi tri grame lepotka, tri grame mastike in to zmešaj s pelinovim sokom, vsak dan uživaj po pol žlice, pregnalo ti bo ves otok iz telesa. 2 Vzemi potonko, jo zmani in popij štupo na medici. 3. Stolči kozje repice, ter jo skozi ruto ožmi in pij tisto. 4. Nasmukaj brezovega listja in ga obveži na oteklino, ali pa ga deni v posteljo pod noge. To pomaga prav kmalu. C5<2)[sr5SD XIV. Vranica. Vranica ali slezna se drži želodca od zadej na levi strani. Vra¬ nica je žleza, polna ali pravzaprav obstoječa iz samih drobnih tankih žilnatih vejic — odrastkov neke žile odvodnice. Zdravništvo še ni spoznalo pravega namena tega telesnega dela. Toliko se pa že ve, da vranica ni potrebna neogibno za življenje, kajti bolno so zdravniki izrezali že raznim živalim in ljudem, ki so živeli pa vkljub temu dalje. Vendar je pa neprijetno, če je ta del bolan. Domača zdravila za to bolezen so- 1. Vzemi isti hrastov les, na katerem raste ptičji lim, ga stole! ali zmelji in zmešaj s smolo, namaži isto zmes na ruto in ta prilepek pritisni na trebuh, oziroma na vranico. Naj ondi ostane, dokler ne odpade. Izvrstno pomaga. 2 Skuhaj na vinu polaja, ti pomaga. 3. Sladke šentjanževe korenine na vinu skuhane in katerim se še nekoliko žefrana pridene, so izvrstno dobro zdravilo za bolno vranico. Tisto vino je namreč treba pit. 25 Ako te beda. 1. Vzemi vode in lanenega olja, vsakega polovico in zavri, omoči ruto v tisto in jo položi na kraj, kjer te bode. 2 . Prav dobro je tudi zdravilo, ki smo ga navedli na strani 23., št. 4 pod naslovom: Ako imaš slab želodec. XV. Srce. Srce je središče človeškega življenja, obenem središče krvnega obtoka. Iz njega se preteka kri po telesu in vanj se zopet iz telesa vrača. Srce je razdeljeno v štiri votline ali kamre. Dolnji dve st.- večji in se imenujete desni in levi prekat, zgornje dve ste pa manjši in se jim pravi desni in levi pridvor. Nad vsakim prekatom je dotični njegov pridvor ločen po posebni zaklopniei od njega. Podobe je hruškaste, debelo kakor pest in zavito v srčni mehur, kateremu pravimo srčnik. Ta srčnik ima zmožnost skrčiti se, s čemur se zmanjša notranja srčna votlin*., iz katere se obenem požene kri v žile. To krčenje in odnehavauje imenujemo bitje srca Pri zdravem telesu udari srce v eni minuti po sedemdesetkrat, v razdraženosti, v bolezni in pri otrocih udari pa srce ali žila, kar je eno in isto, po lOOkrat v eni minuti. Starim ljudem udari srce na minuto 75 - do 80krat. Naloga srca je dvojna. Prvič potiska iz sebe zdravo rdečo kri po vsem telesu, drugič pa sprejema iz telesa zopet temnordečo sprl- deno kri. katero potem pošilja v pljuča v popravo, katera mu vra¬ čajo potem zopet zdravo. Godi se pa ta reč tako-le: Srce se skrči in obenem potisne na levi strani iz levega prekata zdravo rdečo kri v veliko žilo odvodnico, po kateri se razlije kri po vsem telesu, na desni strani pa iz desnega prekata temnordečo kri, katera se je iz telesa v srce in sicer v desni pridvor vrnila, v pljuča. Ko se pa srce zopet razširi, izlije se iz desnega pridvora temno¬ rdeča kri v desni prekat, da pojde pri prvem krčenju v pljuča, v levi pridvor priteče pa iz pljuč prenovljena, zdrava rdeča kri po pljučnih dovodnicah ter se izlije v levi pod pridvorom stoječi prekat, od koder gre pri prvem krčenju zopet po telesu. Obtok krvi iz srca po telesu se imenuje veliki obtok, oni iz srca v pljuča pa mali obtok krvi. Tistim žilam, ki kri iz srca po telesu odvajajo, pravimo odvod¬ nice ali arterije in so napolnjene z rdečo krvjo. Onim pa, po katerin teče kri nazaj v srce, reče se do vodnice ali vene. V zvezi so med seboj po jako tankih žilicah lasnicah alt laskovicah, kjer kri takorekoč prehaja iz arterij v vene. Take zaplete lasnic imamo v telesu tri In sicer eno v velikem, drugo v malem obtoku, tretjo pa v drobovju. 26 Lasnice drobovja zbirajo se vse v eno veliko žilo. kateri se pravi vratnica, latinski vena portae. Po tej žili prihaja vsa temnordeča kri iz drobovja v jetra, kjer se izločuje žolč iz nje. Iz jeter se še-le vrača ta temnordeča kri v veliko dovodnico in v desni srčni pridvor. O hitrosti krvnega toka trdijo učenjaki, da znaša taista v veliki odvodnici vsako sekundo po pol metra in da kri v človeku ves krvni obtok, veliki in mali, dokonča v 23 sekundah. Iz vsega tega sledi, da mora srce imeti pač silno moč, kar je tudi res. Srce deluje s toliko silo v človeškem telesu ali z drugim; besedami, srce pritiska s toliko silo na kri, da taista lahko 150 mm visokemu stebričku živega srebra ravnotežje drži. Vsa moč pa, kar jo srce razvije v 24 urah, bi na eden mah združena, dvignila 60.000 kilogramov teže eden meter visoko. Ali ni to silno veliko? Srce bije hitreje, če človek dela ali stoji, kakor pa če sedi ali leži. Razmerje je sle¬ deče: če udari srce stoječemu človeku 74krat na minuto, udari mu sedečemu le 70krat in ležečemu pa le 64krat. Iz tega ti bo, dragi moj, že razvidno, zakaj da se človek po dokončanem dnevnem opravilu čuti utrujenega. Srce potrebuje počitka in ta znaša že prav veliko. V minuti že smo videli, da napravi deset udarcev manj, kakor če ne počiva telo. Ta počitek znaša v eni uri že 60X10=600 udarcev; če počivamo, kar se navadno zgodi po sedem ur, nam v tem času srce napravi 600X7=4200 udarcev manj. kakor pa če sto¬ jimo, ali če celo uživamo razdražljive pijače. Domačih zdravil za srce, srčne bolečine in »srčne rane« nisem mogel nič pravih dobiti, da bi se mi bile namreč kaj prida zdele. Zato tudi ne bom nikakih omenjal. XVI. Trebuh. Gosposkim ljudem, posebno na Nemškem, se beseda »trebuh« grda zdi in rajše pravijo dolnji in spodnji život (Unterleib). Meni je trebuh prav tako všeč kakor glava, kajti polna glava ozira se dostikrat tudi na polni trebuh. Saj je bilo že Latincem znano, da »ple- nus venter ron studet libenter«. (Polni trebuh ne mara za učenje.) Trebušna votlina obsega največji del drobovja, kar smo že omenili pii popisu želodca. Tu so spravljene poleg jeter, vranice in želodca, tudi čreva, o katerih hočemo spregovoriti še nekaj besedic. Prvi del črevesa, ki je z želodcem v neposredni dotiki in kamor se prekuhana jed najpoprej pomakne, imenuje se dvanajsto- 27 Drstnik. Ime ima od svoje dolgosti, ki znaša ravno dvanajst prstov. Tu se nadaljuje pripravljanje jedi, katero se je pričelo v želodcu. Tu se primeša veliko želodčne kisline in žolča prekuhani prebavi, katera se imenuje griz. Iz dvanajstoprstnika prestopa griz v jako dolgo in ozko črevo, katerega prvi konec se imenuje lačno črevo, zadnji pa sukano črevo. Čimdalje gre griz po črevih, tem manj ima v sebi hranilne snovi, kateri se pravi mlečni sok, kajti želodec in čreva jo posrkajo in odvedejo v prsno votlino, kjer se primeša kot kri redilna tvarina krvi. Ko pride griz v široko črevo, kateremu se pravi čmar ali danka, nima že nobene redilne snovi več v sebi in se polagoma iztrebi kot blato ali odpadek iz telesa. Navadno se potrebuje tri do pet ur, da se zavžita jed v želodcu prekuha in pride v čreva. .led ni vsaka enaka glede prebavljanja. Nekatera se prebavi hitro, druga pozno, tretja le na pol, četrta pa čisto nič ne. Lahko Prebavnim jedilom prištevamo: špargelj, špinačo, kuhano sadje, močnik, riž, moko rženo, ječmenovo, kcruzno in pšenično, grah, fižol, kostanj, kruh drugi dan po peki. pecivo (Alehlspeise). repo, krompir, teletino, jagnetino in kuretino, v mehko kuhana jajca, mleko in ribe na vodi kuhane. Težkoprebavna jedila so: sirova salata vsake vrste, zelje, čebula, hren, pesa, korenje, krhlji suhega sadja, kruh po peki, fige. svinjina, kuhana kri, krvave klobase, sir, v trdo kuhana jajca, ocvrta jajca. Neprebavne, t. j. v navadnem času neprcbavne jedi, so pa: gobe, orehova jedrca, vsakovrstna olja ln maščobe, naj si bodo rastlinske ali živalske, suhe rozine, lušine graha, fižola, leče, česnova luščina, olupki vsakovrstnega sadja, koža in kite pri mesu, hrustanci in kosti. Dalje je tudi pomniti, da se gorke jedi laglje prebavljajo, kakor mrzle, ker pti gorkih želodec ostane gorak, kar ima pa ravno silen vpliv na pospeševanje prebave. Ako koga boli trebuh, 1. Skuhaj česna na vinu in primešaj nekaj korijandra, to pij Irt Prešle bodo vse bolečine. 2. Pij vodo, napravljeno iz sežgane leče. 3. Zmešaj šentjanževih korenin, sladkega janeža, fengeljna in kumine v enakih delih, skuhaj na vodi in pij tisto vodo. To ti bo trebuh tako sčistilo, da te dolgo časa ne bo več bolel ali pa nikdar več ne. Za gliste. 1. Vzemi pelina šest dekagramov. Sežganega jelenovega rogu en dekagram in nekoliko zajčjega žolča. Vse to zmešaj med strd in napravi prilepek na trebuh. To je posebno dobro, da, najboljše zdra¬ vilo za otroke. 2. Skuhaj česna na očetu (jesihu) in prideni nekaj medu: to Pomori vse gliste. 28 3. Štupo iz kuhanih in stolčenih ali pa zmletih prapretinlh ko¬ renin zmešaj z vinom in medom in jo zaužij, pomori vse gliste. 4. Uživaj seme od mete. 5. Dobro je tudi uživati piljenje od jelenovega rogu na mleku. Za grižo. 1. Pij pogosto kiselčni sok, boš kmalu zgubil grižo. 2. Skuhaj tri pesti hrastovega listja, vrzi notri za štiri nožne špice trpotca, prideni nekaj stolčenega galuna in nekaj španskega voska. To vse skupaj skuhaj na poldrugem litru vina in pij kadar hočeš. Ako se ti je zaprlo. 1. Uživaj na kurji juhi štupo štrkovčevih korenin. 2. Telohovih korenin in suhe čmerike stolči, v lekarni si pa kupi »gelope«. To vse skupaj zmešaj in kmalo boš tekel, ko si popil. 3. Brandtove švicarske jagode, ki se dobivajo v lekarnah po 1 K 40 v škatliica. 4 . Trnkoczyjeve kričistilne jagode, ki se dobivajo v škatljicajh po 42 v v Ljubljani v lekarni zraven »rotovža*. Ako ti uhaja črevo. Skuhaj na vinu pelina, mila (žajfe) im mire in to pij. Ako ti se zapro vetrovi. 1. Skuhaj na vinu čebule in pij ga. 2. Skuhaj na vinu kumine in pij ga še gorkega. 3. Skuhaj na vinu kumine in lušterka in pij. Ako koga boli hrbet. 1. Skuhaj skupaj seme mrtvih kopriv in medu, s tega napravi prilepek in ga naveži ali pritisni na hrbet. Bolečina bo nehala takoj. 2. Nalovi za polno čašo rdečih črvov, deni nekaj kafre med nje, več če je je, boljše je. Potem prilij nekaj rožmarinovega olja in brinovca in čašo dobro z mreno zaveži, ter jo za 24 dni postavi na solnce. S tem oljem si maži hrbet in pa grej ga. Ako ima kdo kamen. 1. Napravi iz čmerike in česna žgano vodo, tisto večkrat pij, pa ti bo pregnala kamen. 2. Žgana voda iz trave »volovski jezik« ima tudi veliko moč za odpravo kamena. 3. Posuši lisičje krvi, stolči jo v štupo in jo po 4 noževe špice Hkrati uživaj. Bo pomagalo. 29 Ako se ti zapre voda. 1 Skuhaj na vinu metlike in pij gorko tisto vino, ti bo zopet odprlo vodo. 2 . Skuhaj česna na vinu, tudi pomaga. 3. Jej sladke mandeljne. d. Potcnko na vinu skuhaj in pij tisto vino. 5. Svetega Janeza rožo na vodi skuhaj in pij jo. Komur je voda krvava. 1. Naj uživa po petnajst kapljic kuminovega olja na pelinovi vodi na dan po trikrat. Je posebno dobro zdravilo. 2 . Skuhaj trpotca in polaja na dobrem vinu in ga pogosto pij Je jako dobro zdravilo za to bolezen. Kdor ne more držati vode. 1. Skuhaj prosa in ječmena skupaj na vodi in pij tisto vodo Dobro tudi za otroke, ki močijo postelje. 2 . Dobra je tudi divja kumina na vodi skuhana, če piješ tisto vodo. Ako imaš otekel mehur. 1. Skuhaj česna na laškem olju in maži se ž njim črez trebuh, pomaga takoj. 2. Divje detelje skuhaj na vinu, vino pij. ti vzame otok Iz mehurja. Ako zgubiš perilo ali če ga ni ob pravem času. (Menstruacija.) 1. Skuhaj rdeče metlike na vinu, ti bo izvrstno pomagala. ■?. Uživaj sladkega janeža stolčeno seme pogostem. 3. Stolči kolmeža in lanenega semena skupaj, da bo gosto, ter napravi prilepek na trebuh. Za beli tok. 1. Naberi bele detelje in jo skuhaj na vodi ter pij vodo. 2 . Naberi mrtvih kopriv, ki imajo be'o cvetje in jih skuhaj ter pij vodo. Ako je preveč perila. 1. Kuhaj kislico na vinu in pij tisto gorko. 2. Zmešaj skupaj v pisker vinskega očeta in vode vsakega na pol. Potem deni notri hrastovega listja, trpotca in nekaj bukovih Peres, ter pristavi k ognju. Prideni tud' nekaj galuna. Kadar dobro zavre, mlačno pij, ti bo pri tisti priči boljše. , Ako si počen. 1. Kuhaj na vinu ajbiševe korenine, so prav dobre. 2 : Naberi rmana, ga posuši in štupo napravi žnjega; tisto štupo uživaj na gorkem vinu. To ti bo pomagalo hitro 30 Za božjast ali če te trga po udih. I. Nalovi četrtlitersko steklenico velikih ali gozdnih mravelj, ki so črne barve, kajti te so boljše, kakor pa rdeče. Vlij nanje prav dobrega žganja in steklenico zaveži ter jo postavi osem dni na solnce. Nato žganje odcedi v drugo steklenico, prideni kafre, mire in žefrana in jo zopet za osem dni postavi na solnce. S tem žganjem se maži po udih. kadar te trga. Še boljše ga je pa po malem piti na dan po dvakrat. .?. Živih kopriv korenine skuhaj na dobrem vinu in jih tja ;>o- kladaj, kjer te trga. 3. Vzemi pol pesti žavbeljna, pol pesti širokega trpotca, špl- častega ali ojstrolistega trpotca pol pesti, lušterka pol pesti in celo pest korenin živih kopriv. To vse skupaj skuhaj na litru vode In pij gorko. Potegnilo ti bo vso božjast iz telesa. Ako komu otekajo noge Vzemi eno pest korenin mrtvih kopriv, štiri glave česna, stolči to skupaj, prilij nekaj laškega olja in skuhaj. Potem prelij skozi čisto cunjo, stisni, da pojde sok venkaj in s tem sokom oziroma oljem maži vsak dan noge po dvakrat. Ako ti otrpne kak ud. 1. Maži ga s kameličnim oljem, ki napravi ude voljne in močne. 2. Maži ga z balzamom; ta greje kri in okrepčava kite. Ako te trese mraz. 1. Uživaj pelinovec s sladkorjem. 2. Skuhaj na vinu sladkega janeža in pij gorkega. 3. Skuhaj na vinu šterkovca, pusti ga, da se ohladi, vtakni vanj razbeljeno železo, kar ga zopet razgreje. Tisto pij, pregnal si boš mraz. 4 . Vzemi pol pesti tavžentrož, jih posuši, stolči v štupo, katere vsako jutro, pet dni zaporedoma zauživaj po dobre 4 grame na vinu Izvrstno ti bo pomagalo. Vsakdanja mrzlica. 1. Vzemi gorušičnega perja za osem gramov ali 2 kvintelca, ravno toliko rabarbare, sedemnajst gramov cvebov in 4 grame vinskega kamna. Vse to skupaj zmešaj in skuhaj na vodi. V kuhano deni 4 grame mire in pij to pijačo mlačno. 2. Sicer pa za mrzlico ni boljšega zdravila, kakor kinin iz le¬ karne. Le preveč ga ne pij, da ti ne oteče vrana. Drugidanja mrzlica. Bezgovo cvetje, pušpanovo perje, tavžentrože, trpotec s ko¬ reninami in sicer široki naj bo, to vse 'skupaj na vinu skuhaj in pij. 31 Tridanja mrzlica. 1. Skuhaj na vinu ženskega urednjaka in pij ga, bo pomagalo. 2. Sok iz zimske salate (endivije) stlačen in z gorkim vinom použit je tudi dober. 3. Deteljno seme skuhaj na vinu in pij gorko, boš zgubil mrzlico. Za mrzlico na četrti dan. 1. Orehove korenine, volovski jezik in gorušico skupaj na vinu skuhaj in pij gorko, to ti pomaga izvrstno. 2. Skuhaj na vinu petoprstnika in ga pij gorkega štiri jutra zapored. 3. Vzemi po eno pest trpotca, šentjanževih korenin, žlahtnika, in to vse skupaj stolči ter pij vselej pred mrzlico po poln kozarec. Za mrtvoud ali kap. Vzemi vsako jutro po dve zrni gorušice in dve zrni popra ter bodi brez skrbi Tisti dan te ne bo zadel mrtvoud. Ako koga meče. 1. Vzemi rožmarina, vinske rutice ali rute vsakega po eno pest, dve pesti potonke in ravno toliko mišjih ušes. St žgi iz teh rož vodo, katero vsako jutro uživaj po eno žlico. Izvrstno pomaga. 2. Vzemi za dvajset ječmenovih zrn voženka (namreč kolikor ima 20 ječmenovih zrn teže), ter mu primešaj 8 gramov gorušič- nega zrnja, na kar vse skupaj stolči, ter po dvakrat na teden zauživaj na lavendeljnovi vodi, pomagalo bo izvrstno. Za davico ali diftiritiko. Kakor hitro se v kakem kraju davica oglasi, naj se človeku, ki na tej bolezni oboli in v grlu bolečine čuti, takoj okoli vratu na- luže obkladki. Najboljše za to je obkladek ali oliladek iz kislega si¬ rovega zelja, naravnost iz kadi. Nadalje vzemi kake tri četrtine navadnega kozarca čiste vode, v katero kani štiri kapljice hude In očiščene žveplene kisline (hudičevega olja) iz lekarne. Voda in žveplena kislina mora se dobro skupaj pomešati. Odraščen bolnik to okisano vodo spije vso hkrati, otrokom se je da pa v dveh ali treh presledkih na četrt ali na pol ure popiti vsakokrat nekoliko. Ako bolniku pri tej bolezni kri v glavo sili ali se mu meša, daj mu na pičlega četrt litra vode štiri kapljice homcopatično prire¬ jene tinkture »Belladona«. To zdravilo jemlje potem odraščeni bolnik na vsake dve uri po eno žlico; otrokom daje se pa na vsake dve uri zaužiti po ena mala žlica. To zdravilo je čudovito glede hitre in varne pomoči. 32 XVII. Zunanje bolečine. Za razne bule in mehurje, ki hudo peko in so vroči ter črni. 1. Skuhaj česna na vodi, ga stolči in obveži bolečino. 2. Ajbiševega in lanenega semena skuhaj na mleku in Gbveži bulo, predrla se bo kmalo. 3. Hrastovega listja svežega na njo naveži, to ti potegne vso vročino iz bule ali mehurja in če je že predrt, se ti zaceli takoj. 4 . Skuhaj kamelic na vodi in jih obveži. 5. Prav dobra je tudi obveza iz kuhanih in stolčenih, ter z medom zmešanih fig. 6. Vzemi medu, terpentina in kafre, zmešaj vse skupaj v mazilo ter obveži bulo. To ti vzame vse bolečine. Za stare bale. ki se nočejo razpustiti pa se tudi ne dajo zmečiti. 1. Vzemi korenine modrih lilij, jih skuhaj in obveži, bo kmalo odprta bula. 2 . Skuhaj na putru rep jih korenin, stolči jih in obveži. Skoraj ni boljšega zdravila, kakor je to. 3. Stolči skupaj gorušičnega zrnja in nekaj velikega korena te: obveži na bulo. Oskrumbe. Oskrumbe preženeš, če 1. Stolčeš zelenega bezgovega listja in ga obvežeš; ali . 2 . Ako vzameš mila (žajfe) in mrtvih kopriv, oboje skupaj zmešaj in s tem maži oskrumbe, jih boš kmalo zgubil. Za raka. I. Vzemi rožmarinovega perja, ga stolči in naveži na raka. Posuši krebulice, jo zdrobi v štupo, katero z medom zmešaj. S tem medom maži raka, se bo scelil. Za fisteij. 1. Napravi lug iz brezovega pepela in zmivaj na dan po dva¬ krat rano. 2. Napravi prilepek iz ovsene moke in lorberjevcga .olja, ter ga obvezuj na fisteij. 2 . Dobre je tudi čmerikin sok kapati v rano. 3. Posuši kozje repice, jo stolči in potresuj fisteij s tisto štupo. Vsakovrstni lišaji, 1. Vzemi šmarničnega perja, ga stolči in zmešaj s česnom in medom. S tem maži lišaje, se vse spravi, kar je grdega na koži. 33 2. Frav posebno dobra za lišaje je voda ali sok iz vinske trte, katera se poceja žnje, ko jo obrezujejo. Brado vice. 1. Apnene vode, vrbovega pepela in živega apna skupaj zmešaj in naveži na bradovico; odpravila se ti bo s korenino. 2. Stolči skupaj čebule in soli ter to obveži na bradovico, je vrlo oobro. Vročina v glavi. 1. Zmešaj kislice z laškim oljem in jc naveži na glavo, potegne vso vročino žnje, obenem pa tudi prežene vse bolečine. 2. Ko te peče v prsih vročina, naveži si jetrnika na prsi; prav tako dobra je stolčena zimska salata, če jo rabiš za prilepek (ilašter). Pereči ogenj. 1. Namoči kislice in nastrana v očetu (jesihu) in obvezuj na bolečino. 2. Skuhaj makovega perja na očetu, ga obveži na pereči ogenj boš kmalu zdrav. Za opeklino, naj tista prihaja od ognja, smodnika ali od katerekoli druge vroče reči: 1. Skuhaj na očetu gabesovega perja in žnjim obveži spcčenino, to vzame vso bolečino. 2. Skuhaj na vodi lanenega semena in ga obveži na spečenino. 3 Sežgi želoda in potresi pepel na bolečino, potegne vso venkaj. d. Napravi si sledeče mazilo: Vzemi rumenjaka od v trdo ku¬ hanih jajc, svinčene beli in laškega olja; tem rečeni še lahko pridaš nekaj voska, katerega moraš seveda stajati in primesi nekoliko strte kafre. S tem maži opeklino, doživel boš čudež. 5 Prav tako dober je široki trpotec stolčen in zmešan z belja¬ kom enega jajca. To obveži na bolečino in znebil se je boš takoj. Za vsakovrstne rane. 1. Stolči širokega trpotca in ga naveži na rano, zaceli jo hitro. 2. Napravi si sledeče mazilo: Vzemi po eno pest gabesa, trpotca, bezgovega cvetja in šentjanževin rož, ter to vse skupaj skuhaj na pol funta laškega olja. Ko je kuhano, ožini to skozi cunjo, stopi štirinajst dekagramov (staro unčo) voska in sedem dekagramov livna, stolči 2 dekagrama menika, 2 dekagrama svinčene beli, pol dekagrama živega apna in toliko rišpeta. Vse to skupaj zmešaj in prilij še dve žlici trpentina, dve žlici rožmarinovega olja, v katerem poprej stopi 4 grame kafre. Vse to skupaj zmešaj, da dobiš mazilo ir, to mazilo je za vsako še tako staro rano, če se taista še zaceliti da. Kjer to mazilo ne pomaga, ondi je vse zastonj. 3 34 Za sveže (frišne) rane. 1. Stolči svežega hrastovega perja in naveži ga gori. prav hitro celi in brez škode. 2 . Naberi svežih popeljnov, jih skuhaj na vinu in naveži na rano 3. Vzemi petoprstnika, rmana in krebuljice, stolči in zmešaj s staro mastjo, naveži na rano, boš kmalu zdrav. 4. Sveže (frišno) hrastovo lubje, na rano obvezano, zaceli veliko rano v 48 urah. 5. Kuhaj na dobrem in pravem vinskem žganju rmene lilije (Lilium bulbiferum). S tem maži rane, pomagalo bode, ker je ta sok boljši od arnike. Za hude, gnile rane. 1. Stolči lepotka in potresi s tisto štupo rano. 2 . Živo apno in laneno olje skupaj stolči in zmešaj, to da prav dobro mazilo za gnijoče rane. 3. Tudi milo (žajfa) sčisti gnijoče rane. 4. Prav veliko moč pri celitvi gnilih ran daje sledeča pijača: Vzemi trpotca, gorušičnega listja in bezgovega cvetja. To kuhaj in pij, prav vrlo pomaga celiti rane. Divje meso. Divje meso preženeš, če 1. sežgeš gabesa in potreseš s pepelom divje meso, ga bo pregnal. 2 . Potresa) ga z vinskim kamnom, ga tudi spravi. Za rane, iz katerih teče. Natrgaj bezgovega listja in ga skuhaj na jesihu ter ga obveži na rano. To je posebno dobro za vsako tako rano, iz katere teče. Za hude srbeče rane. 1. Zmivaj rane z galunovo vodo, to prežene srlrečino. 2 . Skuhaj na vodi polaja in to vodo brizgaj v rano. 3. Zmešaj nekaj laškega olja s soljo in ga popij, tudi prežene srbečino v rani. fz rane zadrto ali vdrto potegniti venkaj. Dostikrat se ti kaj zadere, ali na kako ojstro drobnino, kakor recimo: trn, koščico, steklo (glaževina), ali kaj druzega stopiš in ni¬ kakor ne moreš stvari spraviti venkaj. Vidiš, v takem slučaju poišči rožo, ki se ji pravi mišja ušesa in divje šmarnice, to stolči in zmešaj med mast ter obveži na rano, je jako dobro. 35 Ako se usekaš ali urežeš in ti hudo teče kri 1. naloži pajčevine na rano, je dobro. 2. Stolči širokega trpotca in ga zmešaj z jajčjim beljakom, ustavi kri hitro Ako imaš strt kak ud. 1. Vzemi stolčene kumine, pelina, medu. To vse skuhaj na vinu in pokladaj gori gorko. 2. Sladkih korenin in ječmenove moke v enakih delih, medu in očeta (jesiha) tudi v enakih delih skupaj zmešaj v mazilo. To obvezuj na strti ud. 3 Potonka, stolčena in na vinu skuhana, je tudi prav dobra za to. 4. Vzemi popeljnov, skuhaj jih na vinu, prilij metinega soka ter primešaj nekoliko »tera sigulata« iz lekarne. To obvezuj na bole¬ čino, jo sceli hitro in brez škode. Ako te piči kaj strupenega. 1. Vzemi metlike in česna ter ju skuhaj na vinu. Med to deni nekaj terjaka in nekoliko žefrana, ter pij gorko. 2. Ali pa vzemi kisličnega cvetja, velikega korena in bezgovega cvetja, skuhaj ga na vinu in spij. 3. Stolči skupaj bezgovega cvetja in rožmarina in obveži na bolečo rano Ako te popade stekel pes. 1. Vzemi česna, figovega listja in kamelic v enakih delih, to skuhaj na vodi in obveži na rano. 2. Najboljše je pa menda kopdvino perje, katero stolči in ob¬ veži na rano; to menda potegne kar hkrati ves strup venkaj. Ako te piči kača ali gad. Uživaj sok iz terjaka in bezgovega cvetja stolčen ter pomaži rano večkiat z oljem iz sladkega janeža, ki ga dobiš v lekarni poa imenom ».lohannesol«. Ako te je ugriznil pajek. 1. Stolči polaja v vinu in ga naveži na rano, oziroma na oteklino. 2. Dober je tudi sok špičastega trpotca. Znjim maži oteklino. Ako te piči čebela, osa ali sršen. 1. Stolči ajbiševih korenin, zmešaj jih z jesihorn in deni na bolečino. 2. Polaja skuhaj na vinu in položi na oteklino. 3 * 36 Ako je komu zavdano. 1. Zlate korenine cvetje in seme namoči na vinu in pij, prežene strup. 2. Stolči želoda in zaužij štupo na vinu. 3. Vzemi balzama na vinu vase. 4. Ako imaš pri rokah svežega encijana in hrena, ju skuhaj, zribaj in popij na vinu. Ako imaš pa suh encijan pri rokah, pa napravi iz njega štupo in jo použij s hrenom na vinu. Za razpokane roke ali noge. Zmešaj skupaj medu in neosoljenega surovega masla (mitra} ali pa glicerina, če nimaš svežega surovega masla pri rokah. S tern si večkrat namaži razpokane dele, zacelili se ti bodo kmalu. Potne noge ali smrad. Ni je z lepo večje nadloge zlasti za olikance, če imajo v svoji družbi človeka, kateremu se pote noge in vsled tega razširjajo ne¬ znosen smrad. Milijon bi dal marsikdo, ko bi zvedel za lek, ki bi bil sam na sebi neškodljiv, to se pravi, da bi ne zapiral potu, smrad pa uničil popolnoma. Pisatelj teh vrstic je sam trpel mnogo let vsled t'e nadloge. Še le leta 1888. prišedši v cesarsko prestolno mesto Dunajsko je zvedel po prijateljskem potu za recept, ki ga je sestavil neki polkovni zdravnik. Zdravilo obstoji iz ion gramov zmletega glpsa (iederbajsa), kakor ga rabijo črevljarji, da laglje obuješ tesno novi) obuvalo, dobiš ga skoraj povsod pri trgovcih; dalje iz 20 gra¬ mov zmletega belega škroba (šterke), kakor ga rabijo v celih koših perice in iz 10 gramov salicilne kisline. Vse to troje dobiš pri vsakem trgovcu, ki ima materijalno trgovino in te bode veljalo od 32 do 48 vinarjev, kakršno ceno ima namreč salicilna kislina. Vse zmešaj dobro skupaj in pazi posebno, da se salicilna kislina ne bo z obema drugima sirovima sprijela v štrukljičke. Mešaj torej takole: Najprvo vsuj na poln papirja ali na kak časnik zmlet mavec (gips) ter ga z nožem lepo razprostrl po celi poli. Nato tega postopaj z zmletim škrobom, oboje dobro premešaj in zopet razprostrl, na kar po raz¬ prostrtem raztrosi salicilno kislino in vse troje zopet dobro pre¬ mešaj. potem pa v leseni ali pa v pločevinasti posodi spravi in dobro pokrij. Tudi steklenica je dobra shramba. Ko si to opravil, umij si noge, vzemi sveže nogavice ter vsuj v vsako stopalo po eno kavino žlico tega prahu, na kar nogavico ne¬ koliko potresi, da se prah po celi stopali razširi, največ pa naj ga bo na peti in na prstih. Nogavico obuj in pojdi po svojili opravkih. Prvi teden obnovi to vsak dan, seveda vselej s svežimi nogavl cami, kasneje zadostuje na teden po dvakrat. Tista trda in na pot mrtvična koža, ki tak neznošen smrad razširja, sc bo odlušila In oproščen bodeš nadloge. 37 Pazi na svoje noge. Koliko ljudi moškega in ženskega spola, mladih in starih slišal sem povsod, kamor sem prišel v teku svojega življenja, tožiti, da sc jim pote noge; drugod sem zopet našel take, ki niso bili v stanu hoditi niti pol dne, da ne bi imeli krvavih, otiščanih in odrtih nog. Tretji zopet ne smejo storiti bosi niti koraka, kajti nahod jim je vedno za petami. S postelje na tla, kaj ne, da ni daleč, in že se tl prehladi marsikdo, če bi doli stopil bos. Na milijone imamo pa ljudi, katerih noge so vedno mrzle, kakor mrličeve. Mislečega človeka mora to vse vendar kolikor toliko pridržati na potu življenja, da obstane in se vpraša: od kod in zakaj je vse to tako? Kaj in kje je vzrok? Odgovor je čisto kratek in lahek. Mehkužnost in zanemar¬ jenost nog je vzrok vsem poprej navedenim nedostatnostim in nad¬ logam ter šc marsikaterim drugim. Zatorej pač ne morem zadosti toplo vsem in vsakemu polagati na srce, da naj vsak skrbno pazi na svoje noge. Kako silno neprijetno je človeku, če mu ob daljši seji »noga zaspi« in postane popolnoma mrzla. Kako dobro de šolarčku gor¬ kega spomladanskega dne, če more iz šole gredoč trde, robate in okorne čevlje, ki ga žulijo na vse strani, sezuti, jih skupaj zvezati za ušesa, čez ramo vreči in teči, da ga veter komaj dohaja! Kako vesel je pastir, če mu solnce zjutraj mrzlo zemljo na pašniku ogreje tolikanj, da se lahko sezuje in pošvedrane kvedraste delavne čevlje spravi v grm. Kako dobro de gosposkemu človeku z obširno nogo in ozkimi čevlji, če se more zvečer znebiti sicer lepega, toda silno ozkega obuvala, ki ga tišči na vse strani, da revež dostikrat pri belem dnevu vidi na jasnem nebu zvezde. Pantofeljni, joj, kolika nepopisljiva dobrota gizdavemu človeštvu! Kako dobro nam de, ko se nam kmalo, ko smo jih nateknili, noge popolnoma ogrejejo! Zakaj smo imeli v čevljih ves čas mrzle noge? Tiščali so nas! Le isti del našega telesa ogreje se nam in ostane gorak, v ka¬ terem ima kri prost pritok in odtok. Kjer pa tega ni. ostane dotični ud mrzel. Mrzle noge so torej živ dokaz, da je nekaj ž njimi v zvezi, kar v njih ovira krogotok krvi. Ker torej v noge ne more toliko krvi, kolikor bi jo ob normalnem položaju moralo tjekaj. je zopet čisto naravno, da se ista nekje drugje naj že bo kjerkoli nahaja v preveliki meri, kar zopet ni na korist našemu zdravju. Izgled: Mi¬ slite si potok, po katerem teče pohlevna voda; zajezite ga in takoj bodete videli, kako se za jezom voda nabira v obilneji meri. kakor je bila poprej, dokler je imela pot neomejeno. Iz tega, da noge krvi pogrešajo, kadar jih mrzle čutimo, izvira mnogo bolezni, katere po¬ vzroča preobilna kri na drugih krajih našega telesa. Kolikokrat se je že slišalo, da je moral zdravnik puščati temu ali onemu, ker bi ga sicer morda zadušilo, ali bi ga bil zadel mrtvoud zaradi preobilno nakopičene krvi. Vsemu temu se človek, bodisi kmet ali gospod, mlad ali star, lahko ogne, če skrbno pazi na svoje noge. Pri tem se 38 ti ni bati nobenih posebnih težav, nikake posebne nadležnosti. Pazi le na sledeče: 1. Ceviji naj bodo nogam vedno prav, ne premajhni, pa tudi ne preveliki. Vendar pa so poslednji boljši od prvih Čevljar na¬ vadno res čevlje »pomeri«, da bi jih naredil prav, toda pri najboljši volji tega ne doseže skoraj nikdar, ker jih dela po kopitu kakršno ima na razpolaganje in ne po nogi, kakoršno ima dotični človek. To mi bo vendar verjel vsak, da niti dva človeka nimata popolnoma enakih nog, eno kopito pa služi dostikrat stoterim nogam. Da bi naše noge res dobile čevlje, ki bi jim bili na vse kraje prav, morali bi si dati napraviti kopito, ki bi bilo povsem popolnoma enako naši nogi, oziroma stopalu. Treba bi bilo napravit: po nogi iz gipsa model in po tem stesati kopito, po katerem bi nam čevljar šele naredil čevlje. Temu upira se pa moderna noša in pa štedljivost, kajti naprava obuvala bi se silno podražila. Čevljar si torej vzame mero po živi nogi, potem pa začne brskati med kopiti, dokler ne najde enega, ki se z mero naših nog nekako vjema še najbolj Kopito je, kakor ravno šega pelje, ali široko ali pa ozko in spodaj naoščeiio (špičasto). Sedanja moda zahteva naoščene čevlje, v katerih se prsti stikajo skupaj in kopičijo drug vrh drugega, kakor bi se moral stiskati med iz njih. Da taka noša pokvari noge popolnoma, je vendar razvidno na pivi pogled. Prvi sad modernih čevljev so kurja očesa. Kdor jih ima, naj jih nikari ne izrezava, silno nevarno je to. Lahko se ureže in mesce in mesce bo kruljevec, preden se ozdravi. Dostikrat se pa tudi primeri, da si človek pri izrezavanju kurjih očes, ako se je namreč vrezal, kri zastrupi in mora umreti. Ako imaš torej kurja očesa in te bole, smatraj to za očitanje žaljene narave, popusti ozke čevlje in napravi si obširno obutev 2 . Glej, da si boš vsak dan noge umil vsaj do kolena, zvečer pa, preden greš spat, vrh tega še stopala splahnil v hladni vodi. Posebno materam ponuja se tu jako važna naloga, da utrdijo svojega ljubljenca že v nežni mladosti proti raznim napadom na zdravje v poznejih letih. Zato naj že dojenčkom zmivajo vsak večer, predno jih polagajo k počitku, križ, noge in roke s hladno vodo (16 de 18° P). To zmivanje naj se potem ne opusti nikdar več. Kadar otroci dora¬ stejo, da so že po pet, šest ali sedem let stari, treba jih je navaditi in makari prisiliti, da si sami dobro umijejo roke in noge vsak večer, predno gredo spat. To je posebno pri otrocih tako potrebno, kakor večerja. Nikdar ga ne pusti v posteljo z umazanimi nogami, in videla boš, kako krepkega otroka da si boš vzgojila, slovenska mati! Kar se pa otrokom priporoča kot potrebno, iega naj tudi ne zanemarjajo odraščeni. Zato naj si tudi vsak odraščenec, preden gre spat, pripravi bokal hladne vode v škaf, kjer naj potem nekai časa nogo ^b nogo drgne, nakar naj si jih obriše in gre spat. Kdor je nervozen ali sploh bolehen v nogah, ta naj si po umivanju noge osušene prav krepko drgne. Kdor ima mrzle noge, naj jih krepko 39 drgne v rnrzii vodi in prepričal se bo. kako blagodejno bo to vplivalo na njegovo telo. Navadno si je najbolje noge umivati zvečer, kadar si prišel domu, in si že pičlo četrt ure posedel. Po umivanju obuj bornbažaste nogavice in čez tiste volnene in potem pojdi spat. Zjutraj sezuj nočne nogavice im si zopet noge umij v mrzli vodi. Na ta način znebil sc boš dostikrat mrzlih nog 3. Hodi bos, kolikor ti dopuščajo okolščine. Ni je reči na tem svetu, ki bi poleg vode po dokazih najimenitnejših zdravnikov tako ugodno in pospeševalno uplivala na živce in krvne dele telesa, kakor sta svetloba in zrak. Ne brani torej otrokom, če ti letajo bosi po vrtu ali po hiši ali tudi po ulicah okoli hiše, čeprav bodo zaradi poslednjega sosedje vihali nosove, češ, »lej ga, lej ga soseda, kako zanikrno odgaja otroke. Bosi mu okoli letajo«. Naj letajo! S tem jim boš pripomogel do zdravih nog in zdravega telesa sploh. Ako imaš pri hiši vrt, podaj se tjekaj, kadar ti čas dopušča in se sezuj. Posebno starim in slabotnim ljudem ne more se nikdar zadosti toplo priporočati, da naj se vsak dan po nekoliKO časa vsedejo bosi na solnce, da jim pregreje oslabelo kri. Vže čez malo minut je videti, kako se na bosi nogi na solncu napne žile in kako to sploh človeku dobro de. Najugodnejši čas za to je seveda spomlad, pa tudi jesen ni slaba. Kdor se bo hotel ravnati po nasvetih, mislim, da mu nc bo ravno žai. 4. Kdor ima mrzle noge, hodi po mokri travi. Pod mokro travo razumemo vsake vrste mokro travo, naj bo že tista rosna, po dežju ali pa voda po njej napeljana Bolj če je trava mokra, boljše za f e in tem dalje hodi po njej. Navadno se tak sprehod raz¬ teza na kake pol ure. Duhovnikom, ki imajo lastne vrtove s travo poraščene, se za tak sprehod ponuja jako lepa prilika, kadar molijo brevir. Ko si tak moker sprehod dokončal, potem urno obriši pri¬ tikline iz nog, kakor so na primer trava sama ali pesek itd., se hitro obuj in sicer gorko obuj, ter sprehod na suhem nadaljuj tako dolgo da se ti mrzle noge popolnoma ogrejejo, kar boš navadno dosegel že v četrt ure. Poglavitno reč si tu dobro zapomni, da se namreč vselej po mokrem sprehodu obuješ popolnoma suho, sicer ti je nahod in prthiajenje takoj za petami. 5. Kdor nima z lahka prilike, sprehajati se po mokri travi, tisti naj hodi po mokrih kamenitih tleh, ako so mu merda te pri rokah. Ako je, recimo kak hodnik, ali kaka veža s kamenitimi plo¬ ščami potlakan, hodi ondi, ko si dobro polil z vodo, brzo gori in doli. Ako si sicer zdrav, smeš brez skrbi hoditi cele pol ure, bolehnim zadostuje 3 do 5 minut. Priporoča se tako prvi, kakor drugi sprehod vsem tistim, ki imajo mrzle noge, ali ki jih boli vrat, ki se pre¬ hlade vsakih pet minut, ki jih rada boli glava, in jim kri sili v glavo. Dobro je tudi vodi, ki jo na plošče vliješ, primešati nekaj kisa (jesiba). Vse drugo velja, kar smo rekli glede sprehoda po mokri travi. 40 6. Hod; po novopadlem snegu, ako imaš ozebline na nogah, ali če te bole zobje. Izrecno opomnimo, da mora biti sneg še le na novo pal, sicer ne velja, kar smo rekli. Tak sprehod naj traje 3 do 4 minute. Prav tako je vsega priporočila vreden sprehod od 10 do 30 minut spomladi po snežni brluzgi, kadar gorko solnce prične privijati sneg na vse strani. Zapomniti si je pa treba, da se po snegu ne sme nikdar hoditi, ako ti ni po celem telesu gorko. Kogar mraz pretresava, ta naj se pred vsem s kakim delom ogreje. Prav tako se ne svetuje osebam po snegu hoditi, katerim se pote noge, katerim so se odprle ozebline. 7. Izvrstna in nad vse imenitna za \ trditev zdravja je hoja po vodi, recimo po vodi do kolena. Hej, kako je to prijetno in kako ti to i. vtvdi živce in celega človeka sploh; 2. taka hoja vpliva ra ledice in odceja človeku vodo, kar prepreči mnogo bolezni v me¬ hurju in ledicah, 3 ti olajša težko sopenje in odganja vetrove iz telesa; 4. ti prežene, ako te boli glava, sploh težko glavo. Ako nisi že od mladih nog brodil po vodi, prični z jedno minuto tudi v naj- mrzleji vodi in raztegni tako hojo sčasoma na 6 minut. Ako nimaš prilike dobiti zunaj primernega kraja za tako hojo. si to lahko pri¬ rediš v sobi v škafu ali v kaki drugi za kopanje določeni posodi. 8. Kdor ima v nogah malo krvi in ga torej vedno zebe, ta naj si poliva kolena z vodo im sicer iz vrča precej visoko, in voda.naj bode tudi kolikor moč mrzla. Po zimi ji brez skrbi pomešaš še celo snega. Tak mrzel curek poganja kri v spodnje dele nog in jim pre¬ skrbi potrebno gorkoto. Varuj se sprldenega zraka. Kaj je zrak? Zrak je to kar dihamo, rekel bo priprosti čitatelj pri teh vrsticah in bo rekel pravo. Toda kaj pa je to, kar dihamo? To je plinovo telo, ki obdaja našo zemljo na vse kraje okoli ln okoli precej na debelo. Po naših telesnih občutkih bi se to reklo, da je zrak od zemlje na kviško razprošČen po nezmernem prostoru božjem, kateremu se pravi svet. Kako na debelo, da obdaja zrak zemljo, še ni dokazano, učenjaki mislijo, da morda 10 do 12 milj. Potem ga pa ni več. Zrak je tem bolj gost, čim bližje je zemlje. Kaj pa je plinovo telo? Plinovo telo je tako telo, ki se ne da prijeti in je navadno tudi brez vsake barve, ter nevidno, če tudi to ni pogoj. Zrak je torej telo, ki je sestavljeno iz raznih prvin, med kate¬ rimi sta poglavitna dela kislec in dušeč. In sicer je kisleca recimo v enem kubičnem metru zraka eno petino, dušca pa štiri petine. Kaj je kislec? Kislec je plin, ki je razširjen povsod po naravi. Izdiha¬ vajo ga rastline ob solnčni in dnevni svetlobi, povživajo ga žive stvari dihaje in ogenj, ako zažgemo kako reč. Brez kisleca bi nobena 41 živa stvar ne mogla živeti niti pet minut in vsaka prižgana reč ugasne hipoma. Kislec nima ni duha in ne okusa, tudi videti ga ne moremo, pač pa ga čutimo, če vtaknemo v kako steklenico, kjer imamo shranjenega, kako žarečo reč, katera začne takoj s krasnim Plamenom goreti. Dušeč je tudi plin, katerega se nahaja v zraku štiri petine vsega ozračja ali po domače rečeno: če razkrojimo po kemičnem potu pet bokalov zraka, dobili bomo kake štiri bokale dušca In eden bokal kisleca. Tudi dušeč nima ne barve ne okusa. Pri dihanju ga mnogo použijemo, vendar bi pa dušca samega ne mogli dihati in tudi inč ne more v njem goreti. To sta tGrej dva glavna dela, iz katerih obstoji »plinov kruh« našega telesa, zrak, ki nam je še veliko bolj potreben za življenje, kakor pa navadni druh, brez katerega po naših krajih malokje žive. Zrak je torej v pravem pomenu besede kruh pljučam. Kaj ne vsemu stvarjenju, kar ima življenje v sebi; od človeka pa do ljubili cvetlic ga vse potrebuje, kar je zdrava voda ribi, to je človeku zrak, in smem reči, da bi lažje živela nekoliko časa riba brez vode, kakor pa človek brez zraka. Zrak je torej izdatno bolj imeniten, kakor bodisi kakršnakoli jed, kajti brez jedi človek po poskusih nekaterih novodobnih poskušnjakov, ki so po štirideset in več dni ob sami vodi trpeli lakoto prostovoljno (seveda jim je šlo za veliko stavo), lahko prebije več tednov, brez zraka pa niti pet minut ne! Zrak je torej v pravem, pomenu besede kruh pljučam. Kaj ne da, umazanega ali celo oskrunjenega in spridenega navadnega kruha ne je nihče. Koliko bolj izbirčni bi morali biti pri vživanju zraka, kar Pa žalibog nismo skoraj prav nič, četudi nas nos dostikrat svari. Nos ima nalogo preiskavati zrak, ali je ugoden našemu zdravju ali ne. Kjer pravi nos: »Tukaj smrdi«, bežimo od ondot kakor pred gadom, kajti strupeno gnezdo izdaja se po smradu. Tabak nam je sicer tudi že nos tako pokvaril, da jako škodljivih smradov in okuže^ nega zraka ne naznanja nič več s prirojeno mu živahnostjo in točnostjo. Marsikdo pravi: »Pokaditi moram po sobi, da zboljšam zrak ; « Oj kratkovidnež, pusti kadilo in kajenje, ter rajši odpri in zrak se bo zboljšal sam po naravnem potu Zraku, kakor ga potre¬ bujejo naša pljuča in katerega hočeš zboljšati s kadilom, manjka pred vsem drugim kisleca; tega pa kadilo nima in naj sicer diši še tako lepo. Tega dobiš edino le skozi odprto okno, kjer ti bo sam prišel v sobo in pregnal sprideni zrak. Kdor si goljufa nos s kadilom, ta škoduje lastnemu zdravju, ker mu je na ta način v dišečem, četudi popolnoma spridencm zraku mogoče bivati dalje časa, kakor bi mu bil dovolil sicer nos. Tak človek je podoben roparju, ki omami vratarja, preden napade grad. Nos je vratai in čuvaj našega telesa, in nam pove, česa se naj varujemo, da si ne zastrupimo krvi. ki je vir življenja. 42 Na nekaj groznega bi naletel, kdor bi kotel kemično preiskavatf zrak po beznicah, po hišah, po spainieaii in po šolah. Ti prostori so dostikrat prava strupena gnojišča Dihanju tolikanj potrebnega kisleca ondi skoraj ni, pač pa kakih 5 do 10 odstotkov ogljenčeve kisline, silno veliko dušca in drugih smrdljivih plinov. Koliko nikotina plava le po zakajenih prostorih, kjer se vino in pivo pije! (Nikotin se imenuje omamljivi strup, ki se nahaja v tabaku.) Dostikrat jc dim gest. kakor adventna megla' v Ljubljani, da bi ga lahko grabi! kar z roke ali rezal s koso in vendar nas to ne plaši, da ne bi kar po cele večere prekajali ondi ubogih svojih udov. Da v tako zakajeni sobi ne more biti zdravo, spričuje nam že samo to, da ljudje, ki tabaka niso vajeni, ne vzdrže ondi niti pet minut, in da tabak sploh ni prikladen našemu organizmu, dokažem vam iz tega, da se ga je treba še le privaditi. Vsak tabakar se bo še gotovo spominjal, kako mn je po prvi srnodki plesal ves svet pred očmi in kako je večkrat »Urha klicai«, kadar se je jel učiti kadenja. Star tobakar bo seveda trdil, da mu tabak koristi, da bi brez njega niti prebiti ne mogel itd. Toda verjeti smete, da so vse koristi, ki jih ima človek od kadenja, le navidezne. Prišel bo dan, ko se bo pokazala resnica, ko se bo narava maščevala za vse, kar smo ji vsilili protinaravnega. Kaj bi rekli o človeku, ki bi použival od drugih Izbljevane jedi? Da je ostudnih! Mi sami pa použivamo dan na dan zrak, ki so ga izdihali drugi, dostikrat znotraj že popolnoma gnili ljudje in --- smo popolnoma mirni in zadovoljni. Žalostno je to, toda resnično, zlasti po prostorih, kjer nas mora prebivali več skupaj. Taki prostori so po navadi vselej začetek kake nalezljive bolezni, naj bo že kuga, kolera ali pa koze. Pomij bi pač nihče ne pil, tudi iz zlate sklede ne. Pli- novili pomij, 1. j spridenega zraka, ki se po gostilnah navadno nahaja, se pa ne branimo prav nič, da, še le prav tiščimo vanj. Slovenec, zlasti če ima kaj prida službo, gre raci zvečer na kozarec dobrega vina. Takih gostiln, kjer se toči pravo vino cd trte, dandanes že m veliko, zato so pa te bolj natlačene, kar jih je še. Ondi sedi dostikrat gost pri gostu po cele ure in diha ter uživa zrak namešan in zasmra¬ jen s tobakovim dimom, ki ga je izdihalo že sto in sto drugih in se tako rekoč opralo žnjim. Bog varuj, ko bi tak človek le en sam večer opustil zakajeno in smradljivo stalno svojo gostilno, podreti bi se moral svet! Kadar pa imajo pljuča takega gosta zadosti natezanja v tistem smradu, polože gosta na posteljo, iz katere navadno ne vstane kmalu, dostikrat tudi nikdar več. Od vseh prijateljev, kar jih je bilo okoli celega omizja, ni nobenega blizu, pač pa potrka dostikrat neka dosedaj še nepoznana gostinja ki se ji pravi jetika, rekoč: »Alo prijatelj, bova šla!« Akc- pridemo z dežele v mesto, joj kako smrdi po ulicah. Zakaj? Prišli smo iz dobrega, čistega zraka v slabega. Ako stopimo pa zvečer iz kake zakajene gostilne venkaj. se prav tega zraka, ki 43 nam je, prišedši z dežele, smrdel, z veliko slastjo komaj naužijemo. Hej, kako se nam prilega, kako ga srkamo kar na polna usta, kako se nam širijo prsi nad dvigajočimi se pljueami, ki imajo dostikrat že smrtno kal v sebi. Kar si v eni uri zakrivil, mora! se boš dostikrat Pokoriti za tisto leta in leta. Saj je znano, da gre zdravje s senenim vozom iz človeka, vrača se mu pa po nitki. Toda je že tako; gostilna, posebno pa zakajena, ponočna gostilna jih je spravila že veliko in jih še bo. dokler bo kaj ljudi, ki bodo zapravljali noči rajše po go¬ stilnah, kakor pa da bi jih prespali r postelji. Še zdatno slabši, kakor po gostilnah, pa je zrak po kmečkih spalnicah. Ondi pa je že tak, da mestnega človeka kar znak vrže, kadar ga usoda zanese v take kraje. Vže ko greš mimo zaprtega okna kmečkih spalnic, vdari ti zadtihel duh v nos, kaj pa' šele, če stopiš notri! Čuda ni. Spalnice, kakor tudi hiše se po kmetih pozimi Prezračujejo navadno le tedaj, kadar kak neroden komolec zdrobi kako šipo in ni takoj na prvi hip toliko papirja pri rokah, da bi se zalepila luknja, steklar je pa takointako daleč. Navadno je v bližnjem mestu. Da bi pa naša kmetica zjutraj ali čez dan kdaj po zimi odprla okna v »takem mrazu«, o, na to pa niti misliti ni Velika sreča za kmečke ljudi, da so večino svojega življenja, vže ker zahtevajo njihova dela tako, vedno pod milim nebom v neokuženem, nepo¬ kvarjenem zraku, sicer bi nihče ne živel dolgo! Kajti v takem zraku, kakršnega imajo po kmetskih hišah, bi ne živele nit! cvetice, kaj šele ljudje. Ljubi kmetič, če hočeš torej sebi in svojim dobro, odpiraj pridno okna v hiši, kjer stanuješ in v spalnici, kjer spiš. Naj se ti ne smili tisto malo gorkote, katera ti pri tem uide, kadar skozi odprto oknu novemu zraku napravljaš pot! Sveži zrak ti je za zdravje mnogo bolj potreben, kakor pa v nedeljo polič vina. Brez tega lahko opraviš, brez zraka pa ne! Varuj se pijanosti. Ni ga grjega človeka na svetu, kakor je pijanec! On pozabi da je vstvarjen po božji podobi, ter se pogrezne v blato, kjer se valjajo živali. Pijanec zavrže človeško dostojnost in postane živina. Kdo je temu ”zrok? Ljudje sami. Saj že negodne otroke zalivajo s pijačo. In delavci? Ali si moreš misliti le količkaj težje kmečko delo. da bi ne bilo v zvezi z žganjem? Frakcij za malico zjutraj, frakcij za malico popoludne. Trdi se namreč, da iz frakeljna teče utrujenemu delavcu tisti čudotvor, ki mu poživlja opešane moči ter mu drži ne¬ kako ravnotežje pri delu. To je gola laž, katero je sicer pred nekaj leti veda sama postavila za resnico, kljub temu pa ostane vendar-le laž. Mogoče, da so pred nekaj desetletji res poživljale vpijanljivc Pijače opešano telo, ali tedaj niso imele še t sliko špiritove podlage, kakor jo imajo danes. Veda je bila, ki jih je zbrozgala. Nekdaj je tastlo vino po vinogradih, sedaj raste Židom po — kletib. Taka 44 brozga, ki v kleti zraste, vendar ne more biti zdrava, o čemur te navadno vselej prepriča lastna glava, kajti boli te po takem vinu, da ti hoče počiti! Moleschoti je bil eden prvih, ki so popolnoma prepričani trdili, da spadajo alkohol, kava in čaj med tisti živež, ki nam telo v najvišji meri ohranjuje in ga varuje prezgodnjega razpada, ter je r°kel, da so toraj alkohol, kava in čaj pravi dobrotniki človeštva, ker mn ohranjujejo telo in štedijo njegovo vstrpljivost. Kako se je mož silno zmotil, kaže žt današnji opešani človeški rod povsod ondi, kjer se brati s frakeljni, Takih žalostnih prič opešanega človeštva bo p- sedaj od leta do leta več. Da se ni manjkalo ljudi, ki so Moleschm- tovo trditev verjeli, kakor bi jo bili brali v svetem pismu, in jo žga¬ njarji še dandanes verjamejo, je lahko verjeti. Še-Ie Liebig je imel zadosti poguma, svetu oči odpreti, v kaki grozni zmoti da živi. Rekel je: »Alkohol ni-le ohranitvi našega telesa popolnoma odveč, temveč še celo naravnost škodljiv, ako se človeK začne zalivati ž njim.« Ker morda vsak bralec ne ve, kaj je alkohol, naj mu v pojasnilo zadostuje, če mu povem, da je to vmski c v er. Poznali so ga že Arabci v 12. stoletju in od njih je prešla beseda alkohol na današnje čase Liebig je toraj prvi rekel: »Pusti alkohol, strup jc tvojemu telesu!« To se ve, da čistega alkohola nihče ne pije, ker ga ne more zarad prehude pekočine. Toda pije se alkohol zme¬ šan z vodo in drugimi rečmi pod imenom raznega žganja, piva, pona¬ rejenega in pravega vina, ter ostane še vedno alkohol, čeprav že silno razredčen. Liebig je rekel dalje: »Ako alkohol tudi ne škoduje vselej na¬ ravnost in hipoma človeškemu telesu, mu je vendar poguben zaradi tega, ker mu pobere notranje moči, katere telo sicer potrebuje za zmagovanje notranjega dela.« Glede hranilne vrednosti alkoholove, pravi Liebig. da jo jte v tolikanj moke, kar jo gre konec noža na ost (špLo), zdatno več, kakor pa v petih bokalih današnjega najboljšega piva. Žganje ni druzega, nego mamilo, ob katerem revež pozabi, da je lačen, obenem pa mesto hrane použiva svoje lastno zdravje Alkohol, toraj tudi žganje, použit že v majhni meri, draži razne organe in vlaknine telesa, in se mora vsled tega prištevati prej strupu kakor pa živežu. Da alkohol ne more biti živež, razvidi se že iz tega, ker takoj zgori, kakor hitro pride v naše telo — ne da bi kaj sledu pustil za seboj, iz katerega bi šele dobivalo moč in okrep- čavo. Naše telo je namreč tako uravnano, da vsako zavžito reč nekako tako predela, kakor ogenj netivo v peči, t ! er izločuje iz r gorke iz sebe. Odpravlja jih deloma skozi čreve in ledice, deloma pa skozi pljuča in kožo. Prvi so odpadki in voda, drugi sapa, tretji pa pot. Termometer kaže v našem telesu po zavžitem alkoholu, naj tistega pijemo v vinu, pivu ali žganju — manj telesne gorkote. kakor navadno. Ta prikazen gre na račun otrpljenih živčnih središč 45 in ria mlahavost okrožnih mišic krvnih cevi, katere se zdatno raz¬ širijo in kri prihaja pod hladnejo vrhnjo kožo. Vsled tega nam Postanejo tudi lica bolj rudeča. Le-te po zaužiti pijači ne pomenijo nič druzega, kakor znamenje nekase mrtvoudnosti. Kdor misli, kar telesno čuti, da mu je po zaužitem alkoholu res bolj gorko — ta vara samega sebe. Alkohol vedno zmanjšuje telesno gorkoto. Zato ga nekateri zdravniki dajo bolnikom, katere kuha prehuda vročina. Ako bi alkohol telesno gorkoto pomnoževal, bi pač ne bilo zmrznilo že toliko pijancev. Alkohol dalje ovira redno prebavo jedi v našem telesu. Zlasti na tešče ga že prav pičla merica zadostuje, da sc 5—22 odstotkov ogljenčeve kisline manj izloči iz našega telesa, kakor navadno. Prebavanje jedi in vsrkavanje hranilnih sokov v želodcu ovira alkohol prav hudo, dostikrat pa tudi zabranjuje kar naravnost. Žganjarjem želodec dostikrat oteče, navadno je pa znotraj ves ožgan, kakor bi bil ves prevlečen z ogljem. Ker se po zaužitem žganju navadno izloči manj vode iz našega telesa, kakor sicer, to kaže, da se v telesu ni tolikanj duščevnastih tvarin predelalo, kakm sploh. To ie vzrok, da dostikrat obole ledice. Srce je po zaužitem alkoholu prisiljeno delovati huje, kar smo že na drugem mestu v poglavju »srce« razložili nadrobneje. Pijancev obraz in zlasti nos dobita zarudelo barvo, katera se polagoma spremeni v višnjevkasto. Od kod pa to? Vsled silnega srčnega delovanja kroži kri hitreje in burneje po žilah in tudi z večjim pritiskom. Male, po nosu in obrazu razpeljane žilice se raz¬ tegnejo, ker pride več krvi vanje in nekatere popokajo. No to še iti take sile. Kadar pa poči kaka večja žila v človeku, kar se pri Pijancih zgodi dostikrat — tedaj pravimo, da ga je zadel nirtvoud. Popolnoma napačna, če tudi silno razširjena je misel, da alkohol pokrepča trudnega. Ne, prav nič ga ne pokrepča, le zavest, da ]e utrujen, mu omami in to omamljenje človek smatra za okiepčanje. Ta zmota je tembolj vredna obžalovanja, ker so ji skoraj vsi delavci vdani in zato navadno velik del svojega trdozasluženega in s krva¬ vimi žulji pridobljenega denarja izmečejo za vpijanljive pijače, namesto, da bi si za tiste krajcarje privoščili boljše 'in tečne hrane, katera bi jim v resnici množila moči, katere jim krade žganje kar naravnost. Zmota dobiva svojo podporo zlasti v tein, ker razvajen žganjar postane za delo res nekako bolj sposoben, ako ga nekoliko srkne, kakor pa če bi bil čisto na suhem. Toda po takih ljudeh se ne smemo ravnati, taki nam ne smejo biti merodajni. Ako se hočemo prepričati, ali je žganje res potrebno za podporo pri delu ali ne, bi morali poskus napraviti tako-le: I va, kolikor mogoče enaka človeka naj gresta kosit ali pa sekat drva. Eden naj vzame s seboj navadno merico žganja in kruha, drugi pa samo kruh in naj si pre¬ skrbi sveže vode. Tu se bo pokazalo, da bo tisti, ki se je z žganjem krepčal, zvečet zdatno bolj utrujen, kakor pa oni, ki si je gasil žejo z vodo. i'a bodeta v resnici prišla bolj do živega, naj zamenita drugi 46 dan 'dogi in naj žganjar prejšnjega dne pije vodo, Vodopivec pa žganje, in zopet bo tisti, ki je pil žganje, zvečer bolj utrujen, kakor pa oni, ki se bode držal vode. Žganje torej tudi delavca ne okrepčava, pač pa ga počasi, toda tem gotoveje mori. Ogiba naj se ga torej vsak! Drogi del. 0 raznem drevju, grmovju, zeliščih in rožah, ki imajo v sebi zdravilno moč. 'š-TČJgJF I. Razno drevje. 1. Jablana (Pynis malus). *ublano pozna vsak pastir, sad njen, — razna jabolka so celo otrokom, ki še ne hodijo v šolo, že znana. Zato jih ne bo treba opisovati nadrobneje. Prav tako je tudi vobče znano, da so jabolka dvojne vrste: kisla in sladka. Kisla jabolka so jako dobra za želodec glistavega človeka. Sok kislih jabolk je tudi dober proti mrzlici, ker utolaži žejo. Sladka jabolka svetovati je vsakemu, kdor je od kake strupene živali pičen, ali kdor ima mrzel želodec. Sok iz sladkih jabolk odpre zabasana čreva in prežene tudi gliste. Škodljiva pa so jabolka vsem tistim, ki jim raste kamen. Voda gnilih jabolk je dobra za razne bolečine. Ako imaš prisad ali pa take gnile rane, ki se nikakor nočejo celiti, namakaj ruto v tej vodi in jo pokladaj na bolečino, bo pomagalo. Prav dobra Je ta voda tudi za črne mehurje, za žulje, na katere se pokladajo v njej namočene mokre rute. 2. Hruška (Pyrus communis) je tndi povsod po naših krajih doma. Hruškino listje, hrastovo listje, široki trpotec in ženski vrednjak na vinu skupaj skuhaj in pij, je posebno dobro zdravilc proti grizi. 3. Figa (Ficus). Figa raste v gorkih krajih, ima veliko in široko listje, gladko lubje, kakor mladi orehi, dolge korenine, sad pa v začetku zelen, znotraj bel. kasneje pa rumen ali pa začrnel. 48 Svežih zrelih fig in gob skuhaj in pij tisto vodo, prežene vsak še tako zastaran kašelj; odpravi iz pljuč vso tisto nesnago, iz katere sc rada napravi jetika, očisti prsi. Suhe fige kuhane in zmešane s koreninami modrih lilij, zmehčajo vsakršne bule. bige skuhaj na vinu, jih stolči in zmešaj z ječmenovo moko in pelinom, napravi iz tega prilepek ter ga naveži čez otekli trebuh. To ti potegne ves otok iz njega in prežene celo vodenico. bige s koprivami skuhaj in pij tisto vodo gorko, vzame vsak otok iz tebe. Na otročje bule je prav dobro pokladati kuhane fige, zmešane z medom. Sok iz figovega listja je dobro pokladati na rane, ako nas je pičilo kaj strupenega. 4. Črešnja (Prunus avium). Črešnja in črešnje so tudi vobče tako znane, da jih ne bo treba popisavati natančneje. Vsak jih pozna, če že prve ne, pa vsaj druge, kadar si jih kupi. Črešnje so dobre za želodec, človeku napravijo slast do jeoi in dobro kri. Čres nieve peške, stolčene, so dobro zdravilo za tiste, katerim se dela kamen. Črešnjeva smola, mira in žefran, namočeno v vinu, je prav dobro zdravilo proti kašlju, če piješ tisto vino zjutraj in zvečer. Voda rdečih črešenj ali belic je dobra proti griži, jo zapre ali ustavi Prav tako odpravi tudi preobilno perilo. Voda črnih črešenj ali črnic je pa izvrstna proti vodenici in otoku. 5. Vinska trta (Vitis vinifera). Vinska trta ali trs je doma v Perziji, razširjena in vdomačena pa že po celem svetu, kjer ji je ugodno podnebje. Kakšna da je. jo več ali manj vsak pozna ker je skoraj ni vasi na Slovenskem, kjer bi pri eni ali drugi hiši ne imeli -grozdja-e Sad njen je tudi dobro znan z imenom grozdje, iz katerega se dela več ali manj dobra pijača, vino. Pri nas imamo trto prav raznih vrst, n.pr.: črnina, belina, grahovi"-!., zelenika, lipovina, muškatovina, kraljevina, rizling, burgundska itd. Sok iz trsnega listja je dober zoper grižo, ali če kdo kri pljuje, sploh ohladi hudo kri pri ženskah. Sok iz trsa prežene kamen iz mehurja. Treba je sok piti na vitlu. 49 6. Oreh (Juglans/. Oreh je tudi povsod dobro znan, tako drevo, kakor tudi sad njegov. Orehi, fige in med skupaj zmešani so dober pripomoček za vsa¬ kega, ki je pojedel kaj strupenega. Orehovo olje in laško olje skupaj zmešano je dobro mazilo za dlako, da jo ne je molj. Voda orehovega listja je posebno dobro zdravilo za odprte in gnjile rane. Namoči ruto v ti vodi in jo pokladaj na tako rano. 7. Hrast (Querc,us). Hrastovo listje, sveže, sceli vsako gnjilo rano. Hrastov les na vinu kuhati je dobro takim, ki pljujejo kri. Hrastove korenine na vinu skuhati, tisto vino piti, je dobro vsem, ki so snedli kaj strupenega. Želod, stolčen na vinu, je dober za grižo. C5<^2)[sr5.Zbirka domačih zdravil«, katera poroma letos v sedmi izdaji med Slovence, odločili smo si pridati nekaj navodil za vsakdanje življenje kmečkega kakor tudi mestnega človeka, kakor so dandanes že po vsej Evropi razširjena. Navodila so stara že skoraj kakor člo¬ veški rod; že stari Grki in Rimljani so se mnogo po njih ravnali, prav tako tudi Židje, če tudi se temu narodu očita, da se vobče jako — boji vode. V najnovejšem času zaslovela je na Nemškem, v ba¬ varskem kraljestvu, v župniji Wdrishofen hkrati zopet voda, ta nad vse koristna in vendar tolikanj prezirana voda. Ondotni župnik, Boštijan Kneipp, v mladosti sam slaboten tkalski pomočnik, ki je šele v svojem enaindvajsetem letu začutil poklic, da je za kaj vzvišanega vstvarjen, kakor za tkalskega pomočnika, vtrdil se je » vodo, s katero si je deloma telo oblival, deloma ovijal posamične ude in pa tudi kopal se, tako, da je mož doživel 77 let in postal župnik in celo komornik papežev, dasi tudi mu ljudje ob njegovem 28. letu niso več dajali živeti niti pol leta. II. O vodi. Voda nam služi kot zdravilo na razne načine in sicer: 1. Pokladamo jo v namočeni platnenim na oboleli del in ob¬ livamo se ž njo. 2. Kopljemo se v nji. 3. Umivamo se ž njo. 4 . Oboleli del z mokro platnenino obvijamo, in 5. Pijemo jo. Poraba vode kot zdravilo ima namreč trojen namen: ona iz¬ loči iz krvi spridene tvarine, jih iztrebi iz telesa in telo zopet okrepča. Izločevanje škodljivih tvarin iz krvi se navadno godi tedaj, kadar se potimo ali pa toplo kopljemo v kopeli, kjer smo poparili dotična zelišča. Iztrebljujejo se škodljive tvarine iz našega života, kadar se obkladamo s platnenino v vodi namočeno, kadar se s tako obvijamo in kadar se oblivamo z vodo. Okrepčuje se pa naše telo po vsaki mrzli kopeli, po vsakem oblivanju, po vsakem umivanju in sploh z vsakim vtrjevanjem. Ker ima torej vsaka bolezen v krvi svoje korenine, je jasno, da je skoraj vselej treba na vse tri načine postopati proti bolezni, 76 in sicer navadno tako, da se slabi sokovi in škodljive tvarine iz krvi izločijo, iz telesa iztrebijo in da se telo na to okrepča. Opom¬ niti je pri tem, da tu ne gre le samo oboleli del telesa zdraviti, temveč celokupno telo, kajti spridena kri kroži po celem telesu in ne le po obolelem delu. Seveda mora oboleli del vedno v prvi vrsti biti deležen, ostalo telo pa bolj povrhoma, popolnoma prezreti ga ne smemo nikdar. Pri tem je treba strogo paziti na način, kako da vodo v tem slučaju rabimo, vsaka potrata tega neprecenljivega daru božjega je prav tako brezvspešna, kakor če bi je ne bili nič rabili, le v pravi meri vzeta je nepopisne vrednosti. Voda kot zdravilo zahteva popolnoma razumnega moža in kdor jo zna prav rabiti vselej in povsod, ta ima zdravilo za vsako bolezen pri rokah, kajti nobena druga stvar na svetu se ne da na toliko načinov rabiti za lek, kakor ravno voda od malega soparčka do velikega morskega valu, v katerem na milijone ljudi išče leto za letom zdravja In okrepčevanja in tudi najde, kajti voda kot zdravilo nikdar ne odreče, ako jo človek porabi na primeren in pravi način. Povsod tu pa velja kot glavno pravilo: Čim previdneja in nežneja je raba — tem bolji in vplivneji bode uspeh in voda nikdar ni škodljiva ako se je poslužimo na način, kakor je predpisan. Največkrat jo rabimo kot mrzlo vodo, bodisi da je iz studenca, iz vodnjaka, iz potoka ali reke in vselej, kadar se ne predpisuje izrecno topla voda, pomeni izraz »voda« vedno le hladno ali mrzlo ali svežo vodo. Čim mrzleja, tem boljša! Po zimi se za oblivanje z mrzlo vodo še celo priporoča, primešati vodi pred oblivanjem nekolika snega. Pazumc se, da tako oblivanje traja le prav malo časa. Za slabotne ljudi in take, ki imajo malo krvi, kakor tudi za prav mlade in stare osebe pa tako oblivanje ni. Prav tako naj se nihče ne poslužuje mrzle vode za oblivanje, kadar čuti mraz v svojem telesu, ako to ni v posebnem slučaju, o katerem bomo kasneje govorili, izrecno po- vdarjeno. Dalje je pri vsakem mrzlem oblivanju glavno pravilo, da se vse mora vršiti kolikor moč hitro in brez obotavljanja. Tako na primer, ako se hočeš po zimi posl užiti mrzle kopeli, ne smeš več časa porabiti da se slečeš, skoplješ in zopet oblečeš, kakor 4 do 5 minut. Obleke, zlasti perilo zapenjati in zavezati, preden nisi po¬ polnoma oblečeni, je neumestno, ker imaš za taka postranska opravila kasneje dovolj časa. Dalje si zapomni, da se telo ne sme obrisati po nobeni mrzli kopeli. Kakor hitro zapustiš kopel, nemudoma suho srajco in spodnjo hlače nase, za tema pa drugo obleko, da se telo prejkoprej zapre pristopu zraka. Poglavitni namen temu je pa ta, da se po celem telesu hkrati razvije večja toplota, kakor pa bi se to zgodilo, ako bi se še le brisati hoteli po celem telesu. Takoj ko si po kopeli po¬ polnoma oblečen, loti se kakega dela ali pa se pojdi sprehajat in sicer toliko časa, da se boš čutil popolnoma suhega in gorkega. Ako si pa človek, ki se kmalu pričneš potiti, delaj in hodi takoj iz početka polagoma in ne vsedi se, kadar se potiš, tudi v zakurjeni sobi ne, 77 kajti nahod ti je v takem slučaju za petami. Najkrajši čas za kako delo ali za sprehod po vsaki mrzli kopeli znaša jedno četrt ure. Glede platnenine omenjam, čim bolje jedrnata in debela je, tem bolja za naše telo. Debeli domači hodnik in konopnina sta veliko boljša, kakor fino rumbuško platno. Srajca in spodnje hlače iz roba¬ tega platna so zdatno zdravje, kakor takozvane novodobne volnene srajce. Volna za nagoto ni, pač pa izvrstno pokrivalo nad perilom in drugo obleko. Enako nima nobene posebne vrednosti takozvano drgnenje kože, ker se je dokazalo, da je veliko večje vrednosti, ako se po kopeli moker napraviš in tako na naraven način telesno goi- koto pomnožiš, kakor pa, da bi se drgnil po celem telesu. Da ti je telo postalo mokro, je poglavitna reč, ne pa, da si ga odrgnil. Preden to poglavje dokončamo, ne moremo si kaj, da ne bi najtopleje in živahneje priporočali vode in njene porabe vsakemu in vsem tako zdravim, še bolje pa bolehnim. Zdravemu bo ona zdravje še bolj utrdila, ker zdrav vendar nisi nikdar preveč, bolehnemu bo pa, na pravi način porabljena, ono zopet povrnila, dasi tudi mu ga ni ona vzela. Kopeli, oblivanje in obkladanje, kakor tudi ona ovijanja in umivanja ali izpiranja rabi naj vsak ob času, ki se mu zdi najbolje pripraven za to. Določiti temu pravila ni mogoče, ker si dva človeka nista jednaka in to, kar mene veseli že zjutraj, je morda mojemu sosedu opoludne po volji, tretjemu pa všeč še-le zvečer. V sledečem pečali se bodemo po večem o vseh peterih načinih, kako se je namreč posluževati vode za zdravilo. lil. Vodo pokladamo na život. Če imaš v telesu zaprte vetrove, ki te nadlegujejo, vzemi rjuho iz debelega domačega platna, ter Jo zravnaj tako skupaj, da ti bo zganjena pokrivala ves život od vratu čez prsi do kobalj. Zganjena naj bo tako, da je bo ob vsaki strani nekaj memo života viselo. Tako priravnano rjuho namoči v mrzli vodi (po zimi sme gorka biti), nakar jo popolnoma izvij in trpečem;,, ki je v postelji, pokrij život ž njo, potem pa ga pckrij z navadno posteljno odejo. Tudi vrat je treba v tem slučaju zavarovati s kako volnino ali suknino. Poldadek (mokra rjuha) ostane navadno eno uro na bolniku. Če bi postala poprej pregreta, jo je treba vnovič zmočiti, oviti in položiti. Čez eno uro se dene pokladek proč, na to se je treba toplo obleči, če te pa veseli, pa tudi lahko še nadalje ostaneš brez pokladka v gorki postelji. 78 Ako te boli križ, hrbet ali če imaš slabotno hrbtenico, podloži si v vodi pomočeno in izvito rjuho, kakor smo pod 1. ome¬ nili (podložek) tako-le: Da se ti ne zmoči postelja, pogrni čez spodnjo rjuho koc in na tega položi še-le izvito in zganjeno rjuho tako, aa ti bo segala na hrbtu od vratu do konca hrbtišča. Na to rjuho se vlezi in se s kocem, ki je pod teboj, od obeh strani zavii in s kovtrom pokrij, da se ne prehladiš. Tako zavit ostani kake tri četrt ure, na kar, ako te veseli, lahko obnoviš podložek. Dva taka podtožka na dan preženeta bolezen popolnoma. Podložek je tudi izvrsten, ako te sprehaja mrzlična vročina, ali kadar se ti vstavlja kri. Ako te vleče krč v telesu, ako ti ni dobro v želodcu, ali kadar je treba odvajati kri iz glave in od srca: Vzemi rjuho (vedno tako iz domačega platna), jo zgrni 4- do 6 krat skupaj, pomoči v vodi, izvij, vlezi se v posteljo, položi si jo čez trebuh in dalje proti kobaljem, ter se dobro pogrni in tako kake dve uri potrpi. Cez dobro uro obnovi pokladek. Dobro je tudi vodi primešati kisa. 1S>CJCX2) IV. Kopeli. a) Kopeli za noge. Kopeli razločujemo v mrzle in tople. Mrzle kopeli v našem pomenu obstoje v tem, da stojiš eno do tri minute s stopali v vodi, katera naj ti sega do gležnjev. Posebno izvrstna in vsega priporočila vredna je taka kopel, kadar ti sili kri v glavo ali k srcu. Zdravemu človeku so pa to, kar je vtrujencinu popotniku po¬ žirek hladne vode ob hudi vročini. Vsakemu, prav posebno pa vsem tistim, ki zvečer ne morejo vkljub trudapolnemu delu, kateremu so bili posvetili ves božji dan, takoj zaspati. Stopi ob takih prilikan, kdor si že ali kmet ali gospod, gospica ali pa pastarica, preden se vležeš spat, v kako posodo, v kateri toliko vode dno pokriva, da ti bode stopila čez stopalo do člena in ondi postoj kake tri minute, nakar se naravnost v posteljo podaj, ne da bi si noge poprej obrisal. 79 Tople kopeli se posebno priporočajo vsem slabotnim ljudem, ki imajo pičlo krvi, ki so nervozni, obenem še prav mladi ali pa že jako stari, v prvi vrsti pa slabotnim ženskam, kajti dostikrat so tople kopeli jedina hitra in neškodljiva pomoč, kadar se v človeku kri na eno mesto zaletava, kadar ga boli vrat ali glava, kadar ga vleče krč itd., kajti one so, ki vlečejo kri v noge in pomirljivo vplivajo na človeka. Komur se pa noge pote, naj jih pa nikar ne rabi! Napravijo se tako-le: V toplo vodo (23 do 26° R.) ali po domače, da jo roka še lahko prenaša, vsuj pest soli in perišče pepela (od drv, ne od premoga). Ko se je sol raztopila in si vse dobro premešal, drži ondi noge jeden četrt ure. Posebno izvrstne tople kopeli da vam poparjen senen drob, t. j. odpadki in ostanki, ki jih pometeš skupaj nad hlevom ali kjer imaS spravljeno seno ali otavo. Takega drobu vzemi kake 3 perišča in ga popari s kropom, pokrij in počakaj da se zadosti ohladi (23 do 26° R.). Popolnoma brez pomena je, ali drob venkaj pobereš, preden si koplješ noge, ali ne. Te kopeli so posebno koristne ljudem, katerim se noge pote, kateri imajo sploh bolehne noge, pri vsakovrstnih otiskah, pri putiki in revmatizmu, zlasti kadar ti prične na nogah med prsti gniti koža, kadar se napenjajo nohti itd. Skratka, taka kopelj je blagodejna vsaki nogi, v kateri je več spridenih in pokvarjenih sokov, kakor na zdravili in krepilnih. Za putiko nimaš na celem svetu boljše pomoči, kakor take kopeli, v katerih drži noge jeden četrt ure obvite s povoji, katere si poprej namočil v kopeli sami, in odleglo ti bode /že čez eno uro. Ovsenične kopeli so tudi neprecenljive vrednosti vsem onim, ki nimajo popolnoma zdravih nog, bodisi da jim je trpeti še vslecl putike, revmatizma, trganja po udih, ali pa imajo kurja očesa, da jim gnijo nohti, da jim, ako le nekoliko hodijo, vže stečejo mehurji in se jim delajo žulji, ali kar je še huje, ako jim noge gnijo, ali jim teče iz tistih itd. V vseh takih slučajih vzemi nekaj ovsene slame (ovsenice), jo deni v kotel in jo kuhaj pol ure. Tisto vodo porabi ob toploti 25 do 26° R. za kopeli, kamor vtakneš za kake pol ure noge. Nato si jih do členov povij s povoji, katere si namoči v tej vodi, se vlezi, ter čakaj, da se ti posuše povoji. To na dan trikrat ponovi in v kratkem se boš znebil nadležnosti. Zapomniti pa si je: Kdor ima krčevite žile, naj ne jemlje nikdar toplih kopelj, katera bi mu čez stopala segala in topleja kakor k večjemu 25° R. ne smejo biti. 80 Gorka voda sama na sebi brez primesi tudi nič ne škoduje, koristi posebne tudi ne prinaša, le nesnago kože nam koreniteje in hitreje pobere, kakor mrzla. b) Dopolovične kopeli. Kopeli do polovice života namenjene so izključno le zdravim ljudem in to vsem tistim, ki se hočejo okrepčati, vsem, ki so vstali iz bolniške postelje in se hočejo vtrditi prejkoprej. Kopeli do polovice se dele v tri dele: 1. v mrzli vodi se stoji, da sega do kolena; 2. v mrzlo vodo se poklekne, da nam ona obda tudi kolena; 3. v mrzlo vodo se vsedemo, hoteč da nam seže do polovice trebuha. Vse te tri vrste kopeli namenjene so edino le vtrjevanju omeh- kuženega našega telesa, torej jih je treba rabiti dalje časa, toda nikdar ne več nego 1 do 3 minute, kakor je dotični potrebnež, ki jih hoče rabiti, več ali manj slaboten. Mrzle dopolovične kopeli. Kdor ima oslabljen ali pa vže od rojstva semkaj slab spodnji de! života, da se mu je bati kile, zlate žile, hudih in hudobnih vetrov, hipohondrije in kar je drugih takih nadlog, tak naj rabi tretje vrste kopeli; on naj v mrzli vodi posedi vsak dan pol do 3 minute in ss bo okrepčaval čudovito. V mrzli vodi sedeti je najboljši pripomoček za izganjanje za¬ prtih vetrov iz našega telesa. Obenem se pri tem množi slast do jedi, se množi prebavljivost in pa zadnji del života se nam prijetno odpre. Kri prične živahneje po žilah krožiti in bledica in kar je enakih bo¬ lezni, se zgube. Te vrste koepli naj se rabijo dva do trikrat na teden in se ni treba vezati na noben dnevni čas. Najpripravnejši čas za nje je zvečer, preden se vležeš. Tedaj hitro obleko raz se, za dve ali tri minute v pripravljeno vodo sedi in smuk pod odejo, moker kakor si, ne da bi se obrisal še posebej. Vže čez malo tednov znebil se bos vseh nadležnosti. Kdor ne more zaspati, spati ali sploh slabo spi, rabi naj sede kopeli in doživel boš čuda. Komur se zdi, da se zjutraj bolj utrujen dvigne iz postelje, kakor se je zvečer na njo vrgel, rabi naj kopeli sede in zaželjeno okrepčanje mu ne bo izostalo. Tople dopolovične kopeli. Kar velja o kopelih za noge s poparjenim senenim drobom in ovseno slamo, velja v popolni meri in od besede do besede tudi za 81 oslabeli spodnji del života, kadar si napraviš take kopeli, da jih rabiš sede. Ovsenične sede-kopeli so posebno izvrsten lek proti putiki. Kopeli s poparjenim senenim drobom, v katerih se sedi, so vsega priporočila vredne, kadar se ti voda zapira, ali ne opravljaš zadosti redno potrebe ali to le z veliko težavo, ob zlati žili in kadar te vetrovi koljejo. c) Polne kopeli. Dele se tudi v mrzle in tople polne kopeli. Rabimo jih lahko na dva načina: ali stojimo v kadi z vodo napolnjeni, da nam tista sega do pazduhe, ali pa se v napolnjeni kadunji vležemo v vodo. Tudi tu je treba telo oprati ročno. Najkrajša poraba polnih mrzlih kopeli traja 1 minuto, najdaljša 3 minute. Tukaj si sploh zapomni: Čim manje časa se koplješ v mrzli vodi, tem večji je vpliv tiste kopeli na tvoje telo. Nikdar in na noben način ne bodi čez tri minute v mrzli vodi! Zakaj ne? Zato da ne! Voda naše telo izsesava, če se predolgo mudimo v njej, kar pa ravno ni neobhodno potrebno. Edina izjema so tukaj brzi plavači, kateri kake pol ure v mrzli kopeli plavajo in se potem vsedejo k dobri malici ali južni, ter tako telesu skozi usta povrnejo, kar jim je voda vzela skozi polt. Mrzle polne kopeli. Zdravo telo, katero si hoče zdravje tudi ohraniti, se mora večkrat kopati in to ob vsakem letnem času brez razločka, ali je poletje ali zima, pomlad ali jesen. Po zimi koplji se na teden po dvakrat ali trikrat (vedno le v mrzli vodi). Zadosti je pa tudi, ako vsaj po jedenkrat na teden greš v kopelj. Toda tudi tu zapomni, da nikdar ne za več časa nego kvečjemu za tri minute! Poglavitno pravilo, kadar se greš kopat, ti bodi, da ti je po celem telesu enakomerno gorko, bodisi, da si bil poprej v topli sobi, ali da si se pri delu ogrel ali da ti je sprehajaje se postalo gorko. Kogar pa stresa mraz, ali ima mrzle noge, ta naj se ogiba mrzlih kopeli. Po kopeli obleci vedno popolnoma suho obleko. Kadar ti je vroče, da se cedi pot po tebi, tedaj, trdili so naši pradedje, beži od vode kolikor daleč ti je mogoče. To je bilo nekdaj, ko so ljudje živeli še počasi, ko niso poznali še železnice in brzojava, telefona in elektrike sploh. Dandanes velja pravilo, da kadar si vslsd potu, seveda ob zdravem telesu, do kože moker, tedaj ne moreš storiti nič bolj pametnega, kakor če se greš kopat v mrzlo vodo! Hitro 82 se sleci in hitro v vodo, brzo se umij in po celem telesu obdrgni in prav tako hitro zopet moker nazaj v suho obleko in videl boš, kaka da je to dobrota: Vsa kopeli tie sme dalje trajati nego le eno minuto in voda ne čez pas segati. Ako ti je pa vroče in te je obenem dež premočil, tedaj se pa vode ogibaj! Tedaj se ne hodi kopat! Dobro si zapomni, da je ni kmalu večje neumnosti, kakor če bi kdo mislil, da so mrzle kopeli tem ugodneje, koristneje in vpliv- neje, čim dalje časa v njih čepiš. Ne, ravno narobe je res! Čim krajši je čas, ki ga porabiš v mrzli vodi, tem večjo korist bodeš imel od kopeli. Nemoremo si kaj, da ne bi povdarjali še jednoč, da vse to velja le o zdravem človeku, ne pa o bolniku. Kako naj bolniki, zlasti hudo bolni, rabijo kopeli, bodi prepu¬ ščeno umnemu zdravniku. Tople polne kopeli. Napolni kad ali pa kadunjo toliko z gorko vodo, da ti bo pokrila vse dele telesa, ko si se podal vanjo. Ondi ostani kake pol ure, nato pa brzo v drugo, zraven prve stoječo kad, ki je z mrzlo vodo napolnjena, ter se potopi do glave. Če nimaš druge kadunje ali druge kadi pri rokah, velja tudi, če se po gorkih kopelih po celem telesu splahneš z mrzlo vodo. Ne to in ne ono pa ne sme trajati več nego le eno minuto. Na to pa urno smukni v obleko, ne da bi se poprej obrisal po životu, nakar hodi najmanj pol ure, da se ogreješ do dobrega, če si se pa šel od dela kopat, je pa zadosti, če se lotiš zopet dela. Voda za tople polne kopeli naj bo kakih 26 do 23 n gorka, za stareje osebe tudi do 30° R. Priporoča se, cla se njena toplota na¬ tančno določi s toplomerom, kar se zgodi na ta način, da se pusti toplomer nekoliko časa v topli vodi, kateri hočemo določiti toploto. Zapomni si, da se moraš po vsakih toplih kopelih splahniti z mrzlo vodo ali pa se potopiti v mrzli vodi do glave. Le glave si ne zmoči nikdar. Mrzla voda te ohrani čilega in gibčnega, kožo napne in ti podeli mladostno zdravo barvo, fidino le tople kopeli storile te bodo lenega, koža se zgrbanči in oslabi ves organizem Kakor smo omenili pri sede-kopeli, da se tiste dado zdatno zboljšati in pripraviti za nekatere bolezni kot posebno izvrstne, ako jim primešamo n. pr. senenega drobu, katerega poparimo, ali pa za take kopeli kuhamo ovsenico, velja to tudi za tople polne kopeli. Kopeli s prekuhanim senenim drobom. Napolni vrečico s senenim ali otavinim drobom in jo vrzi v kopel, v krop, kjer naj vre četrt ure. Ves ta krop potem spusti ali 83 izlij v kad, za kopelj namenjeno, kamor napelji mrzle vode, katera naj priteka toliko časa, da se krop ohladi do primerne toplote. Take kopeli so najboljši pripomoček, kadar si želiš telo hitro ogreti na neškodljiv način. Tople ovsenične polne kopeli se napravijo, če vzameš snopič ovsenice in jo vržeš v vrel kotel, kjer naj pol ure dobro vre. Vse drugo potem priredi, kakor pri do- polovičnih ovseničnih kopelih. Te kopeli so zdatno krepkeje, nego one senenega drobu in so posebnega priporočila vredne, kadar kdo oboli na ledicah ali na mehurju, ali če dobi kamen, ali pa če ga lomi putika. Škarične kopeli. Vzemi nekoliko smrekovih škaric, čim svežeje, tem bolje so, dalje nekaj na drobno razsekanih smrekovih vejic, pa tudi jako smolnati smrekovi in jelovi storži so vrlo dobri, le razsekati jih moraš. Vse to vrzi vse navskriž v lonec ali kotel, kjer naj pol ure vre. Vse drugo potem odpravi, kakor pri kopeli s senenim drobom in z ovsenico. Tudi te kopeli so jako koristne vsem tistim, ki bolehajo na obistih in mehurju, vendar pa ne toliko, kakor ovsenične kopeli. Poglavitni vpliv škaričnih kopeli razteza se na kožo, katero spodbuja k vspešnejšernu delovanju, in pa na notranje dele života, katere okrepčava. Za starikave osebe pa ni kmalu boljših kopeli, kakor so ravno škarične. c) Izmivanje posameznih delov telesa. Izmivanje glave. Čegar glava je bolehna in nesnažna zaradi vsakovrstnih oteklin, bul, turov in kar je sličnih proizvodov spridene krvi v našem telesu, ta naj jo pridno izmiva — navadno z mrzlo vodo. Lasje naj bodo kratki in naj se glava po izmivanju dobro in popolnoma osuši, zlasti ženskemu spolu, ki ima dolge lase, tega ne moremo povdarjati nikdar zadosti dobro, sicer te bode jelo trgati po glavi, da bo joj' Mrzla kopelj bodi vedno kratka! Kdor nosi dolge lase, svetuje se mil, naj si glavo izmiva v topli vodi, kar lahko več časa traja kakor v mrzli. Zapomni si pa, da se moraš po izmivanju v topli vodi vselej splahniti v mrzli, tako da se boš, recimo kakih 5 do 7 minut izmival v topli vodi, nato pa splakoval le eno minuto v mrzli vodi. 6 * 84 Izmivanje oči. Kdor ima slabe oči, ta naj si jih pridno izmiva v mrzli vodi. Okrepčala se mu bode vidovitost. Komur pa zatekajo oči, ali pa mu teče ž njih, rabi naj toplo vodo za izmivanje taistih. V. Umivanje. Narodni pregovor pravi: »Moli in delaj« — in Bog te bo blago¬ slovil. Temu se še sme pristaviti brez oporekanja: — in umivaj se, da zdrav ostaneš. Dragi moj čitatelj! Ne zameri mi, da se drznem sumničiti te, da se morda le tedaj umiješ, kadar greš v cerkev, sicer pa to prepuščaš — mački! Glede tega se dan na dan naš sicer vsega spoštovanja vredni kmetič hudo pregreši. Za umivanje si vzemi vselej mrzle vode in hiter bodi. Umivanje naj se vrši kolikor moč hitro in enakomerno, čim manje časa traja, tem bolje in zdraveje. Kogar pa stresa mraz, naj se ne umiva, kajti s tem bi odtegnil še tisto malo gorkote telesu, kar jo ima. Mrzlico bi lahko dobil in prehladil bi se. Umivanja delimo zopet v celokupna in delomična. Celotelesno umivanje je tisto, ki je raztezamo na vse telo razen glave. Prične se tako-le: Vzemi brisačo iz debelega domačega platna, namoči jo v vodi, da se bo od nje cedilo in si prični umivati prsi in spodnji del telesa, za tem hrbet, roke in noge. Kako da boš hrbtu najbolje in najhitreje prišel do živega, prepuščamo tebi samemu, kajti nismo vsi enako ročni. Po vsem telesu moraš biti umit najkasneje v dveh minutah. Vsako daljše umivanje je odveč in ti utegne škodovati namesto koristiti. Dalje pazi, da ne bo prepiha ondi, kjer se boš umival, torej vselej dobro zapri okna in duri. Brisati se ti ni treba, temveč se na vso moč hitro obleci in hiti takoj na delo ali na sprehod, da se dobro razgreješ. Čas za celotelesno umivanje je vsak dober, vendar pa je zju- tranja ura tudi tukaj zlata ura. Ne straši se, da bi s takim umivanjem zamudil preveč časa, kako li, ker moraš najdalje v dveh minutah ves umit in če mogoče tudi že zopet oblečen biti. Kdor ima čas, naj se gre na to sprehajat, kogar kliče dolžnost na delo, posveti naj se tistemu, če bi pa bilo vreme neugodno, pa tudi nič ne de, če se po umivanju zopet kake pol ure podaš pod odejo. Še veliko več vredno je pa celotelesno umivanje za ubogega trpina, kateremu se pot cedi s curkom po' telesu in se prsti na rokah že kar sprijemljejo. Kako te bade tako umivanje po celem 85 telesu takoj poživilo in okrepčalo, prepričal se boš še le, kadar boš to sam poskusil. Kdor zvečer v postelji ne more takoj zaspati, poskusi saj tako umivanje in navadno se mu bo kmalu pridružil zaspanec. Kako pa po zimi? Ravno tako, le‘s tem razločkom, da se pred vsakim takim umivanjem na celem telesu dobro ogrej, kar dosežeš najlaglje, če greš za kakih 10 minut v posteljo pod odejo. VI. Voda za pijačo. »Ariston men hydor« (Voda najboljša pijača!) trdil je že mo¬ drijan pri starih Grkih, o katerem pa hudobni jeziki trdijo, da Je sam ni kaj posebno čislal, temveč se je rajši držal vina. No bodisi temu kakor že drago, toliko je res, da je voda edina od Stvarnika samega odkazana in določena pijača, kakor je prikladna našemu telesu. Vprašal me boš morda, koliko naj človek vode popije na dan. Odgovor je kratek, ter čisto naraven: kakor je žejen, ne več. ne manj. Jako moder izgled nam dajo v tem oziru, recimo, kar se tiče pijače, živali. Ali si že videl kdaj vola, konja ali psa, ki bi se bil silil z vodo!« O pač, dragi moj, tudi taki čudaki so že živeli na sveta in še žive, ki so po 10 bokalov in več vode potrobili na dan. Taki ljudje so bedaki, vendar pa še ne tolikšnji, kakor tisti, ki popije na dan po 10 bokalov piva ali po 6 do 8 bokalov vina, vode pa mesece in leta niti ne poskusi ne. Tak človek koplje sam sebi jamo, kamoi se bo zvrnil pred časom. Kdaj naj se pije voda? Vselej, kadar si žejen, bodi tedaj zdrav ali ne. Narava zahteva svoje pravice in nikar ji jih ne krati, sicer se bo grozno maščevala nad teboj. Pij pa vselej le toliko, da si vgasiš žejo, več nikdar ne. Nikdar pa ne pij, zlasti vode ne, med jedjo bodisi opoldne, bodisi zvečer. Kadar je jed na mizi, naj voda zgine z mize in zakaj? Zato, da se jed prvič že v ustih s čisto slino dobro presvaljka, preden nam zdrči po goltu v želodec im drugič, da se jed tudi v želodcu kolikor mioč z nerazredčeno kislino premeša in vsled teg<* tudi dobro prebavi. Kdor pa med jedjo pije vodo, ta si razredčuje lastno želodčno kislino, jo torej slabi, toraj pokvari, potem pa sc čudi, če mu želodec le slabo prebavlja ali pa še celo nič ne. Oe si pred jedjo žejen, pij, želodec ima tedaj goste sokove, zgoščeno kislino, katero bi porabil le težko, razredčiti jo treba, zato te opominja z žejo. Vže jedno uro, dve, tri ure po jedi pa že zopet lahko piješ, če si žejen. Ne sili se pa z vodo nikdar ne. 86 Kadar si zabasan, postopaj tako-le: Kakor hitro čutiš, da vže dva dni nisi bil na strani in da te v spodnjem delu telesa vročina kuha, obenem si pa brezmejno žejen, tedaj ne segaj po korcu, da bi se vode napil kar v dušku, kajti to bi bilo prav tako, kakor če bi ti v razbeljeno peč kore vode vrgel. V takem položaju pij vsake pol ure le po jedno žlico vode in doživel boš čuda. Kako in zakaj? Reč je taka. Če bi se ti v takem slučaju nahlastal vode, kakor si žejen, bi tista voda pridrla kakor ploha v želodec in poplavila vso želodčevo kislino, kakor tudi druge žlahtne in redilne sokove in s seboj vzela iz telesa. Ako pa voda v takem položaju dohaja le po žlici v želodec, se ona ondi lepo premeša s pregostimi sokovi, jih odpelje polagoma v čreva in pravemu smislu razdeli po telesu, tako, da vsaka malenkost najde svojo pravo pot. Telo se ti bo odprlo In oddahnil se bodeš, da bo veselje. Kdor ne verjame, pa naj poskusi. Sicer pa hočemo v tej knjižici proti koncu navesti še nekaj drugega, kar je tudi silno imeniten lek, kadar se je zaprlo človeku, toda tako po ceni, kakor ljuba sveža voda vzeta po žlici, ni. V mislih imamo imeniten čaj, recimo mu >dzganjač«, katerega si vsak sam lahko doma skuha, ako ima zanj potrebne pritikline pri rokah. Sicer jih pa lahko za male krajcarje v lekarni dobiš. Toda o tem kasneje, kadar bo govorica nanesla na jedi. VII. Druga pijača. Razen vode se našemu telesu, kakor tudi našemu skromnemu življenju posebno dobro prileže sadna ali kuhana voda, katero zna skuhati iz posušenega sadja vsaka gospodinja, torej se ne bomo tukaj ž njo pečali natančneje. Preidemo k drugi tudi posebno zdravi pijači, ki pa stane že nekoliko več, tako truda kakor drobiža, preden je ugodna, da se pije. V mislih nam je medica. Kaj je med ali strd, ve vsak otrok, ki je le jedenkrat meden« potico drobil, kaj pa da je medica, utegne pa že biti bolje in bolje neznano. Posebno medica, kakor jo bodemo tukaj popisali, po naših krajih menda ni nikjer v navadi, mnogo pa se je popije v nemški državi, zlasti oni, kjer je malo ali nič vina. Človek, ki si z medico gasi žejo in sicer živi modro in pametno, navadno postane silno star. Napravi se tako-le: Vzemi jako snažen bakren kotel, ter vlij vanj kakih 60 do 5o litrov mehke vode. Ko se je voda že precej razgrela, primešaj ji 6 litrov medu, na kar naj zmes dobro poldrugo uro polagoma, t. j. ob malem ognju vre. Kadar se na površju nakopičijo umazane pene, 87 jih je treba posneti. Cez poldrugo uro vlij to zmes v ploščevinasto ali pa glinasto posodo. Ko se je zmes ondi toliko ohladila, da je le še mlačna kakor kaka voda, ki je bila celo popoldne vročim solnčnim žarkom razpostavljena, zlij jo v sod, katerega si pa dal poprej očistiti na vso moč skrbno. Na veho postavi potem zamašek, zabiti pa soda ne smeš, kajti čez pet do deset dni začne zmes vreti, če je klet primerno gorka. Ko je zmes kakih 14 dni vrela, jo pretoči v drug sod, drožice pa, ki s,o v prvem sodu ostale na dnu, vrzi proč. V drugem sodu prične mlada medica zopet vreti, kar traja kakih 10 do 14 dni. Ko se medica na to pomiri in v sodu ne slišiš ničesar več. je znamenje, da se je pijača očistila. Sedaj pa le zabij veho. Čez 3 do 4 tedne dobi pijača svitlo barvo in postane pitna. Ako jo sedaj v steklenice precediš, dobro zamašiš in položiš v hladen pesek, bodeš doživel, da se ti bo pri natakanju penila medica, kakor šampanjec. Ta pijača človeka jako pohladi, je torej zlasti za bolnike in mrzlične ljudi vsega priporočila vredna. Bolnik, ki ne sme piti ne vina ne piva, se bo tako medice zveselil, kakor duša svetega raja. Pa tudi zdravim ljudem je taka medica jako prikladna pijača, le preveč je ne smeš piti, sicer prikličeš — Urha. n Četrti del L O živežu. »Zdravo telo, najboljše blago!« To je star, ali vendar še vedno resničen pregovor in ostal bo resničen, dokler bodo ljudje — pa¬ metni. Da se pa naše telo, samoobsebi največje čudo stvarnikove roke, ki je povsem jako slabotno in ga lahko vsaka neprilična sapa vrže na bolniško in na mrtvaško posteljo, tudi po možnosti ohrani zdravo, bodi v prvi vrsti božja, v drugi pa naša lastna skrb. Glede na varstvo božje, moramo reči iz lastnega prepričanja, da nam je tako potrebno, kakor vsakdanji živež, kajti na tisoče našteli bi nevarnosti, katere vsak dan od vseh strani preže na nas in nas zalezujejo kakor zlobni duhovi. Najbolj bistrooka naša pre¬ vidnost onemagala bi tem nasproti, ako bi nas le Bog jeden trenutek spustil iz svojega varstva! Kar se pa tiče naše lastne skrbi, da si ohranimo ljubo zdravje, imamo na razpolaganje raznih pripomočkov, ki popolnoma zado¬ stujejo, ako jiih le pametno rabimo. ..Vred temi pripomočki je v prvi vrsti našemu telesu primeren živež, in tukaj bi si upal trditi, da v naših krajih med živežem zavzema kruh prvo in najodličnejše mesto. Kruh, zdrav in tečen kruh je torej eden najbolj trdnih stebrov v človeškem življenju in povsem opravičeno je torej vprašanje, kakšen naj bode kruh, da bode zadostoval svoji nalogi. Mož, ki se je vse svoje življenje pečal s tem, da bi spoznal naravne skrivnosti in velikanske ter čudodelne njene sile in izkoristil za trpeče člove¬ štvo, ta mož, častitljivi in celemu velikanskemu svetu dobro znani župnik Boštijan Kneipp v Worishofenu na Bavarskem, nasvetoval je sledeče vrste kruh, kot najzdravejši in najtečnejši. Recimo mu a) Otrobnik. Kadar pripravljaš pšenico v mlin, reci, da naj se ti z otrobi vred zmelje, t. j. da mlinar ne bo zločil otrobov iz moke. Mlinar 89 se bo branil, ker mu tako mlenje nikakor ne ugaja, kajti napravlja mu mnogo nepotrebnega dela, če ima le en kamen, Od te, recimo, kosmate moke vzemi potem po 1, 2, 3 ali 4 litre, kolikor in za koliko ljudi hočeš speči, in vmesi testo s kropom, tet je postavi čez noč na primerno toplo mesto. Zapazi pa, da v tako testo prav nič druzega ne pride, toraj nič droža, nič soli, nič družin dišav. Drugo jutro izpeci iz testa štručice, večje ali manjše, kakor se ti poljubi, katere vsadi v peč, kjer je gorela navadna gromada, ter jih pusti ondi kako poldrugo uro. Pri pobiranju štruc iz peči, imej vrel krop pri rokah, kamor vsako iz peči došlo štruco še vročo vtakni za kake 3 do 4 sekunde t. j. tako dolgo, da štiri našteješ, nato jo pa zopet porini za malo časa nazaj v peč. Na ta način si pečejo kruh redovniki »trapisti« In pomakanje kruha v krop ima namen, da se izloči iz otrobov moki primešanih vsa sladkornina in preide v kruh, kar ga stori okusnejega in tečnejega. Ta kruh, recimo mu »otrobnik«, je posebno prikladen vsem tistim, ki imajo slab želodec, ki slabo prebavljajo zaužite jedi, ali pa trpe vsled zlate žile. Kdove kako okusen ta nesoljen kruh ni, pač pa posebno zdrav in redilen. Shranjuj ga na hladnem in kadar bi skorja postala le pre¬ trda, ovij štruco, predno jo načneš, z vlažnim prtičem. b) Kruhovka. Za kruhom večina ljudi najbolje dobro in tečno juho ceni, žalibog da si jo pa zamore naš kmetič privoščiti tako redkokedaj, govejo juho namreč. Tukaj se nam zdi umestno zapisati recept, po katerem se da napraviti juha, ki prekosi glede redilnih snovi vsako govejo juho in kar je poglavitna reč, si jo lahko vsak privošči, da, tudi največji siromak. Recept je tak-le: Vzemi rženega kruha, tudi ostanki so dobri v ta namen, in ga razreži in posuši do trdega, na kar ga stolči v možnarju v moko. Nato pristavi mleka k ognju in kadar zavre, podmeti dve do tri žlice te krušne moke v vrelo mleko in pusti vreti dve minuti in juha je gotova. Mesto mleka se tudi lahko prava goveja juha vzame ali pa tudi le sama voda, kar pa oboje ni tako tečno, kakor mleko. Vendar zapomni, da kadar jo kuhaš na vodi, jo moraš nekoliko osoliti in zabeliti z maslom. Taka juha se da z najmanjšimi stroški napraviti in je na vso moč zdrava in posebno slabotnim otrokom nad vse prikladna, ker je prav lahko prebavljiva in nič ne napenja. Kdor ima malo krvi in še tisto oslabelo, uživa naj tako juho in kmalu se mu bodo pokazale rožice na licih. Dalje je ta juha vsega priporočila vredna pri vsih bolnikih, ki so vsled bolezni že hudo oslabeli in pri ljudeh visoke starosti, ki nimajo zob, da bi druge jedi grizti mogli. Taka juha 90 drkne kar sama v želodec in podeli telesu obilno hrane. Želeti je. da bi se juha »kruhovka« pod vsako streho udomačila in to vsled njene posebne cene in redilnosti. c) Poglavitne vrste živeža. Tri jako važne, ako ne najvažnejše vrste našega živeža smo ravnokar spoznali v vodi, kruhu in kruhovki. Razen teh treh je pa še sto in sto, da, na tisoče vrst živeža, ki ga nam je Stvarnik dal na razpolago in dostikrat nam ni druzega treba, kakor le roko stegniti ponj. Ptice pod nebom in ribe v vodi, zverine po gozdih in domače živali ponujajo nam jako raznovrsten živež, vsaka njiva, travnik, pašnik ima nekaj, kar se prilega našemu telesu in drevje, kako bogato je to preskrbljeno z našim živežem. Kakor pa si niso vsi ljudje enaki, tako je tudi med živežem in živežem velik razloček. Na razpolago nam je namreč prav dober, dober in slab živež. Prav dober živež, ki je za naše telo kakor nalašč vstvarjen, imenujemo tisti živež, ki ima mnogo dušca v sebi. Tu sem spada v prvi vrsti mleko, sir, sočivje, mesnina in ribe. Dobremu živežu prištevamo jedi, ki sicer nimajo mnogo dušca v sebi, pa vendar še toliko, da vzdržujejo naše telo zdravo in trpežno in tu sem spadajo: žita, krompir, vsakovrstne zelenjave in sadje. Slab živež za naše telo so pa vse in vsakovrstne tolšče (ma¬ ščobe), tudi surovo maslo (puter) in vsa olja, ker nimajo čisto nič dušca v sebi. Mleko. Dostikrat bodeš slišal: mleko je za otroke! Prav res, prav tako dobro pa tudi za te in za tvojega starega očeta, ako ga še imaš. Mleko je iri ostane prvi in najimenitnejši živež v človeškem življenju, kajti vse snovi ima, kar jih naše telo potrebuje za svoj razvoj, vrh tega je pa tudi na vso moč lahko prebavljivo in nikdar ne povzroča težav. Posebno pa se priporoča vsem slabotnim in bolehnim, toda vedno le po malem, jako zmerno! Po jedna pitna čaša za jedenkrat popolnoma zadostuje. Kdor je pa zdrav in pri delu, sme ga pa tudi več! Bolnikom sme se tupatam še tisto malo, kar ga popije, z votlo pomešati, kakor je to pri prav majhnih in slabotnih otrocih navada. Mleko nam dajo krave, ovce in koze. Pri nas so vse tri vrste v navadi in med temi je kozje mleko najkrepkeje in se je že mnogo¬ krat pokazalo kot posebno izvrsten lek pri želodčnem k'daru. Sploh bi se naš današnji omehkuženi in bledolični ter slabokrvni rod moral bolje držati mleka, kakor pa tiščati za slabim, ničvrednim pivom 91 in pokvarjenim židovskim vinom in kmalu bi vsa oslabela kri pognala krepko v obledela in vela lica, ter bi priklicala žarno pomlad nanje. Sir. Za mlekom pride sir kot poglaviten živež, ki pa že ni več tako popolen, kakor mleko, kajti vže se je marsikaj ž njim zgodilo m zlasti sol se mu je primešala, kar človeka žeja, to je pa znamenje, da taka jed povzroča vročino v želodcu. Sočivje kakor je: fižol, grah, leča, bob, je živež, ki ga je Bog menda nalašč vstvaril za revne ljudi in zimsko dobo. Sočivje nikakor ni draga jed, omisli si jo pa lahko večkrat na teden tudi najsiromašnejši de¬ lavec, če nima pedi lastne zemlje, kjer bi si je sam pridelal. Ono zadostuje človeku ob najtežjem delu in ima to lepo lastnost, da se da pripraviti na razne načine jako okusno. In kako lahko je pač pridelati sočivje! Ako nimaš lastne njive, ki bi jo odločil za fižol, kar tudi največji posestnik ne bo storil, ker vsak dobro ve, da je fižol jako zadovoljen gost v krompirju, v prosu, ob zelniku itd. In kako obilno se ti povrne, kar si ga potaknil v zemljo. Sadite pridno fižol, grah, bob in sejte lečo potem pa jo pogosto uživajte in stari krepki slovenski rod vstal bo zopet v naših potomcih. Mesnine so tudi jako tečne in redilne, toda mastne ne smejo biti. Največ re¬ dilne moči ima govedina mlade, vže dorasle živine .Teletmna ni še nič dovršenega, torej zdatno manj redilna, pač pa laglje prebavljiva. Ribe služijo zlasti primorskim narodom za vsakdanji živež, kakor nam krompir in imajo tudi veliko redilne moči v sebi, ker imajo mnogo dušca. Žita. Med redila druge vrste štejemo v prvi meri vsa žita, kakor so. pšenica, koruza, rž, ječmen, oves, proso in ajda. Ako hočemo govo¬ riti odkritosrčno, moramo priznati, da so žita v drugo vrsto redil potisnili šele mlinarji, odkar so jeli moko ločiti iz otrobov. Dokler so ljudje žito sceloma, kakor sedaj sočivje, jedli, so bili zdravi In krepkega telesa, sami orjaki, kajti použili so sami vse redilne snovi, katere gredo dandanes v otrobe in jih dobi živina. Čim bolj fina Je dandanes moka, tem manj redilne moči ima v sebi. Žito ima namreč 9 ?! največ redilnih snovi v luščini in od tod proti sredi pa pojemlje redilnost. Vzemi na primer limono: kje ti najboljše diši? V lupini! In redkev, ki je najbolj okusna? Tudi v olupkih. Olupi jo in nič več ni tako slastna in huda. In jabolko, kje ima prelepi njegovi vonj svoj pravi sedež? Zopet le v olupkih. Kakor hitro si ga olupil, se vonj zgubi kmalu iz vsebine, v olupkih pa ostane vedno. Zdravnik G. trdi, da če bi psu dan na dan dajal kruh iz najfineje moke in pa le vodo za živež, mora pes poginiti v sedmih tednih. Nasprotno bi pa prav tisti pes živel leta in leta, če bi dobival kruh iz moke, iz katere otrobi niso izločeni. In prav tak kruh moral bi jesti človek, če bi hotel živeti dolgo. Daj pšenice, oizroma soršice v mlin in naroči, da sc ti zmelje na debelo, t. j. z otrobi vred za kruh; speci nato kruh iz take moke in jej ga z vso družino vred in kmalu se bodete vsi skupaj krepke počutili, kakor jeleni na gorah. Pšeničen kruh prilega se zlasti ljudem, ki imajo duševno delo in mnogo sede pri tem, ker je lahek in lahko prebavljiv. Za delavnega človeka pa ni boljšega kruha, kakor je ržen jak, spečen iz ržene moke. Rž ima, zlasti v oziru na kruh skoraj da še več vrednosti, kakor pšenica, kajti kruh je tečen, kaj zaleže in izda, ako si ga založil poštenu malico. Kakor pšenična, rabi se tudi ržena moka v kuhinji za razne predmete in sokove, kakor je sploh vobče znano. Opomnimo le, ca je jako redilna in da bi še mnogo pridobila na redilnosti, ako bi se rabila z otrobi vred, kakor smo o tem govorili že večkrat. Ječmen ima nekaj manj redilnosti, kakor prvi dve, toda ne izdatno manj. Po kmetih se rabi kot primes k drugim žitom za kruh, ako ga daš v stope, dobiš »ješprenj« (Gerstenbrein), ki ga imajo po nekaterih krajih leto in dan opoldne na mizi. Ješprenj mnogo odrine, je jako zdrava in redilna jed, toda tudi tukaj gredo najboljše redilne snovi v rnekine, da jih pujski dobe, človek se pa skoraj da obriše prazen. Iz ječmena se kuha tudi pivo, in žalibože tudi tukaj ostane največ redilnih snovi v tropinah, katere pridejo goveji živini na dobru. Kruh iz ječmenove moke nekoliko zagreni, zlasti če je star, ključ temu je pa jako zdrav in tečen. Oves! Kdo ga ne pozna tega »špičkarja«. Vže pri naših prednildn slovel je oves zaradi svoje izredne redilne moči, ki jo ima v sebi In kogar so prisilile okolščine, da si je moral ves čas svojega življenja z ovseno moko tolažiti lačni želodec, bil je navadno močan, kakor 93 kak »Štempihar«. Zlasti tečen in zdrav, ker posebno lahko prebavljiv je na mleku skuhan ovsen močnik in za malico pa — ovsenjak! Zalibože, da ga naš narod tako malo čisla in po obojem le tedaj sega, kadar ni okusnejih živil pri rokah. Le poglejte, kako krasno se ra» vija konj, kateremu umni gospodar meša že od mladih nog ove.'. med zobanje in kako čili in lepi so naši vojaški konji, ker zob¬ ljejo oves. Kneipp trdi, da če bi mu bila dana prilika skozi dve leti po 50 otrok živeti z ovsenimi izdelki, drugim 50 v prav tisti dobi pa kavo in druge novodobne sladkarije in k mehkužnosti vodeča živila da¬ jati, bi se svet čudil, kako bi bili otroci z ovsenjakom oskrbovani prečudovito krasno razviti duševno in telesno nasproti omehkuženi mladini, ki se je zalivala s kavo in enakimi rečmi. In kako lahko ti je pridobiti oves. Jako po ceni je, ker ga je današnji rod zavoljo zagrenelega okusa določil konjem za živež. Oj, ko bi se le zopet povrnili k ovseni moki, k ovseni kaši, k ovsenjaku in sploh k ovseni hrani! Kmalu bi bili zopet na površju, kakor smo bili v starodavnih časih junaki od nog do glave in kakor so Dalmatinci in Bošnjaki še dandanes. Koruza je žito, ki se navadno sadi le po deželah z gorkim podnebjem. Glede redilnosti bi ji, kakor se pri nas ne melje, brez dvoma odkazali prvo mesto, kajti pri mlenju koruze mlinar ne dela otrobov, temveč zmelje vse skupaj. Kako priljubljeni so koruzni ali turšični žganjci in kako radi smo jedli otroci tupatam turšični kruh v zameno z rženim! In vendar se je naš kmet, rekli bi, nekoliko ogiblje, neče je same rabiti za živež, dasiravno je koruzen močnik zdatno bolj okusen, kakor oni iz ržene moke, ali pa oni iz krušne moke in naj bo makari tudi jajce v poslednjem ubito. Kaj in koliko zaleže koruzna moka za polento našemu sosedu Lahu! Njemu je ona to, kar je nam. krompir, ta nad vse imenitni, če tudi ne kdove kako silno redilni živež in to ne le našemu narodu, temveč celemu svetu — bi lahko rekli. Kdo bi ga ne čislal vkljub ne ogromni redilni vrednosti tega prijatelja človeškega, zlasti ubožnega rodu, kateremu dostikrat poleg kruha nadomesti vsa druga jedila in to makari po trikrat na dan, zjutraj v oblicah in kislo zelje, opoludne krompirjevi krhlji na vodni juhi kuhani, ali pa podmeteni in zvečer, no zopet v oblicah! Vkljub temu nisi še nikjer slišal, da bi se ga bili ljudje preobjedli. Še večje vrednosti je krompir kot piča pri živalih, ki se posebno lepo rede po njem, tako goveja živina, kakor ona, ki jo navadno v pozni jeseni ali pa šele pred pustom koljemo in večinoma v »kranjske klobase« 94 podelamo. Kuretina navadno po zimi ne dobi druzega, kakor kuhan krompir zmečkan in pomešan in kako ji gre v slast. O prosu in ajdi velja isto, kar smo pisali o ječmenu in ovsu. Jajca so priporočati le surova ali mehko kuhana, trdo kuhana so težko prebavljiva jed. Zelenjave štejemo tudi med živila, ki imajo malo dušca v sebi. Potrebne so zelenjave na vsaki mizi, kjer se reže meso, kajti mesa samega nikakor ne kaže jesti dan na dan, ker povzročuje preveliko vročino v telesu in to ni zdravo. Zelenjave z mesom zaužite pa vročijo vročino. Redilnosti nimajo kdovekaj, vendar pa surove vendarle še nekaj več, kakor pa kuhane. Kjer je torej mogoče, uživaj jih surove, kakor n. pr. solato, kumare itd. Kdor ima gosto in krepko kri, naj le uživa mnogo zelenjave, te mu bodo kri kmalu razredčile. Da, še celo zredil se bo ta ali oni od zelenjav, ako jih použiva v obilni meri, toda tako telo ni trpežno, brez prave moči in brez zdrave barve na licih. Poleg debelosti muči jih težka sapa, kri prične vedeneti, še eno, dve ali tri leta in vodenica se oglasi, za njo pa kmalu zgodnja smrt. Kdor hoče torej zelenjave s pridom uživati, je naj jih le v zvezi z živili, ki imajo obilno dušca v sebi. Sadje ima sicer tudi malo dušca, vendar pa mnogo drugih nam jako zdravih redil. Kako naj ga uživamo? Kakor ga je Bog dal, tako je najzdraveje in najprikladneje našemu telesu. Sicer se pa uživa tudi kuhano In na razne načine pripravljeno z mesenino. Tudi suho sadje, jabolčni krhlji, hruške in češplje so jako zdrava jed, vendar se pa spodobi nekoliko kruha poleg ali pa na to. Ali je pametno lupiti sadje? Ne in še jedenkrat ne! Vže pri žitih smo omenili, da imajo najboljše redilne snovi v svojih luščinah, ondi smo tudi omenili, da pri limoni, pomaranči in jabolku najbolje in najlepše olupki duhte, ergo mora tudi najžlahtneje dele v sebi imeti in storil bo pametno, kdor bode sadje, kjer se le da, z olupki vred použil. Seveda povsod, recimo pri limonah in pomarančah to ni mogoče, ker je koža grozno grenka in pusta, pač pa je to prav lahko pri jabolkaih, hruškah in češpljah. Vzrok je ta, da so v koži, ki je vsak dan solnčnim žarkom in svežemu zraku izpostavljena, vse redilne snovi tudi zdatno bolje dovršene, kakor pa v sredini,, zlasti okolu jedra, kjer niso nikdar videle zlatega solnca. 95 Brezdušičnata živila so vsakovrstne tolšče, kakor je slanina, loj, razna olja itd. Kakor je meso dušca polno, in vsled tega našemu telesu na vso moč prikladno, v prav taki, toda popolnoma nasprotni meri manjka dušca vsaki tolšči. Da, tudi za las ga ni. Kljub temu pa vse tolšče telo rede prav dobro. Jej le obilno mastnih jedi in zredil se bodeš kmalu, da bodeš stokal, kajti zalila te bode mast. Kdor je tolščo, nabira tolščo v telesu, pri vsem tem pa trpi telo hudo pomanjkanje vseh tistih redilnih snovi, ki mu dajo moč, ki ga delajo trpežnega in boleznim kljubujočega. Mleko n. pr. je polno dušca in kot tako na prvem mestu v oziru redilnih snovi, surovo maslo nima dušca nič več, torej tudi brez prave redilnosti, pač pa odebeli tistega, kdor ga zauživa. Nikari ne misli, da je debeluhasto telo tudi že res krepko telo, o kaj še, le zabuhlo, je zalito le z 'mastjo, kar zlasti spoznaš na slabi barvi, moči pa skoraj nima nič v sebi. Zdravo, krepko telo, tudi če je dobro rejeno, ima vedno svežo, rdečkasto barvo Toda povrnimo se k surovemu maslu ali kakor mu pri nas pravimo, puter. Zlasti po mestih je tako pri nas na Slovenskem, kakor na Dunaju in po Nemškem navada, da si zlasti revni ljudje domnevajo, da, ako so si kos črnega kruha namazali s putrom, so bogve kakšno dobroto učinili svojemu telesu. Oj ti ubogi zaslepljenec ti, ki bi bil pač storil mnogo bolje, če bi si bil ti za tistih pet krajcarjev, ki si jih vrgel za puter venkaj, kupil, recimo sira, tudi najbolj priproste vrste, recimo hribovskega in kozjega mleka. Da, tukaj bi bil res svojemu telesu skazal veliko dobroto, kajti sir in sicer vsak sir ima veliko dušca v sebi in je vsled tega redilen, s putrom si pa goljufal želodec in osleparil telo, ker je pričakovalo redilnih snovi, prejelo pa je le trohico tolšče. Prav tista kakor s putrom, je s smetano, naj si bo že od sladkega mleka, takozvana topljena smetana, ali pa ona od kislega. Plačujemo jo navadno še jedenkrat tako drago, kakor najboljše mleko in vendar je glede na redilno vrednost v oziru na dušeč najslabše mleko zdatno več vredno, kakor pa najboljša smetana, m to zaradi tega, ker poslednja nima prav nobenega dušca več. Nobene večje redilne moči kakor vsa dosedaj brezduščasta živila nimajo: tolikanj drago maslo in še dražja'gosja mast, katero po mnogih krajih z nepopisljivo slastjo mažejo na kruh in použivajo, kakor bi jedli najboljšo pečenko in kadar so použili, se hvaležnega srca pogladijo po trebuhu, rekoč: >TJobro je bilo, hvala Bogu!« Ko bi vsaj vsak tak pomislil, da le samega sebe slepari in da bi bil pač ravnal mnogo pametneje, če bi bil saj použil mesto gosje masti, recimo pet krompirjev, ki sicer tudi nimajo kdove kaj dušca, nekaj pa vendarle v sebi. Le tistim, ki so suhi, da bi jim lahko štel kosti, svetoval bi uživati tolšče poleg drugih, dušca polnih živil. Prve bi jim zalivale prazne zasnovne celice, druge pa krepile telo sploh. Ce bi se pa kosti še ne hotele skriti pod kožo, vzemi na tešč želodec po 96 — nekaj koščekov navadnega belega sladkorja in ga použij. Sladkor navadno napravi podlago, na kateri se začne zbirati tolšča in zalivati praznine. Vse to, kar smo dosedaj navedli o tolščah. velja tudi o slanini in raznih oljih. Vsako teh živil ima nekaj redilnosti v sebi, ali prav nobeno pa ne le trohico dušca, toraj jih uživajmo le v zvezi z drugimi dušičnatimi živili. Sicer bi nam telo jelo kmalu propadati. d) Dražesti. Po jedi se navadno pije, tako je menda povsod navada. Nam tu velja zlato pravilo: pij, kadar si žejen, zlasti pa je zjutraj na tešč želodec požirek hladne vode zlata vreden. Iz tega vzroka pečali smo se tudi prej s pijačo nego z jedjo, deloma nas je pa tudi razprava o vodi in njenem namenu k temu nagibala, da smo nadaljevalno že na strani 27. in prihodnjih o pijači sploh že govorili. Zatorej se sedaj ne bomo pečali ž njo. Kar je ondi rečeno, velja in naj ostane pri tem. Menimo pa, da ne bode odveč, ako tu zinemo o izrednih živilih, ki so več uživala, kakor pa živila. V mislih nam je vino, pivo, žganje, kava, čaj in čokolada. Začnimo torej z vinom. Vino je dar božji, toda le toliko časa, dokler ni prišlo Židu v pest, ki ga takoj pokvari in stori zdravju škodljivo. Iz česa je pa pravo vino? Vsako dete ve odgovor, da iz grozdja. Komu bi sladko in okusno grozdje ne šlo v slast? Kje je človek, ki bi si ne želel v gorki jeseni, ko zlato solnce še tako toplo pripeka doli na cestni prah, sočnega grozda, polnega sladkih jagod, ki mu potolažijo žejo? In prav iz ten in takih jagod je vino, pravo naravno vino namreč, katero se tako našemu telesu prilega. Med sto ljudmi reklo jih bo vsaj dve tretjini, kajpak da, saj je tudi jako prikladno našemu telesu He, poglej gospodo, ki pije vino, kako lepo da je rejena, in kakošne kavke smo njej nasproti mi ubogi kmetiči, ki nimamo vina vsak dan na razpo¬ laganje. O ljubček moj, kako se zopet motiš v svoji nedolžni prist¬ nosti. Vino je res jako okusna in nad vse priljubljena pijača, redilnih snovi pa ti nima prav nič; kljub temu pa pripomore mnogo, da naš želodec zaužite jedi laglje prebavlja in telesu podaja več redilnih snovi, kakor bi jih bil tako vstani. Dušca pa vino nima niti pičice in je vsled tega tudi popolnoma nesposobno, telo vzdrževati. Tedaj, ko bi se, recimo, kdo le na vino vrgel, češ, ker je tako redilno in krepko živilo, bom pa poglavitno živel le od njega. Dragi moj, ta bi bila popolnoma bosa. Občeznano je, da kdor prav malo je in mnogo vina pije, da se v letu dni popolnoma izpije in da mu zapoje mrtvaški zvon. Vino je pokopalo že mnogo takih. 97 ' O Pač pa je zmerno zaužito, zlasti po jedi ondi na mestu, kjer gospodari slab želodec. Vsega obžalovanja je pa vreden tak človek, ki se napoji s ponarejenim vinom. Kake bolezni da tako vino v telesu lahko povzroči, je vobče znano. Skrajni čas bi bil, da bi tu državna oblast vse take sleparje spravila pod ključ za dolgo dobo življenja, kajti v pravem pomenu so taki ljudje morilci. In semkaj ne spadajo le tisti, ki spridenemu, že skisanemu vinu kemičnim potom zopet kvišku pomagajo, temveč tudi vsi tisti sleparji, ki iz jednega vedra pravega vina s pomočjo kemičnih primesi napravijo po tri, štiri in pet veder, kakor tudi vsi oni goljufi, katerim vino raste po noči v kleti. Za pet goldinarjev se kupi za sto litrov najboljšega vina potrebnih ingredl- jencij (na Dunaju jih že agentje raznašajo in ponujajo) in ko si zmes zalil z vodo in dobro premešal, potem pa poležati pustil, imaš čez 14 dni najslastnejega vina 100 litrov za 5 goldinarjev v kleti, katero pa ni nikdar trte videlo. Pod ključ s takimi brezsrčneži, kajti morilci so človeškega rodu. Pivo je pri nas tudi že prav udomačena pijača, po kateri zlasti v hudi vročini slastno segata tako gospod, kakor tudi kmet. Ker smo dosedaj vsako živilo takorekoč potipali za žilo, dovolite, da tudi pri pivu ne delamo izjeme. Iz česa se dela pivo? Pivo se kuha iz žita in sicei ali iz ječmena ali pa iz pšenice. Obema je mnogo prestati glede kemičnih preobratov, preden se napravi pivo iz njiju. Kakor pa že vemo, da imata ječmen kakor tudi pšenica največ dušca in tudi drugih snovi v mekinab, luščinah ali koži, le-ta pa pri kuhanju piva ostane v drožah, smemo pač trditi brez greha, da torej ne pride kdove koliko dušca iz zrna v pivo. Pivo je torej potemtakem pijača, ki ima vrlo malo dušca v sebi, kot taka pa ne more biti nikakor redilna, pač pa draži želodec, da ta bolje prebava, kar dobi. Pivo se prišteva potemtakem kakor vino med dražesti in le kot tako zasluži našo pozornost. Kdor veliko piva popije, odebeli, da, včasiii še celo preveč, toda s tem pa nima nikakor pisma v žepu, da bo tudi obenem dolgo živel. Telo takega človeka, na videz krepko, čudovito hitro razpade in prej ko bi se bili nadejali, zvrne se v grob. Zakaj? Zato ker je užival navadno reči, ki so ga zalivale le z mastjo, razen tega pa čisto nič dale ostalemu telesu. Dolgega življenja nade¬ jati se je le ondi, kjer je zadosti in krepke krvi. PIVopivci pa ravno te nimajo. Dokaz temu je toliko smrtnih slučajev pri pivopivcih pod imenom »kap« (mrtvoud). Navadno ljudstvo misli, da kap človeka zadene vsled preobilne krvi, med tem je pa prav narobe res. Premalo in preslabo kri ima vsak tak siromak, če tudi je morda debel in zalit, da komaj gleda. Ta pa je že zopet bosa, boš morda ugovarjal, le hlapec poglej in drugo pivovarniško služabno osobje, kako je krepko in zdravo! Vse je res, toda le pomisli, kako krepko in obilno da se taki ljudje hranijo in to traja le, dokler je človek mlad. Kadar se pa 7 98 postara, je pa v pravem pomenu razrušenemu sodu podoben, ki na vse strani pušča in reži. Sploh noben tak človek, ki ves božji dan pivo hlasta in malo je, ne dočaka visoke starosti. Kakor vino, tako tudi pivo terja svoje žrtve brezmernosti. Zlasti se pri pivopivcih kaj rada oglasi takozvana Brightova bolezen, pri kateri ledice ohole m se v človeku prične razsedati beljakovina. Glede žeje je pa pri pivu tako, da čim več vrčkov ga zvrneš, tem bolj bodeš žejen, torej ravnu nasprotno dosežeš, kar si nameraval. Zakaj? Zato ker je v pivu alkohol in kakor hitro in čim več tega pride v tvoje telo, potegne takoj in tolikanj več telesne vlažnosti nase, torej telo nekako izsuši, kar se nam javlja v podobi žeje. Dalje nahaja se v pivu več ali manj hmelja in hmelj je nekoliko nezdrava rastlina, ki ima tudi lastnost, da telo izsuša. Od tod torej neugasljiva žeja, kadar piješ v enomer le pivo in pivo in zopet pivo. S tem pa, dragi moj, nikakor nočemo trditi, da bi človek ne smel niti vina, niti piva piti. Da, da le pij, kadar se ti ponuja ugodna prilika, toda — po pameti! Sicer ti in tvoj grob nista več daleč vsaksebi. Jeden ali dva vrčka ti ne bodeta škodovala, kdor pa nobenega ne pije, ker ga nima, pa tudi ni nic zgubil in ni izvestno nič na škodi. Le še jedno besedico v oziru na rediluost, ki jo ima pivo. Čudil se bodeš, če ti povem, da je ima jedna sama žemlja več, nego dva litra piva! To pa seveda le tedaj, če je pivo, kakor bi moralo biti, namreč iz ječmena ali pa pšenice in hmelja. Kaj pa, kadar se ta dva faktorja zaradi precejšnje cene svoje zamenita z nadomestki, kakor so n. pr. jesenski podlesek, ki je jako strupena rastlina, od katere zadostujejo tri zrna, da za¬ strupiš konja, ali pa volčja jagoda (belladona), od katere se po Nemškem zlasti korenine in perje prav mnogokrat rabi po pivo¬ varnah. Prvo, kar od takega piva dobiš, je, da že po prvem vrčku, ako si ga pil zvečer, glava boli, da bi ti počila, lu velja nasvet, rajši nič, kakor pa tako pivo. Tretja dražest, katera zlasti našemu kmetu dandanes vino in pivo nadomestuje, je pa žganje, tisto nesrečno žganje, katero je že tolikanj dvajsetletnim preširnim mladeničem jamo izkopalo in jih zasulo. Žganje ne zasluži druzegu, kakor da bi se po celem svetu prepovedalo, kajti 1. redilnih snovi v njem ni prav nič; 2. ono je najsilneja dražest, ki ne draži in ne uniči edinole telesa, ako ga uživaš nezmerno, temveč se loti tudi duha in ga ugonobi. Od »šnopsa« ti v telesu niti trohica ne ostane, temveč gre vse zopet po raznih potih od tebe, deloma po vodi, deloma kadar sediš na strani, pa tudi s sapo vred ga veliko uide Iz našega telesa, kakor tudi skozi kožo vsled naravnega izpotenja. Žganjar je podoben gospodarju, ki potepuhom svojo hišo odpira, meneč, da so tisti njegovi najboljši prijatelji, kar še-le navadno spozna, kadar so mu že uničili hišo. Najlepše talente je uničilo žganje in,spravilo v blaznico ali pa v jamo; proč torej ž njim, to je hudičeva 99 pijača in prav imata država in dežela, če žganje tako obdačita, da bi ga že požirek veljal goldinar. O moštu, bodisi jabolčnik, hrušovec ali pa češpljevec, velja vse, kar smo pisali o vinn in pivu, torej tukaj opozorimo na vse tisto. Pridodati nam je le še povdarek, da redilnih snovi tudi mošt nima ne za las. O kavi trdi rajnki Kneipp, da je jedna največjih škodljivk človeškega rodu, katera mu neutrudljivo jamo koplje dan na dan in leto na leto. Njej iti pa žganju pripisuje lastnost, da je današnji rod človeški v primeri z našimi predniki prišel tako na nič. Kako to? Obe pijači ste strup za naš život. Kaj smo o žganju povedali, je našim čitateljem že znano, o kavi pa prosimo prav zbranega duha pri čitanju teh vrstic, da bo tudi nekaj ostalo v glavi, če ob uživanju kave malo ali tudi nič v želodcu ne ostane. Toda začnimo. Kava raste na grmičih, ki so strupeni in imajo torej tudi zrnca strupena. V dokaz naj služi, da se iz kavinih zrn izdeluje jeden najsilovitejih strupov, kofejin po imenu, od katerega zadostuje le nekaj malega, da umori najmočnejšega človeka jako hitro. Kdo bo torej trdil, da je uživanje kave iz takih zrn prikladna in zdrava pijača za zdravo telo? Kava ni druzega kakor dražest, ki draži želodec, da bolje prebavlja sprejete jedi. Žalibože je pa ta dražljivost navadno prevelika; tako gredo jedi, ki jih s kavo vred použivamo, kakor n. pr. mleko in kruh, le na pol prebavljeno, za človeško telo zgubljeno, kajti narava je v tem oziru zdatneje stroga, kakor ljudje. Ljudje se mnogokrat zadovoljijo s polovičar¬ stvom, narava pa nikdar ne in prav zaradi tega ji s kavo dobro vstreže, ako se zjutraj naužije kave z dobrim mlekom, na katerem je še tudi nekaj smetane. O kaj še! Preden mleko in kruh kaj zaležeta, zgrabi ju kava in požene iz želodca in proč so vse dobre in redilne snovi, zgubljene za naše telo vsaj za sedaj. Mogoče, da se v naravi nič ne more zgubiti. Poleg tega pa kava še obilno želodčevih sokov vzame s seboj, ki so bili tako neprevidni, da so se ž njo združili in gredo radi tega teiesu v zgubo. Vsled tega telo človeka, ki pije mnogo kave in močno kavo, zgubi krepko kri. Vodena mu postane in noben tak ne dočaka visoke starosti. Kava tudi nima čisto nič dušca, zopet dokaz več, da ni prijateljica našemu telesu. Ali torej kava nima prav nobenih dobrih in lepih lastnosti? O pač, ima jih kakor vsak drug strup, ako ga prav po malem uživaš. Zlasti v bolezni, kjer se je treba potiti, da se bolezen prežene, Je kava neprecenljive vrednosti, posebno če je sploh nisi vajen, in pa grižo tudi rada zapre. Tolikanj večje je pa število njenih našemu telesu pogubnih lastnosti, med katerimi je ena najhujših tudi ta, da nam razdraži naše 7 * 100 živce in sčasoma posuši vso živčno sestavo, vsled česar človek postane malosrčen, bojazljiv, žalosten, boječ in se vsake reči ustraši. Današnje naše bledolične gospodične se imajo zahvaliti edino-le uživanju kave, da imajo tako slabe živce in še slabejo kri in take bi naj kedaj nosile težko butaro zakonskih dolžnosti? Bog se usmili! Pač pa je ondi kava več ali manj neškodljiva, kjer pride v čvrsto telo, katero se jako krepko hrani. Toda kdo pa je vedno v tako krepkem položaju? Končno moramo tu tudi še poudariti, da je kava dostikrat pokvarjena z zeleno — torej strupeno barvo. O tem se prav lahko sam prepričaš. Navadno velja tista kava za boljšo, ki je surova bolj zelena. Vzemi tako zeleno kavo v skledo in vlij vode nanjo; če je pokvarjena, postala bo voda kmalu lepo zelena. No in če se to zgodi, potem veš, kaj imaš pričakovati od take kave. Končno še jedenkrat poudarjamo, da čim manj kave bodeš pil, tem dalje imaš upanje, da bodeš živel. O čaju in čokoladi velja skoraj da vse, kar smo našteli o kavi. Redilnosti nič, dražljivosti vse polno, obe pijači človeka le dražite in mu uničujete živce. Kaj naj pije človek, če niso ne kava, ne čaj in ne čokolada zanj? Pij kavo iz žita, pij kavo iz želoda. Vsem na čelu je ječmenova kava, katero je treba piti le kratek čas, in na strupeno kavo niti več mislil ne bodeš. Tudi iz pšenice, rži in ovsa se da napraviti jako tečna in zdrava, telo okrepčavajoča kava, kar je čisto lahko in priprosto. Vzemi, kolikor je treba, dotične vrste žita in žgi ga, kakor bi žgal prave kavo, vendar pazi, da ga ne bodeš zažgal. Potem pa sproti melji, kakor navadno kavo in prav tako kuhaj in kmalu se bodeš prepričal, kako dobro se bode počutilo tvoje telo. Kakor prava ali strupena kava telo uničuje, tako ga žitna kava redi in kakor ga prva razburja, tako pomirljivo vpliva druga na naše telo in živce. Se bolj ne;go ječmenova, je redilna želodova kava, s katero je povsem ravno tako ravnati, kakor s pravo kavo in te skoraj niti krajcarja ne stane, ako se potrudiš in želod v jeseni sam greš nabirat. e) Nekaj o soli. Sol je potrebna človeškemu telesu, da razkroji jedi in pospešuje njih prebavo, toda ne pozabimo, da jo je Stvarnik vsem tistim živilom, katere jo potrebujejo za razkroj, že v potrebni meri sam dodal. Kar mi torej jedi solimo, je že odveč in potrata, za katero se nam je zahvaliti le naši izgoji. Ko bi od mladih dni ne bili nikdar pokusili soljenih jedi, bi jih danes niti jesti ne mogli, zoperne bi nam bile, kakor so nam sedaj zasoljene. Da je sol človeku odveč, kar jo da kuharica v jedi, to je znamenje, da je telo niti ne porabi ne, temveč vso zopet po vodeni poti odstrani. Mnogo soli uživati je nevarno zlasti črevom, da jih pregrize vsled svoje rezkosti. Kaj pa živinska sol? Kar velja o človeku, velja tudi o živini glede solen ja krme. Meni če boš živini krmo solil, bolje se bo počutila in več časa jo bode uživala. Dokazi so tu, da so krave, katerim se je krma obilno solila iz tega namena, da bi dajale mnogo mleka, dostikrat izvrgle, potem postale jalove in kmalu nato poginile Sol torej nikjer ne upliva ugodno na telo, naj jo že uživa človek ali žival. Pamet torej! S tem smo osvetili vse, česar se poslužujemo skoraj vsak dan, da si hranimo svoje telo. Pisali smo, menimo, dosti jasno, razločno in za vsakega umljivo. Naj si torej vsak živež izbere in določi, kakor mu drago. Dobro bo storil, ako se bode ravnal po našili nasvetih, ki nikakor niso zviti iz trte, temveč se opirajo na lastne skušnje častitljivega starčka, bavarskega župnika in papeževega komornka in velikega človekoljuba, Boštijana Kneippa, ki je 17. junija 1897. v 78. letu svoje dobe se preselil v boljšo nebeško domovino. Temu možu, ki je bil vesten duhovnik, smemo verjeti, kajti nikakor si ne moremo misliti, da bi bil on vedoma neresnico ali le domišljijo pisal, pač pa je vse zapisal in ljudem, zlasti trpečemu človeštvu, zapustil, kar je vsled lastnega prepričanja za dobro in koristno spoznal. Kdor torej ne verjame, oškodoval bo le samega sebe. Peti del i. O jedi. Kaj naj človek je, kolikokrat, kdaj in koliko naj je, da bo dolgo živel in ves čas krepak in zdrav ostal? Odgovor na to ni težak, ako pomislimo, kaj je pisano v četrtem delu te knjige. Ondi je vse, kar nam je za ohrano našega telesa potreba, razdeljeno v tri dele. 1. v živila, ki imajo mnogo dušca v sebi, 2. v laka, ki ga imajo malo in 3. v taka, ki ga nimajo prav nič. Dušeč je za ohranitev našega telesa nad vse važna prvotna snov, za to se bo tisti, ki si voli živila prve vrste, jako dobro počutil, in bo dočakal visoko starost. Tudi ta, ki si voli one druge vrste, utegne biti zdrav in postati star, moramo le primeroma zdatno več použiti, kakor oni, ki se hrani z živili prve vrste. Kdor pa bi bil tako nespameten, ter bi hotel le z živili tretje vrste shajati, ta se bo prepričal, da ne bo dolgo shajal žnjimi, kajti mlad se bo povrnil nazaj k materi zemlji. Kolikokrat na dan naj je človek? Otrok naj je, kolikokrat je lačen. Po tem se ravna ves svet in vsako živo bitje, torej tudi mi ne bomo stavili drugačnih pogojev. Odrašenemu človeku bodi pa zadosti, ako je po trikrat na dan in to vsak po svojem stanu. Kdor ima težko telesno delo, dišala mu bode dopoludne, kakor tudi po- poludne malica, katero mu privoščimo iz srca, kajti potreben je je. Zajutrek ali kako se mu na kmetih reče, kosilo, kar je pa eno in isto, je različen, kakor so različni ljudje in stanovi. Kovač in strojar, ki imata težko delo, ravno tako kosec in mlatič bi se lepo zahvalila, če bi gospodinja postavila pred vsacega skledico mlečne kave ali pa skledico zavretega mleka, rekoč: Kaj čemo s to otročarijo? Mi potrebujemo krepkleje podlage. Daj nam krompirja, kislega zelja in žgancev za zajutrek, zadovoljni smo pa tudi, če nam daš zjutraj mesto žgancev krepek pšeničen podmet ali ->poštengano« mlečno kašo. i— Gospod pa, ki vodi ves ljubi dan kak obrt, ali nadzoruje delavce ali hiti s peresom po beli poli papirja, bi se pa zopet od take hrane nevoljen obrnil, češ, kam čem žnjo. Skledica kave bi mu bila stokrat ljubša, kakor najbolje zabeljeni žganci. Torej vsak po svojem stanu. 103 Ne moremo si pa kaj, da ne bi tu spregovorili dobre besede za revne ljudi glede pametnega kosila. D,obro vemo, da je tu treba računati z vsakim krajcarjem. Najceneji zajutrek je kos kruha, ako že drugega nimaš, in tudi obenem vrlo zdrav zajutrek. Ce ti pa dovoli mošniček, kupi si še nekoliko mleka, katerega použij s kruhom in prepričan bodi, da bi ne bil mogel telesu privoščiti boljšega kosila kakor si mu ga dal na ta način. Izvrstna in nad vse tečna ter okusna je za zajutrek kruhovka in prežganka, katera tudi ne stanc zlatih gradov, pa vendar redi dobro. Komur se mleko morda studi, hrani naj se z zeljem ali močnikom, kašo in krompirjem. Vse to ne stane veliko in vendar v obilnej meri povžito, redi svojega moža. Zlasti o močniku velja med Slovenci star pregovor še dandanes: »Močnik je slovenskih pokrajin steber!«, kar se pravi, da močnik Slovence dobro redi in krepke vzdržuje do najvišje starosti. Za malico odraščen človek ne potrebuje nič, ako ima duševno in sploh s peresom opraviti. Delavcem se pa kos kruha s kislim mlekom ali kumarami jako prileže in jim boš tudi storil veliko dobroto, če jim tako daš. Jako brezpametno pa jim je dajati za malico žganje in kruh. Kajti kar kruh dobrega telesu prinese, vse tisto In še mnogo več pokvari žganje vsled svoje razjedavosti in vničljivosti. Tudi kruh, na katerega ponekod namažejo puter in gosje masti, ni kdovekaj za malico vreden, zdatno boljši je kruh sam na sebi. Pač pa je vrlo krepka malica kruh in sir, le da pride precej visoko glede stroškov, zlasti če imaš mnogo delavcev h krati v hiši, kakor so na primer zidarji, tesarji, mlatiči. Tudi za vse te je čvrst kos kruha in latvica kislega mleka najzdraveja malica. Gosposko kosilo ali na kmetih južina. Kadar poludne zazvoni, se na mizi iz sklede kadi in južine je čas. Saj se pa tudi ne dajo prositi razni udje družine, le očeta je treba navadno dvakrat, trikrat opozoriti, da je skleda že na mizi in da naj gredo južinat, kajti vedno imajo polne roke dela in prav, kadar je že čas jest iti, se jim navadno še le prav hudo mudi, radi bi še podelali tole in ono. Južina se od kosila silno razlikuje, četudi je obema opoldne pravi čas. Južina uživa se pod slamnato streho, kosilo se kadi na gosposki mizi. Potemtakem si pač lahko mislite razloček med obema. Tukaj velika skleda »ješprenja« ali »ječmenčeka«, za njo pa, kakor bi bilo kaj posebnega, latvico kislega mleka ali kisle repe, ali mesto jee- menčka tudi fižol ali krompir na vodeni juhi in zabeljen; ondi pa prava goveja, jako prijetno duhteča goveja juha. meso s prikuho in navadno še kaj od moke, na velike praznike, kadar se ubogi kmetič razveseljuje z mesom, se na gosposki mizi reže pečenka. In vendar, dasi je tudi kosilo na gosposki mizi boljšega okusa mimo priproste kmetiške hrane, nima niti za las več redilnosti v sebi, kakor poslednja. Razloček je le ta, da se mora kmečka južina v mnogo večji posodi na mizo prinesti, da v telesu toliko zaleže kakor mali »porcijonček« gosposkega kosila. 104 Štruklji, mlinci in cvrtje so pa najvišja želja kmetske kuharske umetnosti za družino, katera jih tudi ocenjuje po tej njihovi veljavi. Saj pa tudi tako redkokdaj pridejo na mizo, vedno le v posebnih godovih ali pa kot nagrada delavcem po dovršenem težkem delu, kakor n. pr. po košnji, mlačvi, kadar se hiša dozida ali pod postavi itd., cvrki pa na pustni večer in kadar je nasad pri hiši t. j. kadar se proso mane ali ga zvečer stresejo iz prosenice, kar je tudi precej težavno in vendar radostno delo, katerega se zlasti mladina, fantje in dekleta prav radi udeležujejo, ne da bi zato dobili kako drugo plačilo, kakor dobro večerjo, katera je dostikrat obilna, kakor kaka mala ženitnina. Prva jed je tedaj krompir v oblicah, za krompirjem pride kislo zelje na vrsto. Čudno in vse hvale vredno je, da se teh dveh noben kmetski človek še ni preobjedel. Oba sta velika prijatelja in podpornika kmetskega stanu, kajti oba sta vrlo zdrava in precej redilna. Posebno je zelje za sokove v želodcu kakor nalašč. Po zelju pride navadno pšeničen sok ali močnik, za močnikom mlečna >'po- štengana« kaša, ki je gosta, da se skoraj kreha, kakor polenta. Sedaj, sodil bi navaden skromen človek, bo pa menda že dosti, kdor je božji, ta je sit. Toda kaj še, naša mati se ne dado zasramovati in prej nego se zaveš, stoje tropinasti žganci na mizi, na katere se čez nekaj časa, ko so jih urne mlade roke z večjimi in manjšimi žlicami že obrile, topljeno mleko vlije, nakar marsikdo še po nekaj- krati zajme. Za žganjci pa pride siratka ali pa češpljevec in to je znamenje, da je večerja pri kraju. Navadno se iz siratke polove kosi posirjenega kislega mleka, voda pa gre zopet nazaj v kuhinjo in ondi v pomije. Po češpljevcu tudi še morda ta ali oni pobrska, kar nekdo pravi: Molimo in pojdimo, polnoči bo vsak čas. Kakor je mož želel, tako se je zgodilo. Mnogo so ljudje trpeli ves ljubi večer in marsi¬ komu bi bil morda že opešal želodec, če bi ga ne bil ves čas na tihem podpiral s sadjem, ali bogata in nad vse redilna večerja jih je oškodovala zadostno, tako, da gredo drugi večer takoj zopet k drugemu sosedu in pomagajo tresti nasad. To je največja in najbolj okusna večerja na kmetih, katere se vse veseli, staro in mlado in čudo pač ni, ker jim tako malokdaj kaj v resnici okusnega pride pod zobe. Meso ti naš kmetič vidi le malokdaj na svoji mizi, tem večkrat pa mleko v tej ali oni podobi, kar je čisto prav. Če bi imel meso vsak dan na mizi, bi ne imel za nobeno sfopnjico več moči, kakor mu je daje uživanje mleka, moke, ječmenčka, in kaše poleg tečnega kruha, kakoršnega se po majhen košček navadno vedno nahaja v kmeti¬ čevem žepu, kakor tudi pastir ne žene nikdar na pašo, da ne bi imel malice kruha pri sebi. Ljudje ostanejo pri tej priprosti hrani zdravi in čvrsti in gredo radi in veselega srca na delo, po katerem jim zvečer zopet izvrstno diši še tako priprosta večerja. Kaj bomo jedli? Vže zopet krompir v oblicah in zelje, ali pa močnik, ali kašo, ali siratko; krompir pa ostane in je povsod prva jed. ki se potem prigrizuje pri drugi. Zopet jako zdrava in pametna hrana, ki človeka 105 niti trenutek ne vodi v skušnjavo, da bi si kupil čašo vina ali piva. In taka hrana je za kmeta kakor nalašč. Ona je prvič jako po ceni, drugič pa nad vse zdrava in tečna. Človek ostane ob njej vedno mirne krvi in trezen, kar se pa o ljudeh ne more vedno trditi, ki uživajo mesno hrano. Meso razgreva človeško telo, da skoraj razpali in če hočemo, da nam ne bo škodovalo, jejmo ga vedno s kako prikuho, ali vsaj s hrenom. Od tod se da tudi razlagati, zakaj da Je človek žejen, kadar se je najedel mesa. Glede kolikosti, oziroma glede mere pri jedi in pijači velja še vedno zlato pravilo o zmernosti. Sicer so pa ljudje tukaj jako raznega mnenja. So, ki trdijo, človek se mora vselej, kadar je, nabasati do vrha, drugače opeša. Temu nasproti pa trdijo drugi, da našemu telesu ni potreba mnoge in obile hrane, pač pa mora biti tista tečna in re¬ dilna in telo jo mora dobro prebaviti, da gre vse redilno v kri in nič ne odpade po nepotrebnem. Poslednji imajo pravo, prvi pa tudi, če Je želodec namreč tako krepak, aa do vrha nabasan, kljub temu dobro prebavlja in pa da ima tudi za tak slučaj zadosti kisline v sebi. katera je za prebavo neizogibno potrebna. Kjer pa tega ni, je pa vsako preobilno basanje želodca neumnost in potrata, ker gre precej velik del jedi neprebavljen in neizčrpan iz života, ne da bi bila kri od tega le količkaj na dobičku. Tu je prav tako kakor pri streljanju s topovi. Ondi mora smodnika vedno daljavi in projektilu primerno biti, sicer ni pravega uspeha ali pa ostane smodnik neporabljen. Če je smodnika premalo, kroglja ne doseže svojega cilja, če ga je preveč, leti kroglja čez cilj in smodnik pa ves niti ne zgori rie. ker ni časa dovolj, da bi se mogel vžgati. Hrana, ki si jo torej voliš, bodi krepka in tečna in zadostovala ti bode mala porcija vsake jedi, kajti mnogo jesti navadno ni človeška potreba, pač pa grda navada, kakor mnogo piti. Navadno so ljudje, ki radi mnogo jedo, tudi vsi za to, da večkrat na dan, najmanj pa vsaj petkrat na dan jedo, četudi nimajo nikakega težkega deia. Pameten človek, zlasti ki se duševno bavi in sploh večinoma sedi pri svojem delu, ne bo večkrat jedel na dan, kakor trikrat in to zjutraj kako lahko malenkost, opoldne krepko in čvrsto in prav tako zopet zvečer. Tudi za želodec je treba nekoliko počitka in se mu mora čas določiti, da od ene jedilne dobe do druge vse pospravi in dalje pošlje, kar so mu podajala usta. Kdor ima pa slab želodec, je naj pa le po večkrat in vselej prav po malem, ker oslabljen želodec prebavlja slabo in težko. ' Glede pijače, kdaj in koliko naj se pije, govorili smo na drugem mestu, torej tukaj odpade. oraisxrJ 106 II. O tobaku (duhanu). Po jedi večina ljudi moškega spola rada nekoliko pokadi, kmet iz svoje pipice, gospod si pa prižge duhtečo smodko in oba spuščata sivobele kolobarčke kvišku. Čujmo, kaj o tem piše Kneipp. »Mladi ljudje pri 16 in 17 letih, ki prično kaditi, gredo v tistem trenotku precej veliki nevarnosti nasproti, katera jim utegne napraviti veliko škodo. Kdor kadi, srka v se strup, ki se mu pravi nikotin, in tisti strup je zlasti mlademu organizmu vse več kakor koristen. V poznej¬ ših letih, ko je telo že utrjeno, nevarnost ni več taka. V dokaz ozrimo se v življenje. Tu stojita deček pri 12. in mož pri 24. letih,, vsak ima prvič smodko v ustih. Mož jo brez posebnih težav možko in vstrajno pokadi do konca, dečku pa že pri polovici okolica pleše pred očmi, spreletava ga mraz, mrzel pot stopi mu na čelo in tako čudno, oh tako nepopisljivo slabo mu je, da se mora nekoliko vleči v travo. To je vpliv nikotina na mladi, še ne razviti organizem. Dalje, kajenje, ako se ga kdo privadi že v nežni mladosti, dotičnega ovira v rasti in razvoju telesa. Tak mlad kadivec ostane navadno slaboten vse žive dni, je ves betežen, boli ga vsaka reč, in hirati začne v najboljših letih. Dostikrat so pljučne bolezni, bolečine v vratu, raz¬ burjenost in nervoznost edino le posledice prezgodaj pričetega ka¬ jenja. Prav pametno torej vsak stori, kdor nezrelo mladino' odvrača na vsak dostojen način od kajenja. Kdor ne kadi, ni nič zamudil, pač pa je veliko na dobičku, ker ne spušča denarja v zrak, katerega drugod tudi živo potrebuje. Če si pa zdrav mož v prostih urah ali veseli družbi zapah smodko, mu pa tudi ne bo škodovala, ako je sicer sama na sebi kaj vredna. Nikar pa ne kadi preveč in pri delu, zlasti če si plačan od kosa, t. j. kolikor narediš, toliko plačila dobiš. V tem slučaju stalo bi te kajenje preveč denarja, kajti nikjer ne zamudiš več časa pri delu, kakor pri pipici ali pri — cigareti. Kdor ne kadi, ga pa včasi rad skozi nos vživlja — noslja! — Nosljanje potrebno, neizogibno potrebno ni, dostikrat je pa celo ko¬ ristno, dokler se nahaja v dostojnih mejah. Ne pozabi pa nikdar, da si kot nosljač prav tako dolžan za snago skrbeti, kakor vsait drugi olikan človek. Žalibože, da se v tem oziru pri nosljanju večkrat silno greši, zlasti če nosi človek brke. Po nekaj zrnic zmletega tobaka tu pa tam v nos, povzroči nekako nevihto, kihavico, katera ti marsikaj iz glave potegne, zaradi česar bi te bila morda danes ali jutri bolela glava. Ako si pa nosljač in se želiš odvaditi, ne smeš prenehati kar hipoma, češ, sedaj pa nikdar več ne. Hej to bi bilo slabo, kajti pomisli, da je tvoja glava tobaka navajena in da tekočine 107 odtekajo iz glave skozi nos le vsled njegovega vpliva, katere bi bržkone ostale ondi, ako bi tega vpliva več ne čutile. Torej le polagoma, kakor gori, tako doli! III. Ocet ali kis. Ob vročini in težkem delu se človeku razen počitka nobena reč tako ne prileže, kakor kaj kislega, naj že bode solata, kumare ali pa sadje. Sadje, kar kislega, je Bog kislo ustvaril, solate in kumare mora si človek sam okisati. Za te potrebuje se pa kis ali ocet. Mislimo, da ne bo odveč, če tukaj eno pošteno o očetu zinemo, da bomo vsaj vedeli pri čem da smo. V prejšnjih časih, dokler je kemija še spala, delali so ljudje ocet iz vina, ki je bil dober in Je imel tudi temu primerno visoko ceno. Za to so si kmetice za domačo potrebo same kis delale iz sadnih pobirkov, katere vsaka varčna gospodinja v jeseni razreže in posuši zlasti jabolka, hruške in češplje, katerim se nekaj posušenega drina primeša, so prav posebno ugodna za kuhanje domačega ali sadnega 'očeta, katero pa ne bomo tukaj razpravljali, ker ga tako pozna vsaka gospodinja. Kot domače zdravilo se ocet rabi za utiranje v kožo in kadar komu slabo pride, da pomočimo obraz in ustnice z njim, kar je po¬ sebno pri omedlevici vsega priporočila vredno. Ker ima ocet dalje lastnost, da kožo skupaj vleče, se pogostoma rabi pri oteklinah, ki so nastale, če se je kdo udaril, sunil in si pretisnil kak ud. On varuje meso pred gnilobo, torej modra gospodinja ob vročini meso zavaruje s kisom. Rane je dobro izprati s kisom, da ne začno gniti in se tem rajše celijo. Če se je komu kri zasedla na delu telesa, kjer se je udaril, naj dotični del izmiva le z očetom in kmalu bo dobro. Največje pritiske je treba izmivati le z očetom in kmalu se pozdra¬ vijo, Iz tega se vidi, da nam ocet zunaj telesa, na koži zdatno- več koristi, kakor pa v telesu — použit. Redilnih snovi nima niti za pol vinarja in njegova lastnost v tem oziru je la, da želodec draži in jedi in zlasti maščobo razkrojuje. Naš svet glede rabe in uživanja očeta in soli je ta, da je pri obeh bolje, manj soliti in kisati, kakor pa preveč. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Sol mu bo pregrizla čreva, ocet mu bo šel v kri, katero bo razsedel in nezmernež se bo pa vlegel na smrtno posteljo. Kneipp trdi, da tisti ljudje, ki použijejo mnogo soli in mnogo očeta, navadno prično hirati in prime se jih jetika. Stem pa nikakor nečemo trditi, da bi človek ne smel nikdar nič kislega jesti. Da, ž ; e smeš, toda le zmerno okisane jedi, očeta samega pa nikdar nikari ne pusti piti, kar zlasti nekateri otroci in pastirji radi delajo. Kdor ocet pije, ta si Pije lastno zgodno smrt. 108 IV. O počitku. Ko se je človek najedel, napil, pa tudi nadelal, ni na svetu bolje reči, ki bi ga bolje veselila, kakor počitek. Preden se pa Bogu izročiš čez noč, stori še to-le in prav zdattio si boš pomagal: Ko prideš truden domu, hodi kakih pet minut do četrt ure bos po mrzlem tlaku. S tem bodeš potegnil vso kri iz glave v noge, utrujenosti ne boš več tako čutil, pri srcu ti bo odleglo in polastila se te bo neke posebne vrste dobra volja. Če pa tega nečeš ali ne moreš, si pa vzemi vsaj kako skledo ali škaf, kamor vlij nekaj vode, s katero se splakni po telesu, preden greš v posteljo, kamor se vlezi kar moker. Ti ne veš, kako sladko boš zaspal in kako pokrepčan, da se boš zbudil še le zjutraj, če bi ti pa voda zvečer morda ne ugajala, poskusi zjutraj, preden vstaneš in kakor hitro si se splaknil po celem životu, se brzo obleci, ne da bi se bil obrisal in podaj se na delo. Te bo tudi poživilo in pokrepčalo. V. Nekaj o čaju izganjaču. Človeško telo je največji umotvor, kar jih je prišlo iz Stvarni¬ kove roke. Le škoda, da je tupatam tako pohabljivo. Le majhen vetrček, le jedna žlica kake spridene »prav dobre« jedi itd. je za¬ dosti, da nas vrže na bolniško posteljo. Kolikrat zadostuje le kak požirek vode, ki je nisi navajen, zlasti če je mehka voda in vže te trese mrzlica, da se Bogu usmili. Prva neprijetnost je pokvarjen želodec, kar se zgodi vedno, če mu kaka jed ostane v želodcu, ali če pridejo sprideni sokovi iz želodca v kri; v drugem slučaju hočejo se pa v našem telesu naseliti »paraziti«, kar jim pa narava ne dovoli, ker nima prav čisto nič prostora za nje. Da bi jih vničila, pokončuje jih z mrazom in vročino, od tod pri mrzlici iz početka silen mraz, da ti o sv. Jakobu najlepši kožuh nič ne pomaga, takoj nato pa neznosna vročina, da meniš, da mora vse zgoret' v tebi. Da se vsem takim nadležnostim ognemo pravočasno, skrbeti nam je, da pred vsem drugim izločujemo slabe sokove iz telesa. Slabi sokovi povzročujejo slabo kri in ta je mati skoraj da vseh nadlog, kar jih zadene človeka. Ker je pa naše oko preslabo, da bi ugledalo take slabe sokove in jih izločilo iz krvi, najeti si moramo tajnega policaja, tako zvanega detektiva, ki jih zasleduje, zgrabi in izganja, dobre pa obenem pusti pri miru. Kaj ne, da je tak detektiv 109 zlata vreden. In kako lahko ga napraviš. Sloveči Kneipp, iz čegar knjige smo jih vzeli, jih tako-le svetuje: Za čaj, izganjača prve vrste vzemi ali si daj v lekarni napraviti: dve žlici zmletega janeža; dve žlici zmečkanih brinovih jagod; jedno žlico rumene detelje (foenum graecum) in jedno žlico štupe iz aloe, kar vse skupaj stane 40 vinarjev. Vse to dobro skupaj zmešaj, deni v škatljico in spravi na suhem. Ta lek je za rabo dober še le čez trideset ur. Kadar ga hočeš rabiti, 'zavrij si vode, kakor za čašico čaja, v katero vrelo vrzi za jedno (kavino) žličico te zmesi im jo pusti vreti četrt ure. Na to ta »čaj« odlij, pusti, da se pohladi, ter ga pij, kakor se ti poljubi, ali gorkega ali pa mrzlega, osladenega ali brez sladkorja. Najbolje ga je pa piti zvečer. Krepkeje osebe brez škode dva večera zaporedoma izganjača št. I. pijio. Slabotni ljudje naj si pa razdele jedno Čašo na dva ali tri dni, tako da ga zaužijejo vsak večer po kakih 6 čajskih žličic. Ne da bi imeli le količkaj neprijetnosti, bodo kmalu slišali, kako bo izganjač stikaval po telesu, preiskavah skupaj gonil in izganjal, od tod dobil je tudi ime. Marsikdo bo ta čaj pil, toda ne bo čutil nobenega uspeha, če tudi v telesu dobro čuti vpliv čajev. No, tak naj le Boga zahvali, da je popolnoma zdrav, da nima nič slabih sokov v telesu, kajti dobrih se izganjač ne loti. Prav kakor na veliko, vpliva izganjač tudi na malo potrebo — na vodo. Da, celo na zasliujene prsi vpliva tako blagodejno, da jih izčisti. VI. Čaj izganjač druge vrste. je pač še večji korenjak, kakor njegov brat, o katerem smo govorili poprej. Ne le da opravlja vse tisto, kakor njegov brat prve vrste, je vendar njegovo področje preiskavati vec po ledicali in mehurju, čaj prve vrste pa rajši stikuje po želodcu in črevih. Kdor se čuti betežnega na mehurju, ali občuti bolečine, kadar mora spustiti vodo, kogar boli ali peče mehur ali ledice, ali kdor se boji, da mu kri vodeni, da postaja vodeničen, obrne naj se z mirno vestjo do čaja izganjača druge vrste in pomagal mu bo, kajti ta prijatelj človeškega rodu ni še nikomur odrekel svoje pomoči. Napravi se pa takole: 110 'Vzemi: dve žlici zmletega janeža, tri žlice zmečkanih brinovih jagod, tri žlice štupe iz hebatovih korenin (Sambucus ebulus), jedno žlico foenum graecum (rumene detelje) in jedno žlico štupe iz aloe, ter zmešaj in spravi, kakor smo rekli pri izganjaču prve vrste. Glede uživanja velja vse, kar je ondi rečeno. Tudi to stane v lekarni s škatljico vred le 48 vinarjev. Ker smo že ravno pri dobrodejnih čajih, omenimo še jednega, ki je tudi velik prijatelj bolehnega človeškega rodu. Napravlja Se na čisto navaden način iz »preslice«. VII. Čaj iz preslice (aquisetum arv. L.) raste pri nas povsod, kamor se ozreš. Skoraj da na vsaki njivi, na mnogih travnikih in pašnikih ga dobiš. Po nekod ji pravijo tudi »kačja preslica«. Napravi si čaj žnje in ako imaš stare zanemarjene rane, ali raku podobne otekline, izmivaj jih s tem čajem, kajti on odpravi vse grdobije, zastarane razloči in takorekoč požge, kar je škodljivega. Še večja pa je njegova vrednost pri notranjih boleznih. Ta čaj, ki nikdar ne škoduje, čisti želodec; pij ga torej vsak teden, ali vsakih štirnajst dni po jedno čašo. On polajša bolečine onemu, ki ima kamen in je v tem oziru silno veliko vreden. Da, ni ga, ki bi se v tem oziru mogel kosati žnjim. Komur kri teče, komur se vliva kri iz ust, pije naj preslični čaj in pomagal mu bo že v petih minutah. Ako iz nosa krvaviš, srkni skozi nos po večkrat tak čaj in po¬ magal bo, ker skupaj vleče. Krvotočnim osebam svetuje se, vsak dan popiti po jedno ali dve čaši tega čaja. Sploh pa bi ne smelo biti hiše, tako gosposke kakor kmetiške, kjer bi ne imeli preslice za čaj vedno pri rokah. KAZALO Prvi in drugi del. Stran Ajbiš.66 Bezeg.50 Bodenje v telesu.25 Božjast.30 Bradovice .33 Brinje.49 Bršlin .70 Bule.32 Cijan.63 Češnja.48 Človek.5 Čmerika.68 Čreva .26 Črevo, če uhaja.28 Črni mehur.32 Davica.35 Detelja, bela.56 Detelja, mačkova.57 Dobra misel.60 Etijopsko pleme .6 Fistelj.32 Figa.47 Gabez.56 Glava.7 Gliste.27 Gnjide.8 Griža.28 Grlo.17 Guša.17 Hebat.'.51 Hmelj .70 Hrast.49 Hrbet '.28 Hren..' 67 Hruška . 47 Indijsko pleme.6 Jablana.47 Jeličnik . ..57 Jetra.23 Jetrna jetika.23 Kačnik.69 Kadulja.61 Kamilica.55 Kamen.28 Stran Kašelj.20 Kavkaško pleme.6 Kislica.54 Kompava.53 Koprive.57 Korda benedikta.53 Koren, svinjski.64 Koren, veliki.63 Košutnik.63 Krčno zelje.62 Lasje.9 Lišaji.32 Majaron.60 Malajsko pleme.6 Marjetica.63 Mehur.29 Melisa.58 Menstruacija.28 Meta.58 Metanje.31 Metlika.66 Mišja ušesa.56 Mongolsko pleme.6 Morava .67 Mraz.30 Mrena, očesna.11 Mrtvoud.31 Mrzlica.30 Naduha. 19 Nageljni.71 Nastran ali natrst.51 Noge, otekle.30 Nos.13 Oči.9 Opeklina.33 Oskrumbe . . . ..32 Otrpnjeni ud.30 Otrovanje.35 Pazi na svoje noge.37 Pelin.65 Petoprstnik.71 Pereči ogenj.33 Perilo .29 Pljuča.17 II Tretji del. (Knajpovanje). 1. O bolnem telesu sploh . . 72 2. O vodi.75 3. Vodo pokladamo na život . 77 4. Kopeli .78 a) Kopeli za noge ... 78 b) Dopolovične kopeli . . 80 Četrti 1. O živežu.88 a) Otrobnik.88 b) Kruhovka.89 1. O jedi.102 2. O tobaku (duhanu) . . . 106 3. Ocet ali kis.107 4. O počitku.108 c) Polne kopeli .... 81 d) Izmivanje posamičnih delov.83 5. Umivanje.84 6. Voda za pijačo . . . . .85 7. Druga pijača.86 del. c) Poglavitne vrste živil . 90 d) Dražesti.96 ■e) Nekaj o soli .... 101 5. Nekaj o čaju «izganjaču» Goričar & Leskovšek, Celje. Seznamek založnih knjig knjigarne Goričar & heskoušek u Celju. Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom člove¬ škega telesa (sedma pomnožena izdaja).K 1'— Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana.» 1'60 Elegantno vezana.» 2'40 Obrtno spisje. Nauk o dopisovanju in poslovanju, spisal A. Funtek.» P20 Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih.» 160 Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Te- harčanov, V. natis .» — - 80 Kmetijsko gospodarstvo, spisal Viljem Rohrman . . » 1'60 Zbrani spisi. P. Pajk, I. zvezek, broširan.» 2'— Elegantno vezan. ...» 3'— Zbrani spisi. P. Pajk, II. zvezek, broširan.» 2' — Elegantno vezan.» 3’ — Gedichte, Dr. Sturm.» —'80 Hist. Novellen und Erzahlungen. Dr. Sturm ...» —'60 Bunte Blatter, Carl Graf Oberndorff.» 2 '— Zabavnik, spisal A. Brezovnik.» P40 Trtna uš in trtoreja, Belle.>> —80 Zbrani dramatični spisi, dr. Vošnjak, II. zvezek . . » P— Zbrani dramatični spisi, dr. Vošnjak, III. zvezek . . » p— Luči, Funtek.» P40 Vezano. » 220 Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, elegantno vezan . . » 2 ’— Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . » 5' Majar H. P., molitvenik: Sveta družina, v pol usnje vez. » P— v usnje, z marmornato obrezo.. . » 2 '— v usnje, z zlato obrezo.. . » 2'40 Naš dom. I. zv. Vsebina: »Cesarjevič in sestri dvojčkinji« in »Krajevna kronika teharskih plemičev«, broš. . » —'50 Naš dom. II. zvezek. Vsebina: »Zadnji grof Celjski« in »Iskalci biserov na otoku Sv. Duha«, broširan . . » — '50 Goričar &> Leskovšek, Celje. Naš dom. III. zvezek. Vsebina: »Vojna leta 2000« in »Doma in na tujem«, broširan.K —'50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: »Ciganka«, izvirna povest ter razne humoreske, broširan.» —'50 Naš dom. V. zvezek. Vsebina: »Pavlo Črnokril«, »Nu, občinsivo«, »Ljubezen do domovine«, »Pesem o hudourniku«, »Karin« in »Plesati ni znal«, broširan » —'50 , Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: »Pevčevo srce«, »Krvava svatba v Kijevu« in »Prijatelj Lovro«, broširan . » — '50 Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: »Palica Petra Gašperja Sveteckega«, »Zvonikar«, »Sodba«, »Poezija in proza« in »Vij«.» —'50 Naš dom. VIII. zvezek. Vsebina: »Papeževa mula«, »Župnik iz Kikinjana«, »Zvezde«, »Črtica o časo¬ pisju«, »O poljedelstvu pri starih narodih«, »Na de¬ želi— v mestu«, »Zgodba iz mladosti« in »Na Bregu« » —'50 Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane ...» — '24 Ivan Belle: Viničarjev kažipot, navod, kaka vinograde na novo zasajati in obdelovati, broširan. » —'60 Dr. Anton Božič: Lovski zakon za Štajersko, kart. » 1'20 Sodni pravilnik, broširan. .-...» 1' Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširan.» —'20 Prof.Jos.Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, v platno vezano.. 4'— Der Panslavismus, eine national-politische Betrachtung, broširan. » —'60 Madeži in njih snaženje. Praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, kovinah itd., kart. » 1'— Dr. Anton Božič: Občinski red in občinski volilni red za vojvodino Štajersko, kartoniran ...» 2' — Tuma Fr. J., Pod cesarjem Francom Jožefom I., broš. » —'60 Crosby-Furlani: Tolstoj in njegovo poslanstvo, broš. » — 60 Crosbg-Furlani: Tolstoj kot učitelj, broširan . . . . » —'60 Tudi je dobiti še nekaj letnikov Ilustrovanega narod¬ nega koledarja, po znižanih cenah. OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo c. gg. odjemalci denar naprej poslati, sicer se na naročila ne ozira. Za poštnino jB dodati za knjige v vrednosti do 1B10 v, do Z K ZO o, čez Z B 30 vin. Jniverzitetna knjižnica Maribor 000507823 COBISS ®